Na vsebino
EN

018-038/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Številka: 018-038/2008-2
Datum sprejema: 21. 3. 2008

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za nadgradnjo proge Pragersko - Ormož - Murska Sobota; Odsek Ptuj - Mekotnjak, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PRIMORJE d.d., družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve, Vipavska cesta 3, Ajdovščina, ki ga zastopa odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga vlagatelja o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, dne 21.3.2008

odločila:

Predlog vlagatelja po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "nadgradnja proge Pragersko - Ormož - Murska Sobota; Odsek Ptuj - Mekotnjak", se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na portalu javnih naročil dne 19.2.2008 pod številko JN1108/2008 ter dne 26.2.2008 pod številko JN1357/2008. Dne 29.2.2008 je naročnik izdal še obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku št. JN1492/2008.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4.3.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev vseh izvedenih objav ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik predmetno javno naročilo objavil dvakrat, pri čemer so objave neusklajene in nejasne, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, katera objava je veljavna, vlagatelj pa zato ne more pripraviti popolne ponudbe.

Naročnik je s sklepom z dne 12.3.2008 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je dejansko prišlo do pomote, da pa je v popravku, objavljenem na portalu javnih naročil pod številko JN1492/2008 jasno navedel, da se javno naročilo št. JN1357/2008 z dne 26.2.2008 prekliče, obvestilo o javnem naročilo št. JN1108/2008 z dne 19.2.2008 pa ostane v veljavi.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 17.3.2008 obvestil, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo, hkrati pa je le-tej predlagal, da na podlagi 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti.

Po prejemu vlagateljevega predloga za sprejem sklepa o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN nadalje določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ter da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenih določb ZRPJN je razvidno, da je osnovno pravilo nesuspenzivnost vloženega zahtevka za revizijo, saj lahko naročnik praviloma nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, pri čemer ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila, dokler revizijski postopek ni pravnomočno končan. Možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN je pridržan le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere, saj zakon načeloma preprečuje le sklenitev pogodbe o javnem naročilu, ne pa tudi ostalih predhodnih aktivnosti naročnika. S tem je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitnega nezakonitega ravnanja naročnika, saj so ob ugotovitvi o utemeljenosti zahtevka za revizijo vsa nadaljnja naročnikova ravnanja praviloma razveljavljena. Iz generalno določene nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo pa gre razbrati tudi, da vsekakor prevladuje javni interes za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (seveda brez sklenitve pogodbe oziroma je sklenitev le-te mogoča le pod zakonsko določenimi pogoji).

Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za zadržanje postopka močnejši od razlogov za nezadržanje.

Podlago za presojo Državne revizijske komisije o obstoju okoliščin, navedenih v prejšnjem odstavku, predstavljajo argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) vlagatelj, in morebitni argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog vlagatelja navaja (predloži) naročnik. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi presojo, kot jo predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN.

V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj v predlogu Državni revizijski komisiji, naj izda sklep, da vloženi zahtevek za revizijo v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ni navedel nobenih dejstev in ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali obstaja v primeru nadaljevanja postopka možnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve le-te, niti ni navedel, v čem je njegov interes za zadržanje postopka močnejši od javnega interesa za nadaljevanje postopka (do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila).

Ker vlagatelj v svojem predlogu ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na možnost nastanka nepopravljive škode oziroma nujnost preprečitve le-te, niti ni navedel nobenih argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da je njegov interes za zadržanje postopka močnejši od javnega interesa za nadaljevanje postopka, je Državna revizijska komisija njegov predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zavrnila kot neutemeljen. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da je odločanje o predlogu na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN po naravi stvari odločanje o (ne)zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika, ki naj bi jih naročnik izvedel pred sklenitvijo pogodbe, ne pa odločanje o (ne)dovolitvi sklenitve pogodbe po 11a. členu ZRPJN. Zavrnitev predloga vlagatelja zato nikakor ne pomeni (hkratne) dovolitve naročniku, da lahko sklene pogodbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.3.2008


Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije














































Vročiti:


- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor
- Odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana

Natisni stran