018-066/2008 Dom upokojencev Podbrdo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, predsednika Sama Červeka kot člana senata in članice mag. Nataše Jeršič kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso ter postavitev toplovoda in toplotnih postaj in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Strgar inženiring, storitve in trgovina, d. o. o., Murnova ulica 8, Brežice, ki ga zastopa odvetnik Dušan Medved, Cesta krških žrtev 12b, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev Podbrdo, Podbrdo 33, Podbrdo (v nadaljevanju: naročnik), 15. 5. 2008 soglasno

odločila:

1. Pritožba se zavrže kot prepozna.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Državna revizijska komisija je 13. 5. 2008 prek elektronske pošte vlagateljevo elektronsko sporočilo, v katerem vlagatelj navaja, da je sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je izvedel naročnik, da je prek pooblaščenca vložil zahtevek za revizijo in da je 28. 4. 2008 prek pooblaščenca vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo (sklep z dne 23. 4. 2008). Ker na spletnih straneh Državne revizijske komisije vlagatelj ni zasledil, ali ji je bila zadeva odstopljena, prosi za preveritev podatkov pri naročniku.

Državna revizijska komisija je na podlagi prejetega elektronskega sporočila 13. 5. 2008 naročnika zaprosila za dokumentacijo. Naročnik je del dokumentacije odstopil Državni revizijski komisiji po telefaksu 13. 5. 2008, originale pa ji je odstopil po pošti kot prilogo dopisu št. 286/1 z dne 13. 5. 2008. Državna revizijska komisija je originalno odstopljeno dokumentacijo prejela 14. 5. 2008.

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik 19. 3. 2008 sprejel odločitev o oddaji naročila št. 1/2008 155/1, da kot najugodnejšo izbere ponudbo ponudnika Eko les energetika, ogrevanje na sekance lesne biomase, d. o. o., Bača pri Modreju 28, Most na Soči (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil, ker "ponudnik z ponudbo â?? ne izpolnjuje tehničnih specifikacij zahtevanih v razpisni dokumentaciji".

Vlagatelj je zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila št. 179/1 izdal 31. 3. 2008 in jo 1. 4. 2008 vročil vlagateljevemu pooblaščencu.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 10. 4. 2008, s katerim predlaga, da "se razveljavi postopek oddaje javnega naročila in se pri ponovni izbiri oz. ocenjevanju upošteva ponudba vlagatelja", priglasil pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj izpodbija razloge za izločitev ponudbe, zatrjuje, da je bila razpisna dokumentacija prirejena točno določenemu ponudniku, ob tem pa se tudi opredeljuje do karakteristik kotlov iz ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je vlagateljevega pooblaščenca s pozivom št. 179/2 z dne 15. 4. 2008 pozval, naj dopolni zahtevek za revizijo "s potrdilom o plačilu takse v višini v skladu z 22. členom ZRPJN-E".

Naročnik je 23. 4. 2008 izdal sklep št. 179/4, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik navaja, da ga vlagatelj ni pravilno dopolnil s potrdilom o vplačilu 5.000 eurov takse, saj je vplačal le 834,58 eurov.

Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 25. 4. 2008 "iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu organu, da pritožbi ugodi in sklep spremeni ter se dovoli dopustnost zahtevka za revizijo oz. podrejeno, da pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi in vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje, s stroškovno posledico". Vlagatelj navaja, da je vplačal takso v ustrezni višini, saj je bil vplačani znesek naveden že v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik ravnal tako, da bi javno naročilo oddal lahko izbranemu ponudniku, vlagatelja pa je tudi zavajal.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba prepozna, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da po vložitvi zahtevka za revizijo (prvi in drugi odstavek 12. člena ZRPJN) naročnik preveri, ali so izpolnjene postopkovne (procesne) predpostavke (12. in 13. člen ZRPJN) za njegovo vsebinsko (meritorno) obravnavo (16. člen ZRPJN). V nekaterih primerih je neizpolnjevanje procesnih predpostavk (npr. zahtevek za revizijo je nepopoln, ker ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN) mogoče sanirati (gl. peti odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da procesne predpostavke (ob upoštevanju zakonskega postopka glede dopolnitve zahtevka za revizijo) niso izpolnjene, zahtevek za revizijo zavrže (peti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN). Zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN oziroma drugim odstavkom 13. člena ZRPJN vloži pritožbo, ki jo naslovi na Državno revizijsko komisijo in jo tudi vloži pri njej.

Kot izhaja iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi revizijski postopek), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v revizijskem postopku (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev tehničnega pogoja, izločitev ponudbe). Zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN) in nato (po prejemu naročnikove meritorne odločitve - 16. člen ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN). V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelj vlogo, s katero sporoča svojo odločitev o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, vloži pisno pri naročniku, z njeno vložitvijo pa izkaže voljo, da o zahtevku za revizijo odloča oziroma odloči tudi Državna revizijska komisija.

Glede na predhodno navedeno se je presoja Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku lahko omejila le na odločanje o pritožbi z dne 25. 4. 2008, in sicer v tistem delu, v katerem vlagatelj izpodbija zakonitost naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo zaradi njegove nepopolnosti (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

Državna revizijska komisija nadalje izpostavlja, da je pritožbo prejela od naročnika kot odstopljeno dokumentacijo, in sicer najprej 13. 5. 2008 po telefaksu (sicer le del pritožbe), nato pa še 14. 5. 2008 po pošti (kot prilogo dopisu št. 286/1 z dne 13. 5. 2008). Državna revizijska komisija pritožbe ni prejela od vlagatelja neposredno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je vlagatelj pritožbo vložil v ovojnico, na kateri so (kot relevantni za odločanje o pritožbi):
- navedeni podatki o vlagateljevem pooblaščencu (osebni podatki in naslov),
- nalepljena nalepka za priporočeno pošiljko "RR 03586 827 8 SI"
- odtisnjen poštni žig z datumom "28.04.08",
- navedeni podatki o naslovniku, in sicer "Dom upokojencev Podbrdo, Podbrdo 33, 5243 Podbrdo".

Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da sta vlagatelj (kot pravna oseba) in njegov pooblaščenec izpodbijani sklep prejela 24. 4. 2008 (kar je razvidno iz poštnih povratnic). V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN je možno vložiti pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v izpodbijani sklep in ugotovila, da je pravni pouk zapisan pravilno. Iz pravnega pouka izhaja, da je "dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema tega sklepa" (tj. od prejema izpodbijanega sklepa).

V skladu s pravili o računanju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3, 101/2007 - odl. US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 - odl. US: Up-2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) je rok za vložitev pritožbe začel teči 25. 4. 2008 (petek), tretji dan pa je bil 27. 4. 2008 (nedelja kot sicer praznik - tretja alinea prvega odstavka 1. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji; Uradni list RS, št. 112/2005 - ZPDPD-UPB1), zaradi česar se je skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) rok iztekel 28. 4. 2008 (ponedeljek).

V drugem odstavku 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) je določeno, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pritožbo vložil (skladno s podatkom iz poštnega žiga) 28. 4. 2008 (ponedeljek), torej znotraj roka oziroma še pravočasno, hkrati pa ugotavlja, da je zaradi podatkov o naslovniku, zapisanih na ovojnici, pošiljka prispela naročniku in ne Državni revizijski komisiji. Naročnik je Državni revizijski komisiji pritožbo odstopil najprej 13. 5. 2008 po telefaksu, nato pa še isti dan po pošti. Državna revizijska komisija je dokumentacijo, odstopljeno po pošti, prejela 14. 5. 2008. Iz drugega odstavka 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) je razvidno, da se v primeru pošiljanja vloge priporočeno po pošti "šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena"; torej je bila pritožba glede na podatke, ki so bili navedeni na ovojnici, izročena naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je ne glede na način prenosa odstopljene pritožbe (telefaks, pošta) to nesporno prejela po dnevu, do katerega je moral vlagatelj vložiti pritožbo (ponedeljek, 28. 4. 2008), torej po poteku tridnevnega roka iz petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je Državna revizijska komisija v morala presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta nevednosti ali očitne pomote vložnika (tu: vlagatelja) iz šestega odstavka 112. člena ZPP (v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki določa: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelja v konkretnem primeru odvetnik (pooblaščenec), zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za uporabo instituta nevednosti vložnika (gl. tudi Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 464). Vendar bi instituta nevednosti vložnika ne mogli uporabiti niti zato, ker je bil pravni pouk v izpodbijanem sklepu pravilen (gl. tudi Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 465). Ob tem je mogoče tudi dodati, da razpisne dokumentacije (gl. točko 2.8 Revizija postopka) glede možnosti uveljavljanja pravnega varstva (Državna revizijska komisija se s tem ne opredeljuje do zneska takse) ne bi bilo mogoče označiti za zavajajočo v smislu, da bi naročnik navedel napačen organ, pred katerim vlagatelj lahko vloži pritožbo (take določbe v razpisni dokumentaciji namreč niti ni). Državna revizijska komisija pa nadalje tudi ugotavlja, da niso izpolnjeni niti pogoji za uporabo instituta očitne pomote vložnika, saj so na ovojnici navedeni podatki o naročniku kot naslovniku, vloga (pritožba z dne 25. 4. 2008) pa sicer niti ni bila naslovljena na Državno revizijsko komisijo (gl. tudi Aleš Galič in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, str. 464). Pritožbe Državna revizijska komisija sicer ni prejela niti v vednost.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija prejela odstopljeno dokumentacijo (in s tem pritožbo) od naročnika (ne glede na način njenega prenosa: telefaks, pošta) po datumu, ki je bil kot zadnji določen, da se šteje, da je pritožba vložena pravočasno (tj. 28. 4. 2008), vložitve pa po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče pripisati ne očitni pomoti ne nevednosti vložnika (tu: vlagatelja), zato v obravnavanem primeru pritožbe ni mogla šteti za pravočasno.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija skladno s prvo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbo zavrgla kot prepozno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 15. 5. 2008

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije





























Vročiti:
- Dom upokojencev Podbrdo, Podbrdo 33, 5243 Podbrdo,
- Dušan Medved, Cesta krških žrtev 12b, 8270 Krško,
- Eko les energetika, ogrevanje na sekance lesne biomase, d. o. o., Bača pri Modreju 28, 5216 Most na Soči,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran