018-024/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka, kot predsednika senata, ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Daljinsko upravljanje sistema stabilnih naprav električne vleke na slovenskem železniškem omrežju"; sklop 1: "Zamenjava opreme v obstoječih elektronapajalnih postajah za potrebe daljinskega vodenja in izvedbo daljinskega vodenja elektronapajalnih postaj in stikal voznega omrežja iz centrov vodenja skupaj z ureditvijo prostorov centrov vodenja" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.03.2008 soglasno

odločila:

Vlagateljevi pritožbi z dne 21.02.2008 se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 01.02.2008, kot izhaja iz naročnikovega sklepa št. 4305-1/2008zp24, z dne 18.02.2008.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 01.02.2008, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila "Daljinsko upravljanje sistema stabilnih naprav električne vleke na slovenskem železniškem omrežju", po sklopih.

Dne 07.01.2008 je naročnik izdal "Obvestilo o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se le-to v sklopu 1: "Zamenjava opreme v obstoječih elektronapajalnih postajah za potrebe daljinskega vodenja in izvedbo daljinskega vodenja elektronapajalnih postaj in stikal voznega omrežja iz centrov vodenja skupaj z ureditvijo prostorov centrov vodenja" odda konzorciju C&G, d.o.o., Ljubljana, in Korona, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz omenjenega dokumenta izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno v administrativnem in tehničnem delu.

Na vlagateljevo zahtevo je naročnik slednjemu dne 24.01.2008 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Dne 01.02.2008 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno in nezakonito označil za nepravilno, dejansko pa naj bi bila nepravilna ponudba izbranega ponudnika, zaradi česar naj je naročnik ne bi smel izbrati kot najugodnejšo (vlagatelj izpodbija vsako od naročnikovih ugotovitev glede pomanjkljivosti njegove ponudbe, obenem pa navaja tudi domnevne pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika). Vlagatelj dalje zatrjuje, da je bil s strani naročnika neenakopravno obravnavan pri presoji domnevnih pomanjkljivosti v njegovi ponudbi, in sicer glede na naročnikovo presojo pomanjkljivosti, ki so po mnenju vlagatelja podane v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj predlaga, da naročnik njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi ter razveljavi obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, da njegovo ponudbo oceni kot pravilno, da ponudbo izbranega ponudnika oceni kot nepravilno ter da mu povrne stroške, nastale z vložitvijo revizijskega zahtevka.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom št. 4305-1/2008zp24, z dne 18.02.2008, s katerim je le-tega zavrgel. V obrazložitvi svoje odločitve naročnik pojasnjuje dosedanji potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila in z njim v zvezi vodenih revizijskih postopkov, ob čemer zaključuje, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, zaradi česar naj mu za vodenje revizijskega postopka ne bi bilo mogoče priznati pravnega interesa oziroma aktivne legitimacije. Naročnik se v zvezi s svojo odločitvijo sklicuje na stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije, ob čemer izpostavlja, da je bila nepravilnost vlagateljeve ponudbe ugotovljena z obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 02.08.2007, z odločitvijo naročnika o njegovem revizijskem zahtevku, z obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 22.11.2007 ter z obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 07.01.2008. Naročnik je tudi mnenja, da bi bil ponudbe ostalih ponudnikov vlagatelj upravičen izpodbijati le, v kolikor bi lahko dokazal pravilnost svoje ponudbe, le-te pa ne more dokazovati, saj naj bi bilo o njeni nepravilnosti že pravnomočno odločeno. S tem v zvezi se naročnik sklicuje na svojo odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku zoper obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 02.08.2007, s katerim je bilo ugotovljeno, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, slednji pa ni zahteval nadaljnjega postopka pred Državno revizijsko komisijo, ter na dejstvo, da vlagatelj zoper obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 22.11.2007 ni vložil revizijskega zahtevka.

Dne 21.02.2008 je vlagatelj na naročnika naslovil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka. V podani pritožbi vlagatelj izraža prepričanje, da je naročnik njegov revizijski zahtevek zavrgel neutemeljeno. Glede naročnikovih argumentov o tem, da je bilo o domnevni nepravilnosti njegove ponudbe že pravnomočno odločeno, slednji opozarja, da je vložil revizijski zahtevek zoper kasnejšo naročnikovo odločitev (z dne 07.01.2008) in da je bila naročnikova predhodna odločitev (z dne 22.11.2007) razveljavljena, zato naj bi bilo sklicevanje na pravnomočnost le-te nepravilno in nezakonito. Slednja odločitev po mnenju vlagatelja ne obstoji več in ne more imeti nobenih pravnih posledic, saj jo je naročnik razveljavil, na osnovi revizijskih zahtevkov ponovno preveril ponudbe ter na podlagi preveritve sprejel odločitev z dne 07.01.2008, v kateri znova navaja nepravilnost ponudb nekaterih ponudnikov, med njimi tudi vlagateljeve. Zoper novo odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila ima vsak od ponudnikov pravico do vložitve zahtevka za revizijo, takšno pravico pa naročnikova odločitev vlagatelju odvzema. S takšnim ravnanjem naročnik krši tudi ustavno pravica do pravnega varstva. Nenazadnje pa naj bi, sledeč vlagatelju, tudi iz ustaljene prakse Državne revizijske komisije izhajalo, da celo morebitna ugotovitev v predhodnem razveljavljenem postopku nima učinka na pravni položaj v tem postopku, temveč naj bi se morala popolnost/nepopolnost ponudbe ugotavljati v vsakem revizijskem postopku ločeno (vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-270/2007-4). Vlagatelj dalje navaja, da naj se tudi ob predpostavki zakonitosti naročnikove odločitve o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe (ki naj bi jo bilo potrebno še preveriti) stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije v konkretnem primeru ne bi moglo uporabiti, in sicer predvsem iz razloga enakopravnosti; vlagatelj ob tem ponavlja argumente, že podane v revizijskem zahtevku. Vlagatelj v zvezi z stališčem Državne revizijske komisije dalje pojasnjuje, da slednja govori o "domnevnih nepravilnostih", v konkretnem postopku pa nepravilnosti niso "domnevne", temveč izkazane, kar naj bi naročnik ugotovil že s svojo odločitvijo o oddaji naročila z dne 22.11.2007, obenem pa izpostavlja tudi, da Državna revizijska komisija govori o nepravilnostih, "ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi nepravilnosti" in o "drugih kršitvah", v konkretnem postopku pa naj bi bile nekatere naročnikove nepravilnosti takšne narave, da se nanašajo na utemeljenost izločitve vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep z dne 18.02.2008 v celoti razveljavi.

Na poziv Državne revizijske komisije z dne 25.02.2008 je naročnik slednji dne 29.02.2008 odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in v zadevi pred njim vodenih revizijskih postopkih.


Po pregledu predložene dokumentacije ter preučitvi pritožbenih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretni zadevi je med strankama spor glede vprašanja vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka z dne 01.02.2008; naročnik meni, da vlagatelj za vodenje revizijskega postopka ni aktivno legitimiran, ker naj bi bila v predhodnih postopkih že večkrat (tudi pravnomočno) ugotovljena nepravilnost njegove ponudbe, vlagatelj pa meni, da aktivno legitimacijo za vodenje revizijskega postopka ima, saj naj pretekle naročnikove ugotovitve o nepravilnosti njegove ponudbe na slednjo ne bi mogle vplivati, četudi bi bila njegova ponudba dejansko nepravilna, pa naj bi aktivno legitimacijo imel zaradi zatrjevane kršitve enakopravnosti med ponudniki v postopku.

Aktivno legitimacijo v revizijskih postopkih opredeljuje 9. člen ZRPJN, ki v prvem odstavku določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

V konkretnem primeru je naročnik dne 07.01.2008 izdal "Obvestilo o oddaji javnega naročila", s katerim je predmetno naročilo oddal izbranemu ponudniku, katerega ponudba naj bi bila izmed štirih prispelih ponudb edina pravilna. Vlagateljevo ponudbo je naročnik iz več razlogov označil kot nepravilno.

Z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek z dne 01.02.2008 gre ugotoviti, da slednji v njem, kot že navedeno, zatrjuje pravilnost svoje ponudbe, pri čemer izpodbija vse razloge, ki jih je naročnik navedel v prid njeni domnevni nepravilnosti, zatrjuje pa tudi neenakopravno obravnavo s strani naročnika ter nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika.

Iz zgoraj navedenih dejstev Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj izkazal aktivno legitimacijo za vložitev svojega revizijskega zahtevka z dne 01.02.2008. Nesporno je namreč, da vlagatelj izkazuje interes za dodelitev naročila (v postopku je namreč oddal svojo ponudbo), ravno tako pa vlagatelj izkazuje tudi realno stopnjo verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. Ugotoviti gre namreč, da bi v primeru, če bi se vse vlagateljeve revizijske navedbe izkazale za utemeljene, to lahko bistveno vplivalo na izboljšanje njegovega položaja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila; ob predlagani ugotovitvi pravilnosti njegove in nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika bi naročnik, glede na z njegove strani ugotovljeno nepravilnost vseh ostalih prispelih ponudb, naročilo namreč moral oddati prav vlagatelju (če bi naročnik naročilo seveda oddal).

Na zgoraj navedeno ugotovitev naročnikovi argumenti o domnevno že večkrat ugotovljeni nepravilnosti vlagateljeve ponudbe ne morejo vplivati; pojasniti gre namreč, da se z vsakokratno razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila postopek oddaje le-tega vrne v fazo ponovnega pregledovanja in ocenjevanja prispelih ponudb, ki ji sledi nova odločitev o (ne)oddaji javnega naročila. Ker so bile vse predhodne odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila na podlagi vodenih revizijskih postopkov razveljavljene, so postale, kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, pravno neupoštevne tudi v njih izražene ugotovitve naročnika o ne/pravilnosti ponudb posameznih ponudnikov, tako pa tudi vlagateljeve. V danem trenutku ima za udeležence v postopku oddaje predmetnega javnega naročila pravne učinke tako le (veljavna) odločitev o oddaji naročila z dne 07.01.2008 (podana v naročnikovem "Obvestilu o oddaji javnega naročila" z navedenega dne), ki vključuje tudi nove (oz. edine relevantne) naročnikove ugotovitve glede pregleda (pravilnosti, primernosti, sprejemljivosti) in ocenitve prispelih ponudb in ki jo vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom z dne 01.02.2008 tudi napada. Ravno tako na ugotovitev o vlagateljevem izkazovanju aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka z dne 01.02.2008 ne more vplivati naročnikova ugotovitev o domnevni nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, podana v sklepu, s katerim je naročnik odločal o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 06.09.2007. Omenjeni vlagateljev revizijski zahtevek in naročnikova odločitev o le-tem sta namreč temeljila na odločitvi o oddaji naročila z dne 02.08.2007 (ki je bila prav na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka tudi razveljavljena) in ne na odločitvi, zoper katero vlagatelj pravno varstvo upravičeno uveljavlja tokrat. Ob zapisanem pa gre dodati še, da je v nasprotju z drugačnim mnenjem naročnika tudi sicer postal pravnomočen zgolj izrek njegovega sklepa z dne 21.09.2007, tj. njegova odločitev, da se delno ugodi vlagateljevemu revizijskemu zahtevku in se razveljavi odločitev o oddaji naročila z dne 02.08.2007. Ni pa, skladno s konceptom objektivnih meja pravnomočnosti, postala pravnomočna obrazložitev takšne odločitve oziroma razlogi za njen sprejem (takšno stališče je Državna revizijska komisija že sprejela npr. v odločitvi št. 018-290/04-25-2215), tako pa tudi ne argumenti naročnika, ki se v tej odločitvi nanašajo na nepravilnost vlagateljeve ponudbe.

Izhajajoč iz zgoraj navedenega gre vlagatelju pritrditi tudi v delu njegovih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na neustreznost naročnikovega sklicevanja na stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije; slednjega na zgoraj opisano dejansko stanje in predstavljene argumente namreč ni mogoče aplicirati .

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva pritožba z dne 21.02.2008 utemeljena; naročnik vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 01.02.2008 iz razlogov, ki jih navaja v svojem sklepu št. 4305-1/2008zp24, z dne 18.02.2008, ni bil upravičen zavreči.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi z dne 21.02.2008 ugodila, in sicer tako, da je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 01.02.2008, kot izhaja iz naročnikovega sklepa št. 4305-1/2008zp24, z dne 18.02.2008.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 01.02.2008, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 07.03.2008


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva 5, Maribor,
- SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran