Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-056/2008 Javni zavod Radiotelevizija Slovenija

    Številka: 018-056/2008-10
    Datum sprejema: 29. 4. 2008

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) ter druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup kaset formata BETACAM SP in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba PAB, d. o. o., Naklo, Cegelnica 30, 4202 Naklo (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika javni zavod RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA, Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 29. aprila 2008

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 21. marca 2008 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagatelj mora na račun številka 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 700,00 EUR.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 15. januarja 2008 sprejel "SKLEP O ZAČETKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA:", â??"številka javnega naročila:" "JN - B0124", za nakup kaset formata BETACAM SP po postopku zbiranja ponudb (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Iz "REGISTRA PRISPELIH PONUDB" "JN B0124 - Kasete formata BETACAM SP" ("Obr.14/KS") izhaja, da so do roka za oddajo ponudb svoje ponudbe oddali štirje ponudniki.

    Naročnik je dne 11. marca 2008 izdal "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA JN-B0124" (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere pod točko "IZBRANI PONUDNIK IN RAZLOGI ZA NJEGOVO IZBIRO" izhaja, da je izbrani ponudnik za predmetno javno naročilo ponudnik LOREX, d. o. o., Ljubljana, Stegne 33, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila med drugim zlasti izhaja tudi, da naročnik ugotavlja, da je ponudba vlagatelja zaradi neizpolnjevanja vseh zahtev naročnika neprimerna.

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, odločitev o oddaji naročila prejel dne 13. marca 2008, dne 22. marca 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštnega žiga na poštni kuverti, priporočeno s povratnico na pošto oddal "predlog za revizijski postopek" (pravilno: zahtevek za revizijo; opomba Državne revizijske komisije) s prilogami (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Iz prejemne štampiljke naročnika izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo prejel dne 25. marca 2008.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da je naročnik napisal, da bo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila izbran tisti ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ceno in katerega kasete bodo ustrezale navedenim tehničnim vrednostim ali jih bodo presegale. Vlagatelj v povezavi z navedenim zatrjuje, da je najnižjo ceno ponudil prav on, kasete proizvajalca Fuji, ki jih je na predmetnem javnem naročilu ponudil, pa popolnoma (v vseh točkah) ustrezajo tehničnim zahtevam naročnika in jih v spornih parametrih celo presegajo, poleg tega pa so kompatibilne, ekvivalentne in primerne za naročnikove aparature. Po prepričanju vlagatelja so tako kasete proizvajalca Fuji, ki jih je na predmetnem javnem naročilu ponudil, glede na podatka magnetna koercitivnost in magnetna remanenca boljše, bolj primerne in trajnejše od konkurenčnih. Višji magnetna koercitivnost in magnetna remanenca, kot zatrjuje vlagatelj, v območju, ki je usklajeno z lastnostmi video (avdio) glave in el. tokom skozi glavo, omogočata kvalitetnejši (manj šuma) in trajnejši zapis. Za naročnika (kot uporabnika) je, kot v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, vedno najbolje, da uporablja kasete različnih proizvajalcev, saj bi si le na ta način lahko zagotovil daljšo življenjsko dobo strojne opreme. Prav tako, po stališču vlagatelja, ponudnik kaset ni tisti, ki bi pisal niti pridobival izjave drugih firm o ekvivalenci kaset, saj s proizvajalcem aparatur nima nobene veze in za to ni pristojen. Lahko da le lastno izjavo oziroma izjavo s strani FUJI FILM-a, kar je (po vlagateljevem zatrjevanju) vlagatelj tudi storil, ne pa izjav tretjih firm, saj so vsi podatki strogo zaupne narave in niso namenjeni tretjim osebam.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da se je naročnik zavezal, da bo, če bo to potrebno, izvedel tudi dodatna testiranja na kasetah, česar pa naročnik ni storil. Po prepričanju vlagatelja bi moral naročnik, kot dober gospodar, upoštevati dejstvo, da kaset ne proizvaja samo en proizvajalec na svetu ampak je teh proizvajalcev več. Vsi proizvajalci, ki proizvajajo po standardu BETACAM SP, po zatrjevanju vlagatelja proizvajajo ekvivalentne - standardizirane kasete. Če pa naročnik dvomi v standardizacijo s strani proizvajalca aparatur, bi moral sam izvesti test in dokazati, da je kaseta primerna ali neprimerna oziroma od proizvajalca aparatur dobiti pisno certificirano obvestilo, da kaset proizvajalca FUJI FILM ne sme uporabljati v navedenih napravah.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo na koncu še navaja: "Glede ,na navedeno vas pozivamo ,da spremenite izbiro ponudnika in sicer je pravilen in zakonit izbor naše podjetje. PAB d.o.o., FUJIFILM Recording medija, saj smo bili na tem razpisu tehnično primerni in najcenejši.".

    Naročnik je dne 03. aprila 2008 izdal "ODLOČITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO PONUDNIKA PAB d.o.o., Naklo, Cegelnica 30, 4202 Naklo", s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Uvodoma naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo povzema navedbe vlagatelja, ki jih je podal v svojem zahtevku za revizijo, v nadaljevanju pa navaja, da je vlagatelj res ponudil najnižjo ceno, vendar pa vztraja pri odločitvi, da vlagateljeva ponudba ne ustreza zahtevanim tehničnim kriterijem (zahtevam) naročnika. Naročnik poudarja, da je vlagatelj v ponudbi ponudil kasete, ki se v parametru magnetna koercitivnost in magnetna remanenca razlikujejo od zahtevanih, zato jih je naročnik izločil kot neprimerne. Po zatrjevanju naročnika noben parameter kaset, ki jih je v svoji ponudbi ponudil vlagatelj, ne presega zahtevanih parametrov, saj večja številka pri parametru remanence ali koercitivnosti ne pomeni večje primerljivosti. Vsako odstopanje (navzgor ali navzdol) od zahtevane vrednosti po prepričanju naročnika pomeni manjšo primernost, za naročnika pa je tako odstopanje (zaradi lastne proizvodnje, servisiranja aparatur, uporabe dolgoletnega arhiva in zaradi zagotavljanja kompatibilnosti tudi vnaprej) neprimerno in predstavlja precejšen riziko pri naročnikovi proizvodnji. Naročnik pa se ob doslej izpostavljenem strinja z vlagateljem, da mora biti koercitivnost in remanenca prilagojena območju, ki je usklajeno z lastnostmi video glave. Prav slednje dejstvo pa je, kot poudarja naročnik, vzrok, da naročnik vztraja pri zahtevanih parametrih.

    Glede testiranja kaset naročnik poudarja, da se ni zavezal, da bo izvedel testiranje kaset, temveč je to možnost prepustil svoji lastni (kasnejši) presoji. Naročnik zaenkrat ni ocenil, da bi bilo testiranje kaset potrebno, saj so po zatrjevanju naročnika iz priložene dokumentacije razvidni glavni tehnični parametri kaset, naročnik pa mora uporabljati kasete, ki jih priporoča proizvajalec aparatur ali ekvivalent (naročnik ob tem posebej izpostavlja vsakokratno garancijo na rezervne dele tekočega vzdrževanja). Preklop na kasete z drugačnimi tehničnimi parametri po zatrjevanju naročnika pomeni dodatne ali celo dvojne nastavitve aparatur in s tem povezane servisne stroške ter proizvodne težave in je v sedanjem času, ko je uporaba teh kaset v hitrem zatonu, za naročnika popolnoma nesprejemljiv. Naročnik ob tem poudarja, da vlagatelj ni dostavil potrdila o ekvivalenci ponujenih kaset, niti ni predložil verodostojnega dokaza, da tak certifikat ima, ter dodaja, da je dokazno breme primernosti po zakonu na strani ponudnika (vlagatelja). Naročnik je, kot izpostavlja sam, kljub temu skušal pridobiti potrditev ustrezanja vlagateljevih kaset standardu, vendar standarda nikjer ni mogel najti, prav tako pa se postavlja na stališče, da proizvajalec ponudnikovih kaset ni in ne more biti priznan organ za izdajo potrdila ali certifikata o primernosti njegovih kaset.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 08. aprila 2008, dne 11. aprila 2008 pa je priporočeno na pošto oddal obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 11. aprila 2008 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo), s katerim je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj podaja svoja stališča, ki se navezujejo na naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, poleg tega pa ponavlja tudi nekatere navedbe, ki jih je podal že v zahtevku za revizijo.

    Naročnik je z dopisom "MNENJE NAROČNIKA IN ODSTOP VSE DOKUMENTACIJE", izdanim dne 17. aprila 2008, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. V navedenem dopisu naročnik podaja tudi svoja stališča, ki se navezujejo na vlagateljeve navedbe v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, obenem pa ponavlja nekatere navedbe, ki jih je podal že v odločitvi o zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija je naročnika dne 19. aprila 2008 in dne 21. aprila 2008 pozvala na odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila, dne 21. aprila 2008 in dne 22. aprila 2008 pa je Državna revizijska komisija s strani naročnika prejela želeno, dotlej še neodstopljeno dokumentacijo.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je postopek zbiranja ponudb (poseben) â??"postopek javnega naročanja, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov." (28. točka prvega odstavka 2. člena ("pomen v zakonu uporabljenih pojmov") Zakona o javnem naročanju - Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Na podlagi drugega odstavka 24. člena ("vrste postopkov") ZJN-2 naročnik izvede javno naročanje po postopku zbiranja ponudb, če je vrednost predmeta javnega naročila:
    - v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 10.000,00 eurov in nižja od 40.000,00 eurov in
    - v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 20.000,00 eurov in nižja od 80.000,00 eurov,
    pri čemer iz drugega poglavja prvega dela ZJN-2 izhaja, da gre za "SKUPNE DOLOČBE ZA VSE POSTOPKE JAVNEGA NAROČANJA, RAZEN ZA POSTOPKE ZBIRANJA PONUDB". Iz poglavja "1.7. Posebne določbe za postopek zbiranja ponudb" drugega dela ZJN-2 v 95. členu ("postopek zbiranja ponudb") tudi izhaja, da mora naročnik v postopku zbiranja ponudb â??"pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja.".

    Glede na strukturo ZJN-2, predstavljeno v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, ter določbe ZJN-2, ki se nanašajo na postopek zbiranja ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi odstavek 19. člena ZRPJN določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.". Ker je v postopku revizije postopkov oddaje javnih naročil uveljavljeno načelo dispozitivnosti (Državna revizijska komisija v postopku revizije postopkov oddaje javnih naročil odloča le o tistih kršitvah, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo), navedeno pravilo iz 2. stavka drugega odstavka 19. člena ZRPJN predstavlja korektiv načela dispozitivnosti. Državna revizijska komisija namreč lahko, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, odloča tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v dokumentacijo oddaje predmetnega javnega naročila in ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo (vlagatelj v njem med ostalim zatrjuje, da kasete, ki jih je v svoji ponudbi ponudil vlagatelj, presegajo â??"tehnične parametre in so če upoštevamo samo"â?? magnetno koercitivnost in magnetno remanenco â??"boljše, bolj primerne, trajnejše"â??) ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel več vprašanj, na katera je podajal svoje odgovore. Tako iz dokumenta "Subject:" "Javno naročilo JN-B0124-dopolnitev,odgovori", ki vsebuje podatke o vsebini elektronskega sporočila, kakršno naj bi bilo poslano ponudnikom dne 11. februarja 2008 ob 11. uri in 25 minut, izhaja, da naj bi naročnik navedenega dne poslal dopolnitev razpisne dokumentacije in odgovore na vprašanja (s priponkami "JN-B0124-DOPOLNILO RAZPISNE DOKUM.doc", "JN-B0124-VPRAšANJA IN ODGOVORI 1.doc" in "JN-B0124-VPRAšANJA IN ODGOVORI 2.doc") na šest elektronskih naslovov gospodarskih subjektov (potencialnih ponudnikov). Ker na ostalih podobnih dokumentih, iz katerih izhajajo naročniku kasneje zastavljena vprašanja v postopku oddaje predmetnega in odgovori naročnika na zastavljena mu vprašanja, to je
    - dokument, pri katerem iz levega spodnjega roba izhaja datum "12.2.2008" (vprašanje in odgovor gospodarskemu subjektu (potencialnemu ponudniku) â??"abakus-tr.si" - v nadaljnjem besedilu: vprašanja in odgovori z dne 12. februarja 2008),
    - dokument, pri katerem iz levega spodnjega roba izhaja datum "14.2.2008" (vprašanja in odgovori gospodarskemu subjektu (potencialnemu ponudniku) â??"abakus-tr.si" - v nadaljnjem besedilu: vprašanja in odgovori z dne 14. februarja 2008),
    - dokument, pri katerem iz levega spodnjega roba izhaja datum "15.2.2008" (vprašanje in odgovor gospodarskemu subjektu (potencialnemu ponudniku) â??"pab.si" - v nadaljnjem besedilu: vprašanja in odgovori z dne 15. februarja 2008),
    Državna revizijska komisija ni zasledila, da bi na njih naročnik označil elektronske ali druge naslove, na katere bi omenjena vprašanja in odgovore poslal, je Državna revizijska komisija naročnika dne 21. aprila 2008 na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN pozvala, da ji poda ustrezno pojasnilo. Državna revizijska komisija je dne 22. aprila 2008 s strani naročnika prejela pojasnilo, izdano istega dne, v katerem je naročnik zapisal: "Pripominjamo pa, da odgovorov na vprašanja ponudnikov Abakus d.o.o. in PAB d.o.o. z dne 12., 14. in 15. febr. 08 nismo pošiljali preostalim ponudnikom, saj je šlo samo za ponovno razlago prvotnih vprašanj.".

    Iz prvega odstavka 71. člena ZJN-2 (priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe), ki je uvrščen pod poglavje "SKUPNE DOLOČBE" drugega dela ZJN-2 ("RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA"), izhaja, da vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavlja povabilo k oddaji ponudbe, pri čemer iz zadnjega stavka drugega odstavka istega člena izhaja, da "Kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.". Prvi odstavek 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) nadalje določa, da mora naročnik â??"zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.".

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, šteti tudi dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji (povabilu k oddaji ponudb) v obliki odgovorov naročnika na vprašanja gospodarskih subjektov (potencialnih ponudnikov). Da je zakonodajalec pri navedeni določbi pod terminom informacije zajel tudi dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji, je med drugim mogoče ugotoviti iz obrazložitve "Predloga zakona o javnem naročanju (ZJN-2) - prva obravnava - EPA 1029-IV" (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, številka 92/2006, obrazložitev "K 70. do 74. členu:", stran 113), v katerem je navedeno, da â??"je razpisna dokumentacijo tista, ki opredeli v celoti javno naročilo, to je predmet in celoten postopek in kot taka potrebna informacija potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudbe in sodelovanju v postopku javnega naročanja.". Dejstvo je namreč, da ponudniki pripravijo ponudbo ne le na podlagi prvotne vsebine razpisne dokumentacije in njenih kasnejših sprememb ter dopolnitev, pač pa tudi na podlagi dodatnih pojasnil in informacij, ki jim služijo kot opora pri razumevanju posameznih naročnikovih zahtev.

    Naročnik, kakor priznava tudi sam, vprašanj in odgovorov z dne 12. februarja 2008, 14. februarja 2008 in 15. februarja 2008 ni poslal vsem gospodarskim subjektom (potencialnim ponudnikom), pri čemer ne gre spregledati niti dejstva, da je le vprašanja z dne 15. februarja 2008 naročniku zastavil vlagatelj. Državna revizijska komisija ob doslej zapisanem ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vprašanja in odgovore z dne 12. februarja 2008 ter vprašanja in odgovore z dne 14. februarja 2008 poslal le gospodarskemu subjektu (potencialnemu ponudniku), ki mu je vprašanje zastavil (Abakus, d. o. o.), ne pa tudi vlagatelju, nesporno kršil 9. člen ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za kršitev naročnika, za katero
    - vlagatelj ni vedel (naročnik namreč sam priznava, da odgovorov na vprašanja gospodarskega subjekta (potencialnega ponudnika) Abakus, d. o. o. (z dne 12. in 14. februarja 2008), ni pošiljal preostalim gospodarskim subjektom (potencialnim ponudnikom)),
    - ni mogel vedeti (saj ni dolžnost vlagatelja (gospodarskega subjekta oziroma potencialnega ponudnika), da naročnika sprašuje po tem, ali mu je posredoval tudi vsa dodatna pojasnila in informacije, v konkretnem primeru vse odgovore na vprašanja vseh ostalih gospodarskih subjektov (potencialnih ponudnikov), temveč je dolžnost naročnika, da vsa dodatna pojasnila in informacije, v konkretnem primeru vse odgovore na vprašanja vseh ostalih gospodarskih subjektov (potencialnih ponudnikov), posreduje vlagatelju. Ne gre namreč spregledati dejstva, da ZJN-2 v povezavi z enakopravno obravnavo ponudnikov nalaga aktivno ravnanje glede posredovanja dodatnih pojasnil in informacij razpisne dokumentacije naročniku).

    Iz 2. stavka drugega odstavka 19. člena ZRPJN, kot že poudarjeno, izhaja, da "Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.". Na podlagi citiranega gre zaključiti, da morata biti za odločanje Državne revizijske komisije na podlagi 2. stavka drugega odstavka 19. člena ZRPJN kumulativno izpolnjeni dve zakonski zahtevi:
    - da gre za kršitve, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti,
    - da so kršitve vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.

    Državna revizijska komisija je doslej že ugotovila, da iz spisa postopka oddaje predmetnega javnega naročila izhajajo kršitve naročnika, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, zato je v nadaljevanju ugotavljala (le še), ali so ugotovljene kršitve naročnika vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. V kolikor ugotovljene kršitve naročnika niso vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila, takšnih kršitev naročnika Državna revizijska komisija namreč ne sankcionira, prav tako pa Državna revizijska komisija v nadaljevanju lahko odloča zgolj na podlagi 1. stavka drugega odstavka 19. člena ZRPJN, to je v mejah zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija je ob vpogledu v dokumentacijo oddaje predmetnega javnega naročila ugotovila, da je naročnik že v "POVABILU K ODDAJI PONUDBE", z dne 01. februarja 2008 (v nadaljnjem besedilu: povabilo k oddaji ponudb), pod drugo alineo poglavja "Tehnična specifikacija za kasete formata BETACAM SP" na strani 3 v zadnjem stavku podal sledečo zahtevo: "Karakteristike ponujenih kaset ne smejo odstopati v fizikalnih, magnetnih, video in avdio lastnostih od referenčne kasete naročnika.". Nadalje je naročnik zapisal, da "Ponujene kasete morajo ustrezati navedenim tehničnim vrednostimi." (2. stavek pete alinee poglavja "Tehnična specifikacija za kasete formata BETACAM SP" na strani 3). Tehnični podatki referenčne kasete naročnika so zbrani v tabeli na strani 4 povabila k oddaji ponudb, pri čemer je le pri enem od opisov dovoljeno odstopanje vrednosti in sicer pri opisu "Still frame", koder je v stolpcu "Vrednost" zapisano "2 ali več", pod stolpcem "nota" pa "ur". Že na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da je naročnik že v (prvotni) razpisni dokumentaciji dopustil odstopanje vrednosti le pri opisu "Still frame", ne pa na primer pri opisu
    - "Magnetna koercitivnost c ( ntrinsic Coercitivit )", pri katerem je zahtevana vrednost "115.4", nota "kA m",
    - "Magnetna remanenca Br ( etentivit )", pri katerem je zahtevana vrednost "225", nota "m".

    Iz naročnikovega dokumenta, ki vsebuje podatke o vsebini elektronskega sporočila, kakršno naj bi bilo poslano (vsaj) ponudniku â??"abakus-tr.si" dne 11. februarja 2008 ob 9. uri in 59 minut, iz njegovega levega spodnjega roba pa izhaja datum "11.2.2008" (v nadaljnjem besedilu: vprašanja in odgovori z dne 11. februarja 2008), nesporno izhaja, da je naročnik v njem podal sledeče pojasnilo: "Kot je že navedeno v besedilu povabila so sprejemljive enake ali boljše tehnične karakteristike kaset. Tolerančna meja je pri posamezni karakteristiki napisana, če ni napisana, potem mora parameter ustrezati predpisani vrednosti.". Tovrstno pojasnilo po vsebini smiselno sovpada z zahtevo povabila k oddaji ponudb, citirano v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa. Tudi iz nje je po oceni Državne revizijske komisije potrebno razumeti, da je tolerančna meja pri posamezni karakteristiki napisana, če ni napisana, pa mora parameter ustrezati predpisani vrednosti. Ker pri opisih za magnetno koercitivnost oziroma magnetno remanenco tolerančna meja ni napisana, slednje pomeni, da bi morali ponudniki v svoji ponudbi ponuditi kasete, ki ustrezajo predpisani vrednosti za magnetno koercitivnost oziroma magnetno remanenco. Tovrstni zaključek Državne revizijske komisije potrjuje tudi navedba naročnika v vprašanjih in odgovorih z dne 12. februarja 2008, iz katere izhaja: "Ponudbe z različnimi parametri od zahtevanih za magnetno remanenco in koercitivnost bomo izločili.".

    Res je sicer, kakor je to Državna revizijska komisija že ugotovila, da vprašanj in odgovorov z dne 12. februarja 2008 vlagatelj ni prejel (ker mu jih naročnik ni poslal), vendar pa je potrebno ob tem ugotoviti tudi, da ugotovljena kršitev naročnika v konkretnem primeru ni vplivala na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Dejstvo je namreč, da je iz vprašanj in odgovorov z dne 15. februarja 2008, ki jih je prejel samo vlagatelj, razvidno, da je naročnik na vprašanje vlagatelja, ki se je glasilo "1. Ali boste če se mi prijavimo na razpis Naše kasete FUJI FILM recording medija ne glede na dejstva ,ki ste jih zapisali zavrnili kot neprimerne "", odgovoril z "Da.". Prav tako iz "VPRAšANJ IN ODGOVOROV 1 ZA JAVNO NAROČILO šT. JN-B0124", ki jih je naročnik, kakor to izhaja iz podatkov v spisu, poslal tudi vlagatelju, izhaja, da je naročnik na
    - predhodno vprašanje vlagatelja, ki se je glasilo "2. Ali bodo ponudbe, ki ne bodo vsebovale točno takšnih tehničnih podatkov zavrnjene kot neprimerne" Zakaj "", odgovoril z "Da. Ker ne izpolnjujejo zahtev tehnične specifikacije.",
    - predhodno vprašanje vlagatelja, ki se je glasilo "5. V prilogi Vam pošiljamo tabelo in podatke naših kaset. Ali jih boste izločili kot neprimerne" Zakaj "", odgovoril z "Odgovor je podan pod vprašanjem št. 2." (to je pod vprašanjem, izpostavljenim v zgornji alinei; smiselno navezala Državna revizijska komisija).
    Že na podlagi navedenih vprašanj in odgovorov je torej mogoče zaključiti, da je naročnik vlagatelju odgovoril, da bo v primeru, če bi mu vlagatelj v ponudbi ponudil kasete formata BETACAM SP proizvajalca FUJI FILM, katere karakteristike bodo od referenčne kasete naročnika odstopale v magnetnih lastnostih (ker tolerančna meja za magnetno koercitivnost oziroma magnetno remanenco ni napisana, mora namreč parameter ustrezati predpisani vrednosti, ne pa je presegati), njegovo ponudbo označil za neprimerno, posledično pa za nepopolno. Smiselno enak zaključek velja napraviti tudi v povezavi z vprašanji in odgovori z dne 14. februarja 2008, ki jih vlagatelj prav tako ni prejel, a so tudi ti (po vsebini, ki iz njih izhaja) v skladu z dosedanjo obrazložitvijo Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija se, glede na doslej zapisano, smiselno strinja z naročnikom, da je šlo v primeru vprašanj in odgovorov z dne 12. februarja 2008 ter vprašanj in odgovorov z dne 14. februarja 2008 do določene mere â??"samo za ponovno razlago prvotnih vprašanj.".

    V povezavi z doslej navedenim in navezavi na 2. stavek drugega odstavka 19. člena ZRPJN Državna revizijska komisija povzema, da
    - je naročnik s tem, ko je vprašanja in odgovore z dne 12. februarja 2008 ter vprašanja in odgovore z dne 14. februarja 2008 poslal le gospodarskemu subjektu (potencialnemu ponudniku), ki mu je vprašanje zastavil (Abakus, d. o. o.), ne pa tudi vlagatelju, nesporno kršil 9. člen ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov),
    - gre za kršitev, za katero vlagatelj v konkretnem primeru ni vedel ali ni mogel vedeti,
    vendar pa
    - gre v primeru vprašanj in odgovorov z dne 12. februarja 2008 ter vprašanj in odgovorov z dne 14. februarja 2008 do določene mere â??"samo za ponovno razlago prvotnih vprašanj.", pri čemer
    - izpostavljena naročnikova kršitev ni vplivala na odločitev naročnika o dodelitvi naročila.
    Glede na navedeno ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 2. stavka drugega odstavka 19. člena ZRPJN, zaradi česar Državna revizijska komisija doslej navedene kršitve naročnika ni sankcionirala (saj bi sicer ravnala v nasprotju z ZRPJN), temveč je v nadaljevanju odločala zgolj na podlagi 1. stavka drugega odstavka 19. člena ZRPJN, to je v mejah vlagateljevega zahtevka za revizijo.

    V posledici zaključka, navedenega v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala očitek vlagatelja, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je najnižjo ceno ponudil prav on, kasete proizvajalca FUJI FILM, ki jih je na predmetnem javnem naročilu ponudil, pa popolnoma (v vseh točkah) ustrezajo tehničnim zahtevam naročnika in jih v spornih parametrih (magnetna koercitivnost in magnetna remanenca) celo presegajo (vlagatelj zatrjuje, da so na ta način boljše, bolj primerne in trajnejše od konkurenčnih), poleg tega pa so kompatibilne, ekvivalentne in primerne za naročnikove aparature. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v dosedanji obrazložitvi tega sklepa ugotovila, da je naročnikovo povabilo k oddaji ponudb, z njegovimi pojasnili in informacijami vred (odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov oziroma potencialnih ponudnikov), razumeti na način, da je naročnik dopustil odstopanje vrednosti predmeta javnega naročila le pri opisu "Still frame", ne pa pri opisu
    - "Magnetna koercitivnost c ( ntrinsic Coercitivit )", pri katerem je zahtevana vrednost "115.4", nota "kA m",
    - "Magnetna remanenca Br ( etentivit )", pri katerem je zahtevana vrednost "225", nota "m".

    Čeprav že sam vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je v svoji ponudbi ponudil kasete s karakteristikami, katere niso skladne s tistimi, ki jih je v povabilu k oddaji ponudb postavil naročnik, saj vlagatelj navaja, da je v svoji ponudbi ponudil kasete s tehničnima parametroma
    - "magnetna koercitivnost:" "FUJI FILM = 121,00 kA/m",
    - "magnetna remanenca:" "FUJI FILM = 260,00 mT",
    je Državna revizijska komisija kljub temu vpogledala v vlagateljevo ponudbo. Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz vlagateljeve ponudbe izhajajo prav takšni podatki, iz česar gre zaključiti, da kasete proizvajalca FUJI FILM, ki jih je na predmetnem javnem naročilu v svoji ponudbi ponudil vlagatelj, ne ustrezajo tehničnim zahtevam naročnika v izpostavljenem delu. Navedenega zaključka Državne revizijska komisije zato ne bi mogla spremeniti niti morebitna ugotovitev utemeljenosti vlagateljeve navedbe, da višja magnetna koercitivnost in magnetna remanenca v območju, ki je usklajeno z lastnostmi video (avdio) glave in el. tokom skozi glavo, omogočata kvalitetnejši (manj šuma) in trajnejši zapis. Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da predmetni vlagateljev očitek ni utemeljen, naročnik pa ni kršil določb ZJN-2 oziroma določb povabila k oddaji ponudb, vključno z vsemi pojasnili in informacijami (odgovori na vprašanja) vred, ko je vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno, posledično pa za nepopolno, in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Neprimerna ponudba â??"je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji." (20. točka prvega odstavka 2. člena (pomen v zakonu uporabljenih pojmov) ZJN-2), popolna pa je tista ponudba, â??"ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna." (15. točka prvega odstavka 2. člena (pomen v zakonu uporabljenih pojmov) ZJN-2). Ker mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena (izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb) ZJN-2), vlagateljeve ponudbe pa tudi ni mogoče šteti za formalno nepopolno ponudbo, jo je naročnik, na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, moral izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    Ob tem Državna revizijska komisija zgolj iz previdnosti pripominja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil šele po izdaji odločitve o oddaji naročila (torej tudi po roku, določenem za predložitev ponudb - argument šestega odstavka 12. člena ZRPJN), kar v posledici pomeni, da Državna revizijska komisija lahko le še preveri, ali so zahteve naročnika izpolnjene na način, kot je določen v povabilu k oddaji ponudb, skupaj z vsemi pojasnili in informacijami (odgovori na vprašanja) vred. Takšen zaključek je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih sklepih (na primer v sklepu številka 018-331/06-45-2806, izdanem dne 14. septembra 2006; v sklepu številka 018-36/2008 - 2, izdanem dne 01. aprila 2008; v sklepu številka 018-044/2008-4, izdanem dne 22. aprila 2008â??). Zapisano ne pomeni ugotovitve, da so sporne določbe povabila k oddaji ponudb, vključno z vsemi pojasnili in informacijami (odgovori na vprašanja) vred, ki se nanašajo na tehnične podatke (karakteristike) magnetne koercitivnosti in magnetni remanence, določene v skladu s predpisi o javnih naročilih, pač pa le, da vsebinska presoja Državne revizijske komisije o zakonitosti spornih določb razpisne dokumentacije v tej fazi postopka ni več mogoča. V navezavi na navedeno in skladno z dosedanjo argumentacijo Državne revizijske komisije zato tudi ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da mora naročnik â??"po zakonu o javnih razpisih upoštevati vse ponudbe, ki ustrezajo tehničnim parametrom oziroma jih presegajo.".

    Zakon o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3; Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča, številka Up-679/06-66, U-I-20/07, in 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča, številka Up-2089/06-31, U-I-106/07; v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, v drugem odstavku 213. člena določa, da "O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče.". Nadalje Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, številka 44/2005) v 31. členu (izvajanje procesnih dejanj) določa, da je izvajanje procesnih dejanj v zadevi treba opraviti tako, da se â??"izvedejo vsi dokazi, ki so potrebni za sprejem odločitve.". V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija ocenila, da je dejansko stanje v predmetni zadevi dovolj razjasnjeno, zaradi česar je kot nepotreben zavrnila dokazni predlog vlagatelja po zaslišanju priče, to je (domnevno) osebe, ki naj bi bila v gospodarski družbi SONY Slovenija dosegljiva na telefonski številki 01/58-81-054 (vlagatelj sicer navaja: â??"Če vprašaš na SONY Slovenija , Dunajska 156 , Tel : 01 5881 054 bodo povedali"â??). Državna revizijska komisija je ob preverjanju namreč ugotovila, da je (centralna) telefonska številka gospodarske družbe SONY Slovenija, razvidna z njihove uradne spletne strani, sicer "+ 386 (0)1 5881-154", zaradi česar je zaključila, da vlagatelj predlaga zaslišanje prav tiste priče, ki naj bi bila v gospodarski družbi SONY Slovenija dosegljiva na telefonski številki 01/58-81-054. Državna revizijska komisija zgolj iz previdnosti tudi opominja vlagatelja, da ZPP v 236. členu določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej med ostalim navesti tudi to, â??"o čem naj priča, ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev.".

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek vlagatelja, v katerem vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni izvedel testiranj na kasetah, kot mu je vlagatelj to omenil v ponudbi. V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo povabilo k oddaji ponudb, vključno z njegovimi pojasnili in informacijami vred (odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov oziroma potencialnih ponudnikov), pri tem pa ugotovila, da je naročnik pod peto točko poglavja "Splošne tehnične zahteve" na strani 3 v prvem stavku zapisal, da bo naročnik â??"če bo to ocenil za potrebno, izvedel tudi dodatna testiranja in meritve mehanskih, magnetnih in električnih lastnosti kaset.". Na podlagi citirane določbe razpisne dokumentacije je razbrati, da si je naročnik pridržal pravico (zaključek napravljen na podlagi besedne zveze â??"če bo to ocenil za potrebno"â??) izvesti tudi dodatna testiranja in meritve mehanskih, magnetnih in električnih lastnosti kaset, ni pa se zavezal, da bo to storil (na navedeno upravičeno opozarja tudi naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo, ko zapiše: "Naročnik se ni zavezal, da bo izvedel testiranje kaset ampak je napisal, da je to možnost prepustil svoji lastni presoji." "Naročnik zaenkrat ni ocenil, da je testiranje kaset potrebno, saj so iz priložene dokumentacije razvidni glavni tehnični parametri kaset."). Ali bo pravico izvesti dodatna testiranja in meritve mehanskih, magnetnih in električnih lastnosti kaset tudi izkoristil, je torej povsem odvisno od ocene naročnika, ki pa v konkretnem primeru ni ocenil, da sta dodatno testiranje in meritve potrebni. Navedeni zaključek je razumljiv, saj, kot je to Državna revizijska komisija že ugotovila, ni mogoče naročniku očitati kršitve ZJN-2 v povezavi z ugotovitvijo, da je ponudba vlagatelja neprimerna, posledično pa nepopolna. Dodatno testiranje in meritve tako tudi v primeru, če bi ju naročnik izvedel, na slednji zaključek ne bi imele in ne bi mogle imeti vpliva, takšnega zaključka pa ne more spremeniti niti vlagateljeva navedba, da bi naročnik â??"kot dober gospodar ( zakon o javnih razpisih) moral upoštevati dejstvo,da kaset ne proizvaja samo en proizvajalec na svetu ampak jih je več.". Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da predmetni vlagateljev očitek ni utemeljen, naročnik pa ni kršil določb povabila k oddaji ponudb, vključno z vsemi pojasnili in informacijami (odgovori na vprašanja) vred, ker ni izvedel testiranj na kasetah (kot mu je vlagatelj to omenil v ponudbi).

    V nadaljevanju se je Državna revizijska komisija opredeljevala do očitkov vlagatelja, v katerih vlagatelj zatrjuje, da
    - â??"kaset ne proizvaja samo en proizvajalec na svetu ampak jih je več." (izpostavljeni del navedbe vlagatelja je namreč razumeti na način, da vlagatelj v njem zatrjuje domnevne kršitve, ki se nanašajo na vsebino povabila k oddaji ponudb),
    - "Naročnik po zakonu o javnih razpisih ne sme zahtevati kaset ,ki ti jih priporoča proizvajalec aparatur, saj je logično da bo proizvajalec aparatur SONY priporočal kasete SONY.",
    - â??"RTV Slovenija, kot javna ustanova ne sme izbirati ponudnika glede na ime ampak po zakonu,ki pa kaj takšnega ne predvideva.".
    V povezavi z navedenimi očitki vlagatelja Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja na šesti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.". Ker vlagatelj zahtevka za revizijo, s katerim bi izpodbijal domnevno sporne določbe povabila k oddaji ponudb, vključno z njegovimi pojasnili in informacijami vred (odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov oziroma potencialnih ponudnikov), ni vložil pred pretekom roka, določenega za predložitev ponudb, se zaradi omejitev, ki jih določa zgoraj citirani institut šestega odstavka 12. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija do vlagateljevih revizijskih navedb, s katerimi izpodbija določbe povabila k oddaji ponudb, vključno z njegovimi pojasnili in informacijami vred (odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov oziroma potencialnih ponudnikov), ne more vsebinsko (meritorno) opredeljevati. Državna revizijska komisija ob tem poudarja, da zapisano ne pomeni ugotovitve, da so sporne določbe povabila k oddaji ponudb, vključno z njegovimi pojasnili in informacijami vred (odgovori na vprašanja gospodarskih subjektov oziroma potencialnih ponudnikov), določene v skladu s pozitivno zakonodajo (na področju javnega naročanja), pač pa le, da vsebinska presoja Državne revizijske komisije o zakonitosti spornih določb razpisne dokumentacije v tej fazi postopka ni več mogoča. V tej fazi postopka, po poteku roka za predložitev ponudb, lahko Državna revizijska komisija le preveri, ali so zahteve naročnika izpolnjene na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

    Državna revizijska komisija ob navedenem zaključku opozarja tudi na dejstvo, da je Sodišče Evropske skupnosti že v več sodbah (na primer sodba v zadevi C-241/06, Lämmerzahl GMBH proti Freie Hansestadt Bremen, točka 51, sodba v zadevi C-470/99, Universale-Bau in drugi proti Entsorgungsbetriebe Simmering GesmbH, točka 75â??) zapisalo, da bi bila popolna uresničitev cilja, ki ga zasleduje DIREKTIVA SVETA številka 89/665/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje, z dne 21. decembra 1989, omajana, če bi se ponudniki v vsaki fazi postopka oddaje naročila lahko sklicevali na kršitve pravil o oddaji naročila in tako naročnika silili, da ponovno izvede celotni postopek, da se odpravi te kršitve. Iz slovenskega prevoda točke 9 v zadevi C-241/06, Lämmerzahl GMBH proti Freie Hansestadt Bremen, izhaja, da je v členu 107(3) GWB (Gesetz gegen Wettbewerbsbeschränkungen) določeno: "Zahteva je nedopustna, če se je vlagatelj že med postopkom oddaje zavedal domnevne kršitve pravil za javna naročila in se ni takoj pritožil naročniku. Zahteva je tudi nedopustna, če ni vložena nobena pritožba zaradi kršitev pravil za javna naročila, najpozneje do konca obdobja, določenega v obvestilu o razpisu naročila, za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje v postopku oddaje.". Citirana določba je po vsebini primerljiva določbi, ki jo vsebuje šesti odstavek 12. člena ZRPJN, prekluzivni rok, ki ga določa šesti odstavek 12. člena ZRPJN, pa je po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru razumen in (vključno z načinom njegove uporabe) kot tak v konkretnem primeru ne onemogoča ali pretirano ne otežuje uveljavljanja pravic, ki jih je imela zainteresirana stranka (v konkretnem primeru vlagatelj).

    Ker je Državna revizijska komisija že doslej ugotovila, da naročnik ni kršil določb ZJN-2 oziroma določb povabila k oddaji ponudb, vključno z vsemi pojasnili in informacijami (odgovori na vprašanja) vred, ko je vlagateljevo ponudbo označil za neprimerno, posledično pa za nepopolno, in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, se v skladu s temeljnimi načeli, ki veljajo v postopku revizije postopkov oddaje javnih naročil, zlasti še z načeloma hitrosti in učinkovitosti (2. člen ZRPJN), ni spuščala tudi v meritorno presojo utemeljenosti še zlasti ostalih vlagateljevih revizijskih navedb:
    - da je â??"vedno za uporabnika najbolje ,da uporablja kasete različnih proizvajalcev, saj bi si le na ta način lahko zagotovil daljšo življenjsko dobo strojne opreme",
    - da â??"Mi kot ponudnik kaset nismo tisti,ki bi pisali niti pridobivali izjave drugih firm o ekvivalenci kaset,saj s proizvajalcem aparatur nimamo nobene veze in zato tudi nismo pristojni." (Državna revizijska komisija ob navedenem zgolj iz previdnosti vlagatelja spominja na deseti odstavek 37. člena ZJN-2, ki določa, da je v primeru, "Če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj,"â?? â??"dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika.").
    Tudi morebitna ugotovitev utemeljenosti katere od citiranih vlagateljevih navedb namreč ne bi mogla v ničemer spremeniti zgornjih ugotovitev, prav tako pa ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka tega sklepa. S smiselno enako obrazložitvijo Državna revizijska komisija zavrača tudi izvedbo ostalih dokazov, ki jih v zahtevku za revizijo predlagal vlagatelj (zlasti dokaz, označen kot "Dokaz št. 6", ter dokaz, naveden v zadnjem stavku točke 8 zahtevka za revizijo).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena"â??, to je na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

    Iz Poročevalca Državnega zbora, številka 33/2007 ("EVA: 2007-1611-0093"), v katerem je bil objavljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (novela E), na strani 9 izhaja, da "Dopolnjena določba četrtega odstavka 22. člena določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vplačati, na isti račun, na kateri se vplača takso, znesek v višini že vplačane takse. Navedeno plačilo je obvezno v tistih primerih, ko o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija in s svojim sklepom zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.".

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 29. aprila 2008


    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije










    Vročiti:
    - javni zavod RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA, Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana
    - PAB, d. o. o., Naklo, Cegelnica 30, 4202 Naklo
    - LOREX, d. o. o., Ljubljana, Stegne 33, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran