018-044/2008 Mestna občina Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter predsednika Sama Červeka in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje - Projekt Celje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Smelt, d. d., Pot k sejmišču 30, Ljubljana - Črnuče in Purgator, d. o. o., Tržaška cesta 50 a, Postojna, ki ju zastopa odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 22. 4. 2008 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, zavrne kot neutemeljen.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 21. 12. 2007 na portalu javnih naročil pod št. JN4412/2007 objavil obvestilo o naročilu.

Po prejemu ponudb je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 19. 2. 2008, da je najugodnejša ponudba ponudnika CM Celje, d. d., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je vlagateljevo ponudbo spoznal za neprimerno in nepravilno, zaradi česar jo je izločil.

Vlagatelj je z dopisom z dne 21. 2. 2008 zaprosil za vpogled v ponudbe, kar mu je naročnik omogočil 25. 2. 2008. Vpogled je naročnik dokumentiral z zapisnikom.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 1. 3. 2008, v katerem predlaga razveljavitev obvestila o oddaji javnega naročila z dne 19. 2. 2008 tako v delu, ki se nanaša na izbor najugodnejše ponudbe, kot tudi v delu, ki se nanaša na ugotovitve naročnikove komisije, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepravilna. Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), saj je naročnik v predhodnem postopku javnega naročanja za enak predmet javnega naročila zavrnil ponudbi tedanjih ponudnikov kot nesprejemljivi (ocenjena vrednost 2.005.056,00 eurov), v tem postopku pa je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki presega navedeno ocenjeno vrednost, zavrnil pa je vlagateljevo ponudbo, ki te ocenjene vrednosti ne presega. Vlagatelj nadalje meni, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), ker naj bi v ponovljenem postopku javnega naročanja posamezne pogoje spremenil (podcenil) tako, da bi jih lahko izpolnil izbrani ponudnik, s tem pa bi šlo za krajevno diskriminacijo ponudnikov. Vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju z 42. in s 45. členom ZJN-2, saj izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih dokazil, s katerimi bi dokazal, da izpolnjuje obvezne pogoje, zaradi česar bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo podrobno navaja posamezne domnevne neskladnosti v ponudbi izbranega ponudnika, ob tem pa dodaja, da zaprošene korespondence med naročnikom in izbranim ponudnikom ni dobil, poleg tega pa bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker bo izbrani ponudnik za projektiranje rabil več časa, kot je navedel v terminskem planu, s čimer bi bila podana enaka kršitev kot v vlagateljevi ponudbi. Vlagatelj naročniku tudi očita kršitev 79. člena ZJN-2 in navaja, da so naročnikove ugotovitve glede izločitve vlagateljeve ponudbe napačne. Vlagatelj navaja, da je izpolnil vse zahteve tehničnih specifikacij, naročnik pa tudi ni opredelil, v katerem delu naj bi vlagateljeva ponudba odstopala od zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi navaja, da je neutemeljen naročnikov "očitek", da naj bi bila vlagateljeva ponudba neprimerna zaradi odstotka izvedbe del vodilnega ponudnika in drugega ponudnika v ponudbi skupine ponudnikov, saj odstotek izvedbe del posameznega ponudnika v ponudbi skupine ponudnikov v razpisni dokumentaciji ni bil ne zahtevan ne predviden. Ker se vlagatelj do pavšalnih očitkov naročnika ne more določneje opredeliti, vztraja pri svoji trditvi, da je njegova ponudba primerna in da izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Vlagatelj kot popolno napačno ocenjuje naročnikovo ugotovitev glede neskladnosti dinamike izvedenih del s pričakovanim odstotkom plačil izvajalcu. Vlagatelj ob tem tudi opozarja, da je naročnik v relativnem terminskem planu za poskusno obratovanje predvidel 255 dni, v Poglavju 3 (str. 248 razpisne dokumentacije) pa je predvideno enoletno poskusno obratovanje. Vlagatelj ugotavlja, da je bila njegova ponudba izločena neutemeljeno in izključno iz razloga, ker je bila najugodnejša in hkrati tudi edina sprejemljiva, naročnik pa je očitno želel izbrati prav konkretnega ponudnika. Vlagatelj še poudarja, da ga je naročnik 6. 2. 2008 pozval k predložitvi pojasnil na posamezna vprašanja, kar je vlagatelj tudi storil.

Naročnik je sprejel sklep št. 430-36/2008-IM z dne 18. 3. 2008, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno v delu, ki se nanaša na očitane kršitve 42., 45. in 79. člena ZJN-2, kršitve 6. 9. člena ZJN-2 pa po so v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN vložene prepozno. Naročnik vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da vlagatelj ne navaja nič novega oziroma takega, kar naročniku ne bi bilo že znano in bi lahko vplivalo na naročnikovo odločitev ali jo spremenilo. Naročnik navaja, da vlagatelj ni z ničimer izkazal oziroma dokazal nepravilnosti naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, vlagatelj pa tudi opozarja na napake razpisne dokumentacije, čeprav je v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN prekludiran. Naročnik pojasnjuje, da terminski plan ni ustrezal razpisani in zahtevani dinamiki izplačil, da je vlagatelj tudi v danem pojasnilu z dne 12. 2. 2008 navedel izvedbo jaškov z drugimi materiali, kot jih je dopuščala razpisna dokumentacija in da je ponudil krajšo dolžino kanalizacijskega kanala M5.6 - Vojnik od zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik tudi ugotavlja, da vlagatelj na omenjena dejstva ne ugovarja in tudi z ničimer ne izkazuje oziroma dokazuje pravilnosti in primernosti svoje ponudbe. Upoštevajoč zapisano naročnik "na vse ostale navedbe vlagatelja zahtevka za revizijo odgovarja zgolj iz previdnosti in podredno". Naročnik ugotavlja, da se vlagatelj zoper pogoje do roka za predložitev ponudb, ni pritožil, zaradi česar je v tem delu prekludiran. Naročnik zavrača očitek o kršenju 6. člena ZJN-2 in ugotavlja, da ravno izvedba novega postopka oddaje javnega naročila, omogoča slediti temu načelu, saj je naročnik pridobil še cenejšo ponudbo od najcenejše iz predhodnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik v nadaljevanju podrobno oporeka vlagateljevim revizijskim navedbam glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik ob tem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika sprejemljiva.

Vlagatelj je z "obvestilom naročniku o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 21. 3. 2008 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 27. 3. 2008 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Naročnik je 4. 4. 2008 Državni revizijski komisiji po telefaksu odstopil še dodatno zaprošeno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz dokumentacije o postopku oddaje obravnavanega javnega naročila je razvidno, da je naročnik do roka za predložitev ponudb, prejel tri ponudbe; poleg vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika tudi ponudbo tretjega ponudnika. Vlagatelju slednje dejstvo ni sporno (npr. prvi odstavek na četrti zaporedni strani zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo morebitnih naročnikovih neskladnosti pri ravnanju s ponudbo tretjega ponudnika (torej ponudnika, ki je predložil ponudbo, ki je bila tudi spoznana za popolno, vendar je naročnik ni izbral, ker je bila manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika) ne navaja.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo (str. 40) in ugotovila, da je naročnik kot edino merilo določil najnižjo ceno.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v zapisnik o odpiranju ponudb z dne 5. 2. 2008, pri tem pa je ugotovila, da je v evidenci vrednosti predloženih ponudb (četrta zaporedna stran tega zapisnika) vlagateljeva ponudbena cena brez DDV najnižja.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da bi se vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila lahko izboljšal že s tem, da se v postopku revizije ugotovi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ne bi je pa smel, ker je bila popolna. Namreč, v primeru, da bi se v izpostavljenem obsegu ugotovila neskladnost v naročnikovem ravnanju, bi zaradi edinega merila (najnižja cena) vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila prišel v položaj, ko bi bil na ocenjevalni lestvici prvi.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporne izpostavil posamezne določbe razpisne dokumentacije (glede na predhodni neuspešno zaključeni postopek oddaje javnega naročila spremenjeni oziroma podcenjeni pogoji za sodelovanje v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila, neskladna določba razpisne dokumentacije glede poskusnega obratovanja - v enem delu razpisne dokumentacije je govora o 255 dneh, v drugem delu pa o enem letu). V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na pripravo razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija opozarja na drugi odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa: "Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se v postopkih iz 1., 2., 3., in 5. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljnjem besedilu ZJN-2) in 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 32. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljnjem besedilu ZJNVETPS) lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo po tem odstavku v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb.", in šesti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom." Ker vlagatelj pred rokom za predložitev ponudb ni vložil zahtevka za revizijo, s katerim bi izpodbijal domnevno sporne določbe razpisne dokumentacije, se zaradi omejitev, ki jih določata instituta iz 12. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija do vlagateljevih revizijskih navedb, s katerimi izpodbija določbe razpisne dokumentacije, ne more vsebinsko (meritorno) opredeljevati. Zapisano ne pomeni ugotovitve, da so sporne določbe razpisne dokumentacije določene v skladu s predpisi o javnih naročilih, pač pa le, da vsebinska presoja Državne revizijske komisije o zakonitosti spornih določb razpisne dokumentacije v tej fazi postopka ni več mogoča (npr. zadevi št. 018-022/2008 in 018-036/2008). V tej fazi postopka, po poteku roka za predložitev ponudb, lahko Državna revizijska komisija le preveri, ali so zahteve naročnika izpolnjene na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji (npr. zadevi št. 018-331/2006 in 018-036/2008).

Ne glede na predhodno zapisano pa velja ugotoviti, da sprememba strožjih pogojev v milejše pogoje, ob hkratnem nespremenjenem dejstvu, da mora naročnik nad posameznimi ocenjenimi vrednostmi javnega naročila (12. in 14. člen ZJN-2), poslati javno naročilo v objavo vsaj na portal javnih naročil (če ne tudi še v Uradni list Evropskih skupnosti) (ob siceršnjem upoštevanju zakonskih izjem - npr. 29. člen ZJN-2), s čimer se v skladu z načelom transparentnosti zagotavlja javnost postopkov javnega naročanja (8. člen ZJN-2), informacije o teh javnih naročilih pa so zaradi objave dostopne širšemu krogu gospodarskih subjektov, v zdravem konkurenčnem okolju omogoča poveč(ev)anje kroga možnih ponudnikov. Takšno naročnikovo ravnanje lahko kvečjemu širi konkurenco, ne pa jo oži.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odločitev o oddaji javnega naročila (obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 19. 2. 2008) in ugotovila, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil zaradi:
1. "neustreznosti ponudbe glede na zahteve Tehničnih specifikacij (Poglavje 3, Podpoglavje 3.3 - Opis del) navedenih v razpisni dokumentaciji",
2. "neustreznosti ponudnika zaradi odstotka izvedbe del vodilnega ponudnika ter drugega ponudnika v ponudbi skupine ponudnikov" in
3. tega, ker "dinamika izvedenih del ni skladna s pričakovanim procentom plačil izvajalcu v posameznem letu, navedenim v Poglavju 3, Podpoglavju 3.4 - Posebne zahteve naročnika ter Obrazcu 5.25 - Finančni terminski plan razpisne dokumentacije".

V obravnavanem primeru se vlagatelj sklicuje na to, da so ugotovitve naročnikove komisije (za odpiranje in ocenjevanje ponudb) glede izločitve vlagateljeve ponudbe napačne. V tem delu zahtevka za revizijo je mogoče razumeti, da vlagatelj po vsebini zatrjuje, da naročnik ni imel razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe. Torej bi bilo mogoče šteti, da vlagatelj naročniku ne očita kršitve 79. člena ZJN-2, ampak mu očita kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da "[v] postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne". Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 naročniku omogoča izločiti le "ponudbe, ki niso popolne", kar a contrario pomeni, da ZJN-2 naročniku onemogoča izločiti popolne ponudbe. V delih zahtevka za revizijo, kjer pa vlagatelj navaja, da se naročnik tudi ni opredelil, v katerem delu naj bi vlagateljeva ponudba odstopala od zahtev iz razpisne dokumentacije, in da so naročnikovi očitki za izločitev vlagateljeve ponudbe pavšalni, pa je mogoče šteti, da vlagatelj smiselno zatrjuje kršitev prvega odstavka 79. člena ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da so naročnikovi očitki glede neustreznosti ponudbe v delu tehničnih specifikacij in odstotku izvedbe del pavšalni, zaradi česar se do njih ne more določneje opredeliti in vztraja pri trditvi, da je njegova ponudba primerna in izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Da so očitki pavšalni, pa vlagatelj ne zatrjuje tudi za tretji razlog za izločitev njegove ponudbe (tj. neskladnost dinamike izvedenih del s pričakovanim procentom plačil izvajalcu). Za ta razlog vlagatelj navaja, da je popolnoma napačen in hkrati diskriminatoren (pri tem se sklicuje na točko 3f zahtevka za revizijo).

Zaradi večje določnosti revizijskih navedb je Državna revizijska komisija najprej obravnavala tisti razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, za katerega vlagatelj ne trdi, da je pavšalen.

Vlagatelj zatrjuje, da je predložil "Relativni terminski plan", iz razpisne dokumentacije pa izhaja, da je izbrani ponudnik dolžan predložiti podroben terminski plan po podpisu pogodbe, v relativnem terminskem planu pa je vlagatelj v 28 dneh predložil podroben terminski plan.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v Poglavje 1, Podpoglavje 1.4 Sestavni deli ponudbe in ugotovila, da je naročnik za sestavne dele ponudbe določil Obrazec 5.24: Program dela in Obrazec 5.25: Finančni terminski plan. Za Obrazec 5.24 je naročnik določil, da "mora biti izpolnjen (priložene vse priloge, zahtevane v Obrazcu 5.24) in podpisan s strani ponudnika ali v primeru ponudbe skupine ponudnikov vodilnega ponudnika". Za Obrazec 5.25 je naročnik določil, da "mora biti podpisan s strani ponudnika ali v primeru ponudbe skupine ponudnikov vodilnega ponudnika".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v 2. točko Obrazca 5.24 Program dela ugotovila, da je naročnik določil:
"Naredite opisni osnutek načrta svojega programa za izvedbo del, kjer boste prikazali zaporedje postopkov in časovno usklajenost priprave načrtov, pridobitve dovoljenj in izvedbe del. Pri izvedbi del je potrebno predstaviti relevantne dejavnosti, datume in razporeditev materiala in opreme, ki je potrebna za izvedbo del itd. Poleg programa za izvedbo del predložite tudi graf za izvedbo del "Diagram kritičnih poti in mejnikov".
Prosimo, da upoštevate prevladujoče podnebne razmere in čas, potreben za pridobitev gradbenega dovoljenja. Slednje pripravite z zahtevami razpisne dokumentacije,Poglavje 3 âˆ" Opis del. Pri čistilni napravi Dobrna upoštevajte dejstvo, da mora obstoječa ČN čim dlje obratovati med časom gradnje âˆ" izpad čiščenja naj bo minimalen".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v 1. točko Poglavja 3, Podpoglavje 3.4 - Posebne zahteve naročnika ugotovila, da je naročnik določil:
"Pričakovani procent plačil izvajalca v posameznem letu izvajanja del bo naslednji:
- v letu 2008 70 % pogodbenega zneska,
- v letu 2009 30 % pogodbenega zneska.
Temu primerno mora prilagoditi dinamiko izvedenih del."

Naročnik je v Obrazcu 5.25 - Finančni terminski plan razpisne dokumentacije določil tabelo, ki vsebuje podatke iz Poglavja 3, Podpoglavje 3.4 - Posebne zahteve naročnika.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj v ponudbi med drugim predložil:
- prilogo "Organizacija del na delovišču pri gradnji kanalizacije in čistilne naprave", ki v 7. točki (Plan izvedbe del) določa, da:
"Pri izdelavi so bila upoštevana naslednja dejstva:
predpisani rok izgradnje: 474 dni za dokončanje del + 255 dni za upravljanje
normalni delovni čas: pon. - sob., od 7 - 17 ure

Potek izvedbe del je razviden iz terminskih planov:
Terminski plan izvedbe del
Diagram kritičnih poti in mejnikov

Terminski plan izvedbe del:
Terminski plan izvedbe del je izdelan kot gantogram s programi MS Projekt z vpisnimi aktivnostmi in terminskim ter časovnim trajanjem.",
- Program izvedbe del, v katerem je podan rok izgradnje "celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje - Projekt Celje" in opis del (uvodni del, ČN Dobrna, Kanalizacijski kolektor štore, Kanalizacijski kolektor Vojnik, Kanalizacijski kolektor Celje),
- gantogram,
- potrjen Obrazec 5.25 - Finančni terminski plan.

Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je vlagatelj posamezne, z razpisno dokumentacijo zahtevane priloge k ponudbi predložil.

Državna revizijska komisija pa ocenjuje, da naročnikov razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe ni usmerjen v to, da vlagatelj dokazila (relativni terminski plan) v ponudbi ni predložil, ali da bi moral vlagatelj predložiti podroben terminski plan že v ponudbi, ne pa šele po sklenitvi pogodbe, ali pa da bi v relativnem terminskem planu ne predložil podrobnega terminskega plana v 28 dneh po podpisu pogodbe, ampak je usmerjen v to, da iz prilog ne izhaja vsebina, ki jo je razpisna dokumentacija zahtevala.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da drži "[d]ejstvo, da je vlagatelj zahtevka za revizijo predložil "Relativni terminski plan", kot je bilo zahtevano", vendar pa vlagatelj naročnikovo ugotovitev zgolj označi kot "popolnoma napačno", ne pojasni pa, v čem se kaže ta popolna napačnost. Vlagatelj sicer tudi ni navedel, da bi iz razpisne dokumentacije ne izhajala zahteva, da bi moral ponudnik že v ponudbi izkazati, da je "dinamika izvedenih del skladna s pričakovanim procentom plačil izvajalcu v posameznem letu, navedenim v Poglavju 3, Podpoglavju 3.4 - Posebne zahteve naročnika ter Obrazcu 5.25 - Finančni terminski plan razpisne dokumentacije". Iz 1. točke Poglavja 3, Podpoglavje 3.4 - Posebne zahteve naročnika izhaja, da mora biti dinamika izvedenih del primerno prilagojena pričakovanemu procentu plačil izvajalca, ki v letu 2008 znaša 70 % pogodbenega zneska, v letu 2009 pa 30 % pogodbenega zneska. Zato zgolj z navedbo, da je predložil prilogo, pri tem pa kot dokaz med drugim predlagal "ponudba vlagatelja zahtevka za revizijo (pri naročniku)" [vlagatelj je sicer pod rubriko "DOKAZ:" predlagal tudi "poziv naročnika z dne 06.02.2008 (pri naročniku)" in "odgovor vlagatelja zahtevka za revizijo z dne 11.02.2008 (pri naročniku)", ki pa se ne nanašata na sporno situacijo, saj obravnavata vprašanja "strokovne usposobljenosti", "lastništva opreme" in "zagotavljanja vsakodnevne prisotnosti določenih oseb"], ne da bi utemeljil tudi vsebinske ustreznosti v ponudbi predložene priloge in pojasnil, kako naj bi predlagani dokaz pripomogel k ugotovitvi utemeljenosti revizijske navedbe, vlagatelj ne more uspeti.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v naročnikovo spisno dokumentacijo ugotovila, da je v zvezi s tem razlogom naročnik v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb v svojih internih dokumentih ugotovil:
"Člani Strokovne komisije za odpiranje in ocenjevanje ponudb so ugotovili, da je ponudnik v ponudbi navedel terminski plan izvedbe del, iz katerega je razvidno, da bo v letu 2008 izvedel obseg del, ki zagotavlja max. 9% plačil, ostalo pa v letu 2009. Naročnik je v Poglavju 3, Podpoglavju 3.4 - Posebne zahteve naročnika, zahteval prilagoditev dinamike izvedbe del navedenemu pričakovanemu procentu plačil izvajalcu v posameznem letu izvajanja del (v letu 2008 70% pogodbenega zneska in v letu 2009 30% pogodbenega zneska)."

Četudi vlagatelj s tem naročnikovim dokumentom morebiti ni bil seznanjen, pa iz zahtevka za revizijo ne izhaja, da bi vlagatelj izpodbijal kakšno dejstvo glede izvajanja del v posameznih letih in vezavi plačila na ta dela.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti neskladnosti v naročnikovem ravnanju, ko je zapisal sporni razlog za nepopolnost vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj tudi "ne more mimo očitnega dejstva, da je sam naročnik v relativnem planu za poskusno obratovanje predvidel 255 dni, v Poglavju 3 (stran 248 razpisne dokumentacije) na katerega se Komisija sklicuje, pa je predvideno enoletno poskusno obratovanje (torej 365 dni)." Ne glede na to, da vsebinska presoja (ne-)skladnosti razpisne dokumentacije po roku za predložitev ponudb zaradi institutov iz 12. člena ZRPJN ni možna, pa je treba opozoriti na to, da je po roku za predložitev ponudb mogoče presojati, ali je naročnik razpisno dokumentacijo razlagal tako, da je vlagatelja postavil v slabši položaj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne navaja, da bi zaradi domnevne neskladnosti posameznih določb razpisne dokumentacije pripravil ponudbo na način, da je upošteval blažje pogoje, v fazi pregleda in ocenjevanja ponudbe pa bi naročnik upošteval do vlagatelja strožjo razlago. Kot je mogoče razumeti vlagateljevo revizijsko navedbo, ta izpostavlja zgolj dejstvo, da sta dve določbi razpisne dokumentacije medsebojno neskladni.

Vlagatelj naročniku očita tudi diskriminatorno ugotovitev glede nepravilnosti vlagateljeve ponudbe in se sklicuje na točko 3f) zahtevka za revizijo. V tej točki zahtevka za revizijo vlagatelj očita, da je izbrani ponudnik "v Obrazcu 5.15 za g. â??, navedenega odgovornega projektanta za čistilno napravo ni navedeno, da je član Inženirske zbornice Slovenije. Vlagatelj zahtevka za revizijo poudarja, da je čas za vpis v IZS med 3-4 meseci. Ob tem se vlagatelju zahtevka za revizijo utemeljeno postavlja vprašanje, kako bi lahko izbrani ponudnik izpolnil svojo zavezo iz predloženega terminskega plana, da bo projektno dokumentacijo izdelal v prvih treh mesecih. Navedeno namreč pomeni, da izbrani ponudnik pri sestavi terminskega plana ni upošteval časa, potrebnega za vpis g. â?? v IZS, posledično pa to pomeni, da čas izdelave projektne dokumentacije ne bo enak času predvidenem v terminskem planu", vlagatelj pa hkrati tudi ugotavlja, "[k]er bo izbrani ponudnik torej za projektiranje potreboval več časa, kot je navedel v terminskem planu, se kar sama ponuja analogija s ponudbo vlagatelja zahtevka za revizijo, ki ji naročnik očita, da je nepravilna, ker dinamika izvedenih del ni skladna s pričakovanim procentom plačil izvajalcu v posameznem letu, navedenem v Poglavju 3, Podpoglavju 3.4 âˆ" Posebne zahteve naročnika ter Obrazcu 5.25 âˆ" Finančni in terminski plan razpisne dokumentacije. Če je torej ponudba vlagatelja zahtevka za revizijo nepravilna iz razloga, ki ga v Obvestilu o oddaji javnega naročila navaja naročnik, potem je iz istega razloga nepravilna tudi ponudbe izbranega ponudnika." Iz teh revizijskih navedb je po vsebini razvidno, da vlagatelj zatrjuje kršitev enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Vlagatelj je revizijsko navedbo oblikoval na način, ki naj bi ob ugotovitvi njene utemeljenosti, narekovala "negativno ravnanje" (tj. izločitev ponudbe). Ob tem vlagatelj v primerjavi navaja, da bi morala biti zaradi ugotovitve domnevno enake vsebinske neskladnosti v ponudbi izbranega ponudnika glede na domnevno neskladnost v vlagateljevi ponudbi nepravilna tudi ponudba izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi v primeru, če bi glede tega argumenta sledili vlagatelju, kar bi narekovalo izločitev tako ponudbe izbranega ponudnika kot vlagateljeve ponudbe, bi naročnik razpolagal še s ponudbo tretjega sodelujočega ponudnika; to pa je naročnik označil za popolno. Torej, tudi morebitna ugotovitev utemeljenosti razloga, ki ga navaja vlagatelj in ki bi imela za posledico izločitev tudi ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelju ne bi uspela izboljšati položaja v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik bi lahko izbral ponudbo tretjega sodelujočega ponudnika; torej ponudnika, čigar ponudba je bila spoznana za popolno.

Ker vlagatelj že glede enega razloga, ki ga je naročnik navedel kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo drugih vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na izpodbijanje razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe, saj bi tudi morebitna ugotovitev njihove utemeljenosti ne mogla doseči razveljavitve naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj bi namreč ne uspel izpodbiti vseh naročnikovih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe. Zato je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija pa se nadalje ni spuščala v presojo utemeljenosti tudi drugih vlagateljevih revizijskih navedb (revizijske navedbe, ki se nanašajo na neskladnosti pri izbiri ponudbe izbranega ponudnika, ki bi po vlagateljevem stališču terjale izločitev ponudbe izbranega ponudnika), saj bi se tudi v primeru ugotovitve njihove utemeljenosti vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila ne mogel izboljšati; naročniku bi namreč ostala še ponudba tretjega sodelujočega ponudnika, ki je bila spoznana za popolno. Vlagatelj zato skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ne izkazuje enega izmed kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo (v tem primeru se ta element nanaša na škodo oziroma možnost škode), zaradi česar je Državna revizijska komisija v preostalem delu zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 22. 4. 2008

Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije























Vročiti:
- Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje,
- odvetnik Bojan Župevec, Hrvatski trg 3, 1000 Ljubljana,
- CM Celje, d. d., Lava 42, 3000 Celje,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran