Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-010/2008 Javni zavod Zdravstveni dom Koper

    Številka: 018-010/2008-9
    Datum sprejema: 12. 2. 2008

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ter druge alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za "laboratorijski informacijski sistem" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba FIN-PRO, d. o. o., Stegne 27, 1000 Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Novak, d. n. o., o. p., Gorenjska cesta 24, 4240 Radovljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod ZDRAVSTVENI DOM KOPER, Dellavallejeva ulica 3, 6000 Koper (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 12. februarja 2008

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23. oktobra 2007 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    3. Vlagatelj mora na račun številka 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 700,00 EUR.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 01. julija 2007 sprejel "SKLEP o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti" (zaporedna številka JN-MV: jn-mv-13/07) za "laboratorijski informacijski sistem" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Naročnik je dne 23. julija 2007 izdal dokument "POVABILO K ODDAJI PONUDBE" številka jn-mv-13/07 (v nadaljnjem besedilu: povabilo k oddaji ponudb), s katerim je potencialne ponudnike povabil k oddaji ponudbe za izgradnjo laboratorijskega informacijskega sistema (LIS). Iz registra prispelih ponudb (številka jn/mv-13/07) izhaja, da sta ponudbi na predmetno javno naročilo oddala ponudnik Computel, d. o. o., Teslova ulica 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), ter vlagatelj.

    Naročnik je dne 25. septembra 2007 izdal "OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka jn/mv-13/07 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik za izvedbo predmetnega javnega naročila izbere izbrani ponudnik. Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik v postopku ocenjevanja ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja strežnik z lastnostmi, katerega je naročnik že predvidel za potrebe zdravstvenega informacijskega sistema, zato je njegov ponudbeni predračun zmanjšal za vrednost strežnika. Vlagateljeva ponudba ostane nespremenjena, ker je iz njegove ponudbe razvidno, da za popolno ponudbo naročnik ne more izločiti strežnika.

    Vlagatelj je, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, odločitev o oddaji naročila prejel dne 01. oktobra 2007, dne 05. oktobra 2007 pa je na naročnika naslovil "OPOZORILO PONUDNIKA NA ODLOČITEV NAROČNIKA podrejeno zahteva za dodatno obrazložitev odločitve", ki ga je naročnik prejel dne 08. oktobra 2007 (v nadaljnjem besedilu: pisno opozorilo). Vlagatelj se v pisnem opozorilu ne strinja z naročnikovim stališčem, da za vlagateljevo popolno ponudbo iz le-te ne more izločiti ponujenega strežnika, prav tako vlagatelj opozarja, da naročnik pri ocenjevanju ni upošteval kriterijev vzdrževanja in povezovanja z ambulantnimi informacijskimi sistemu, čeprav sta bila oba postavljena v razpisu. V pisnem opozorilu vlagatelj, kakor izhaja že iz samega naziva pisnega opozorila, podrejeno zahteva tudi dodatno obrazložitev naročnikove odločitve.

    Vlagatelj je nadalje dne 06. oktobra 2007 na naročnika naslovil tudi "DODATNO OBRAZLOŽITEV na opozorilo ponudnika na odločitev naročnika in na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve", ki jo je naročnik prav tako prejel dne 08. oktobra 2007.

    Naročnik je dne 08. oktobra 2007 izdal "Odgovor na opozorilo ponudnika na odločitev naročnika v razpisu št. Jn/mv-13/07 - Obrazložitve na opozorilo ponudnika FIN-PRO", številka 46-spn/07 (v nadaljnjem besedilu: odgovor na pisno opozorilo), ki ga je vlagatelj, kakor je to razvidno iz žiga "ODVETNIšKA DRUŽBA NOVAK", prejel dne 13. oktobra 2007. V odgovoru na pisno opozorilo naročnik odgovarja na navedbe vlagatelja v pisnem opozorilu glede odločitve, da za popolno ponudbo ne more izločiti strežnika vlagatelja, glede vzdrževanja, pa tudi glede povezovanja.

    Vlagatelj je na podlagi prejetega odgovora na pisno opozorilo vložil "ZAHTEVO ZA REVIZIJO" (pravilno: zahtevek za revizijo; opomba Državne revizijske komisije), z dne 23. oktobra 2007 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 24. oktobra 2007, vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, ponudniku (vlagatelju) pa povrne vse stroške v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, in sicer od dneva prejema obvestila o oddaji javnega naročila dalje.

    Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik iz ponudbe izbranega ponudnika izločil strežnik (oprema in licence), kot naj bi bil že predviden za potrebe zdravstvenega informacijskega sistema, pri čemer na vrednost strežnika odpade 4.295,00 eurov (EUR, â??). Čeprav je vlagatelj v ponudbi navedel, da se v primeru, če ima naročnik že strežnik z zahtevano konfiguracijo, cena zmanjša za ceno strežnika, to je za 1.800,00 eurov (EUR, â??), po zatrjevanju vlagatelja navedeno dejstvo pri oceni njegove ponudbe ni bilo upoštevano. Vlagatelj tudi pojasnjuje, da se pri izločitvi cene strežnika izloča le oprema, ne pa tudi licence, pri čemer je naročnik pri odbitku cene strežnika izbranega ponudnika odbil tudi ceno licence; tako postaneta obe ponudbi neprimerljivi, saj ena vsebuje licence, druga pa ne. Po mnenju vlagatelja razlogi naročnika, na podlagi katerih naj ne bi mogel izločiti strežnika iz vlagateljeve ponudbe, ne držijo in sicer zaradi več razlogov, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi pojasni. Vlagatelj dodaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da bo k ceni izgradnje laboratorijskega informacijskega sistema prištel še ceno za vzdrževanje tega sistema za nadaljnjih 36 mesecev in tako prišel do najugodnejše ponudbe, pri čemer pa je naročnik od dveh vzdrževalnih pogodb, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, upošteval cenejšo, vendar pri tem ni upošteval vsebine vzdrževalne pogodbe. Vlagatelj še navaja, da je za isto raven vzdrževanja v primerjavi z izbranim ponudnikom imel ugodnejšo ponudbo, ter dodaja, da je naročnik podal nepopolno razpisno dokumentacijo, saj v njej ni predvidel morebitnega dodatnega vzdrževanja. V zvezi z vzdrževanjem vlagatelj izpodbija tudi trditev naročnika, da želi imeti vse sisteme in opremo pod nadzorom svojih skrbnikov, saj v razpisni dokumentaciji ta zahteva ni bila omenjena.

    Naročnik je dne 26. oktobra 2007 izdal
    - dopis "Prekinitev postopka JN št. Jn/mv-13/07 za dobavo laboratorijskega informacijskega sistema", številka 48-spn/07, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 29. oktobra 2007. V navedenem dopisu je naročnik vlagatelja obvestil, da na podlagi drugega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) prekinja postopek javnega naročanja,
    - obvestilo, da je vlagateljev zahtevek za revizijo postal brezpredmeten, ker je naročnik na podlagi 80. člena ZJN-2 postopek že prekinil. V istem obvestilu je naročnik vlagatelja tudi pozval k predložitvi potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, v kolikor vlagatelj želi kljub prekinitvi nadaljevati s postopkom revizije.

    Vlagatelj je v dopisu "predložitev dokazil", izdanem dne 29. oktobra 2007, naročniku navedel zahtevano potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, prav tako pa je naročniku z istim dopisom posredoval izjavo Nove vizije, d. d., ter "Izvedeniško mnenje št. 15/ FINPRO - 2007" izvedenca S. D., sodno zapriseženega izvedenca za računalniško opremo.

    Z dopisom številka jn/mv-13/07, z dne 19. novembra 2007, je naročnik vlagatelju sporočil, da je njegov zahtevek za revizijo brezpredmeten in ga zavrača, saj je bil postopek oddaje javnega naročila prekinjen. Navedeni dopis je vlagatelj, kot navaja sam, prejel dan kasneje, dne 21. novembra 2007 pa je vlagatelj izdal â??"izjavo o nadaljevanju postopka pred državno revizijsko komisijo", ki jo je naročnik, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke, prejel dne 22. novembra 2007. Navedeno izjavo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je Državna revizijska komisija iz razlogov, pojasnjenih v sklepu številka 018-282/07-7, izdanem dne 17. decembra 2007 (v nadaljnjem besedilu: sklep številka 018-282/07-7), štela kot pravočasno vloženo pritožbo.

    Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-282/07-7 odločila, da
    - se vlagateljevi pritožbi ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, kot izhaja iz dopisa številka jn/mv-13/07, z dne 19. novembra 2007,
    - mora naročnik, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 23. oktobra 2007 odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.
    Navedeni sklep je naročnik, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 21. decembra 2007.

    Dne 14. januarja 2008 je vlagatelj izdal (novo) â??"izjavo o nadaljevanju postopka pred državno revizijsko komisijo", ki jo je naročnik, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke, prejel dne 15. januarja 2008.

    Dne 21. januarja 2008 je Državna revizijska komisija prejela naročnikov dopis "Predaja dokumentacije", številka 02-spn/08, s katerim je naročnik odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 23. januarja 2008 izdala sklep številka 018-010/2008-2, v katerem je sklenila, da je vlagatelj dolžan v roku petih dni od prejema navedenega sklepa Državni revizijski komisiji predložiti ustrezno originalno vlagateljevo pooblastilo za vložitev zahtevka za revizijo in nadaljnje zastopanje v postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je navedeni sklep, kakor izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 24. januarja 2008, dne 29. januarja 2008 pa je Državna revizijska komisija prejela originalno vlagateljevo pooblastilo.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da prvi odstavek 12. člena ZRPJN ("Vložitev zahtevka za revizijo") določa, da se zahtevek za revizijo â??"lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.". Nadalje ZRPJN v 13. členu določa, da "Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena"â?? ZRPJN (prvi odstavek 13. člena). "Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh." (drugi odstavek 13. člena).

    Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo pa zavreči s sklepom, če ugotovi, da je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije. Naročnik lahko preveri, ali je zahtevek za revizijo pravočasen, le na podlagi
    - žiga na kuverti, v kateri je bil zahtevek za revizijo oddan na pošto,
    - žiga, ki izkazuje oziroma potrjuje osebno vložitev zahtevka za revizijo pri naročniku,
    oziroma na drug ustrezen način v primeru vložitve zahtevka za revizijo na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZRPJN ("Zahtevek za revizijo se vroči po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom."). Podobno velja tudi za Državno revizijsko komisijo, ki lahko s sklepom â??"zahtevek za revizijo zavrže v primeru, ko je zahtevek za revizijo oziroma obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vloženo nepravočasno, če ga je vložila oseba, ki ne more izkazati aktivne legitimacije, ali če vlagatelj zahtevka ni dopolnil v roku oziroma v skladu z zahtevo za dopolnitev zahtevka za revizijo"â??

    Naročnik je v dopisu "Dopolnitev dokumentacije", ki ga je Državna revizijska komisija v zadevi številka 018-282/2007 prejela dne 03. decembra 2007, nanaša pa se tudi na konkretni postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zapisal: "Dokazil pod številko 3"â?? â??"žal nimamo. Kuverte odpirajo v tajništvu in jih običajno še istega dne tudi zavržejo oz. uporabijo za interno korespondenco.". Tudi v primeru torej, da je naročnik po prejemu vlagateljevega zahtevka za revizijo (pa tudi nekaterih drugih vlog oziroma dopisov) preveril, ali je ta pravočasen (so te pravočasne oziroma so ti pravočasni), šele nato pa kuverto (kuverte) zavrgel oziroma uporabil za interno korespondenco, Državna revizijska komisija pravočasnosti zahtevka za revizijo (kot tudi pravočasnosti nekaterih drugih vlog oziroma dopisov) ni mogla preveriti (zgolj do neke mere je to lahko storila le na podlagi kopij popisov oddanih pošiljk in kopij poštnih povratnic, ki jih je vlagatelj predložil v spisu zadeve 018-282/2007). Naročnik namreč, kakor navaja sam, z dokazili (kuvertami) nekaterih vlagateljevih vlog ne razpolaga (več) in jih iz tega razloga Državni revizijski komisiji tudi ni odstopil, kar je privedlo do situacije, da je morala Državna revizijska komisija zaradi navedene naročnikove opustitve (odstopa dokazil oziroma kuvert, na podlagi katerih bi bilo potrebno preveriti pravočasnost zahtevka za revizijo, pa tudi nekaterih drugih vlog oziroma dopisov) v dvomu izhajati iz domneve, da je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno (torej ravnati v korist vlagatelja). Smiselno enako velja tudi glede vseh ostalih vlog oziroma dopisov, katerih kuverte niso odstopljene Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je vlagatelj v prvem stavku tretjega odstavka na 2. strani zahtevka za revizijo zapisal, da "V tem postopku revizije javnega naročila, in sicer glede odločitve o oddaji javnega naročila, ponudnik izpostavlja ista dejstva, kot so bila navajana že v sedanjih pisnih vlogah.". Državna revizijska komisija ob tem poudarja, da v postopku revizije postopkov oddaje javnih naročil odloča o zahtevku za revizijo in v mejah zahtevka za revizijo (prvi odstavek 18. člena ZRPJN v povezavi z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN), vlagatelj pa mora (vse) kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, navesti v zahtevku za revizijo (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN v povezavi z napovednim stavkom četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Poudariti gre, da je postopek revizije postopka oddaje javnega naročila (po ZRPJN, kot procesnem zakonu) povsem samostojen postopek in (pravno) ločen od postopka oddaje javnega naročila (po ZJN-2 oziroma Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS), kot materialnih zakonih). Medtem, ko ZJN-2 določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj, ZJNVETPS pa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, se z revizijo postopkov oddaje javnih naročil (skladno z ZRPJN) zagotavlja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil. Postopek revizije postopka oddaje javnega naročila se prične z vložitvijo zahtevka za revizijo, ker gre (kot že zapisano) za povsem samostojen postopek, ki je (pravno) ločen od postopka oddaje javnega naročila, pa mora vlagatelj (vse) kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, navesti v zahtevku za revizijo, ne pa v morebitnih vlogah, ki jih je vlagatelj (kot ponudnik) morebiti vlagal v postopku oddaje javnega naročila. Navedenega zaključka ne more spremeniti niti navedba vlagatelja, da â??"izpostavlja ista dejstva, kot so bila navajana že v sedanjih pisnih vlogah.". Naročnik (prvi odstavek 16. člena ZRPJN), v primeru nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo pa tudi Državna revizijska komisija (prvi odstavek 18. člena ZRPJN), namreč odločata (le) o zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (drugi odstavek 19. člena ZRPJN).

    Državna revizijska komisija nadalje povzema, da je postopek zbiranja ponudb (poseben) â??"postopek javnega naročanja, v katerem naročnik pozove k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike, če je na relevantnem trgu zadostno število ponudnikov." (28. točka prvega odstavka 2. člena ("pomen v zakonu uporabljenih pojmov") ZJN-2). Na podlagi drugega odstavka 24. člena ("vrste postopkov") ZJN-2 naročnik izvede javno naročanje po postopku zbiranja ponudb, če je vrednost predmeta javnega naročila:
    - v primeru naročanja blaga in storitev enaka ali višja od 10.000,00 eurov in nižja od 40.000,00 eurov in
    - v primeru naročanja gradenj enaka ali višja od 20.000,00 eurov in nižja od 80.000,00 eurov,
    pri čemer iz drugega poglavja prvega dela ZJN-2 izhaja, da gre za "SKUPNE DOLOČBE ZA VSE POSTOPKE JAVNEGA NAROČANJA, RAZEN ZA POSTOPKE ZBIRANJA PONUDB". Iz poglavja "1.7. Posebne določbe za postopek zbiranja ponudb" drugega dela ZJN-2 v 95. členu ("postopek zbiranja ponudb") tudi izhaja, da mora naročnik v postopku zbiranja ponudb â??"pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja.".

    Glede na strukturo ZJN-2, predstavljeno v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, ter določbe ZJN-2, ki se nanašajo na postopek zbiranja ponudb, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek, da je bil iz ponudbe izbranega ponudnika izločen strežnik (oprema in licence), kot naj bi bil že predviden za potrebe zdravstvenega informacijskega sistema, pri čemer pri oceni vlagateljeve ponudbe ni bilo upoštevano, naj bi vlagatelj že v ponudbi navedel, da se v primeru, če naročnik že ima strežnik z zahtevano konfiguracijo, cena ponudbe zmanjša za ceno strežnika. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov.

    ZJN-2 v 5. členu (načela, na katerih temelji javno naročanje) določa, da mora ureditev, razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje med drugim temeljiti tudi na načelu enakopravne obravnave ponudnikov, v prvem oziroma drugem odstavku 9. členu (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) pa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (prvi odstavek 9. člena ZJN-2). Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo (drugi odstavek 9. člena ZJN-2).

    Iz povabila k oddaji ponudb izhaja:
    "Izdelava predračuna
    Ponudnik naj v predračunu definira in poda ceno za vso opremo (čitalci črtne kode, tiskalniki črtne kode, strežnik,..), licence (LIS, OS na strežniku, baza podatkov,..), delo, izobraževanje, testiranja in ostale stroške, katere bo naročniku zaračunal za izvedbo izgradnje LIS-a.

    V predračunu ni potrebno podati cene za delovne postaje, laserske tiskalnike in izgradnjo UTP mrežnih priključkov za delovne postaje, saj ima to opremo naročnik že naročeno. Naročnik naj definira samo potrebno število te opreme za nemoteno delovanje.

    V kolikor ima naročnik že nabavljeno, oziroma ima predvideno nabavo opreme, katero definira ponudnik v predračunu (SQL server, licence za bazo podatkov,...), bo le to odbil od končne cene ponudnika."â??

    Ker niti vlagatelj niti nihče od (potencialnih) ponudnikov ni vložil zahtevka za revizijo že pred pretekom roka, določenega za predložitev ponudb (šesti odstavek 12. člena ZRPJN v povezavi s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, da v določbe, ki se nanašajo na oddajo predmetnega javnega naročila, pa tudi v vsebino povabila k oddaji ponudb (razpisne dokumentacije) po tem trenutku (zaradi nastopa procesne prekluzije iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN) ni mogoče več posegati. Po roku za predložitev ponudb je tako potrebno zahteve razpisne dokumentacije izpolniti na način, kot se te glasijo.

    Na podlagi navedenega gre nesporno zaključiti, da je moral vsak ponudnik v svoji ponudbi (predračunu) med drugim definirati in podati ceno za vso opremo (med drugim tudi strežnik) in licence. Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vsak od njiju v ponudbi ponudil oziroma v ponudbo vključil strežnik in licence, pri čemer je
    - iz ponudbe vlagatelja ("PREDRAČUN št. 2007/54") razvidno, da je v njej med drugim ponudil "Laboratorijski strežnik z 4 GB RAM, 5 x RAID trdi disk, SCSI kontroler, Linux operacijski sistem (1 kpl)", "Oracle podatkovna baza (za 6 uporabnikov)" ter "Licenca L@b-ISÂ" za 6 uporabnikov" (iz spletne strani http://www.fin-pro.si/sl/proizvodi ob tem izhaja: "Laboratorijski informacijski sistem L@B-ISÂ" je namenjen avtomatizaciji, vodenju, nadzoru ter učinkovitejšemu obvladovanju velike količine podatkov in informacij v medicinskih laboratorijih."),
    - iz ponudbe izbranega ponudnika ("P R E D R A Č U N št. P_ZD_Koper003") razvidno, da je v njej (rubrika tabele "vrsta materiala - naziv", zap. štev. 7) med drugim ponudil "Strežnik (HW+SW) (specificiran v ponudbi P_ZD_Koper003)",
    - iz ponudbe izbranega ponudnika ("4. Ponudbeni predračun P_ZD_Koper003") razvidno, da je v njej med drugim ponudil "Strežnik (HW + SW)": "Dell PowerEdge SC440 SATA Server", "OS: Windows 2003 Server R2 Std + 5CAL", "OS: Windows 2003 5 CAL", "Baza: MS SQL Server 2005 Std", "Baza: MS SQL Server 8CAL".

    Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik "V postopku ocenjevanja"â?? â??"ugotovil, da ponudnik Computel (to je izbrani ponudnik; opomba Državne revizijske komisije) ponuja strežnik z lastnostmi, za katerega je zavod ugotovil, da ga je predvidel že za potrebe zdravstvenega informacijskega sistema. Iz ponudbe ponudnika Fin-Pro (to je vlagatelja; opomba Državne revizijske komisije) je razvidno, da za popolno ponudbo naročnik ne more izločiti strežnika, zato ta ponudba ostane nespremenjena. Iz tega vzroka je zmanjšal le ponudbeni predračun Computela za vrednost strežnika"â?? Ker je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo v povezavi s citiranim besedilom obrazložitve odločitve o oddaji naročila zapisal, da â??"še posebej poudarja, da naročnik takega strežnika še nima in zgolj predpostavlja, da ga ima"â??, Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja strežnik z lastnostmi, za katerega je zavod ugotovil, da ga je predvidel že za potrebe zdravstvenega informacijskega sistema, ne pa, da tak strežnik že ima oziroma zgolj predpostavlja, da ga ima, kakor to trdi vlagatelj. Iz povabila k oddaji ponudb namreč izhaja, da bo naročnik ceno strežnika (licenc) odbil od končne cene ponudnika:
    a) v kolikor ima naročnik že nabavljeno opremo, katero definira ponudnik v predračunu
    oziroma
    b) ima predvideno nabavo opreme, katero definira ponudnik v predračunu
    (SQL server, licence za bazo podatkov, â??).
    Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ni bil izpolnjen pogoj, da bi naročnik ceno strežnika (licenc) odbil od končne cene izbranega ponudnika, določen v alinei a) prejšnjega stavka, naročnik pa je ceno strežnika (licenc) odbil od končne cene izbranega ponudnika na podlagi ugotovitve, da je izpolnjen pogoj, določen v alinei b) prejšnjega stavka, pa čeprav sta bila pogoja, da bo naročnik ceno strežnika (licenc) odbil od končne cene ponudnika, postavljena alternativno. Na podlagi navedenega gre zaključiti, da je naročnik s tem, ko je zmanjšal ponudbeni predračun izbranega ponudnika za vrednost strežnika (in licence) iz razloga, ker že ima predvideno nabavo opreme, katero izbrani ponudnik definira v svojem predračunu, ravnal v skladu z lastnim povabilom k oddaji ponudb.

    Zaključku iz prejšnjega odstavka navkljub je Državna revizijska komisija dne 31. januarja 2008 na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala natančnejša dodatna pojasnila v zvezi z njegovimi navedbami v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, po katerih je naročnik ugotovil, da je strežnik z lastnostmi, ki ga ponuja izbrani ponudnik, predvidel že za potrebe zdravstvenega informacijskega sistema. Iz naročnikovih dodatnih pojasnil, ki jih je Državna revizijska komisija prejela dne 06. februarja 2008 (v nadaljnjem besedilu: dodatna pojasnila naročnika), izhaja, da je naročnik že v letu 2006 aktivno pristopil k reševanju posodobitve svojega informacijskega sistema za potrebe zdravstvene dejavnosti, v sklopu teh aktivnosti pa je izvedel tudi postopek oddaje predmetnega javnega naročila in (skupaj z nekaterimi drugimi zdravstvenimi domovi ter Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije) postopek oddaje javnega naročila za "Posodobitev zdravstvenega informacijskega sistema v zdravstvenih zavodih" (številka objave javnega naročila JN2756/2007). Naročnik v dodatnih pojasnilih še izpostavlja, da â??"načrtuje rešitve ostalih sistemov na tej isti platformi"â?? (podatkovna baza MS SQL), da je pridobil â??"možne rešitve implementacije MS SQL strežnika"â??, pa tudi, da je k skupnemu javnemu naročilu za prenovo zdravstvenega informacijskega sistema vezal â??"tudi nabavo primernega strežnika.".

    Na podlagi vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik dovolj prepričljivo izkazal, da že ima predvideno nabavo opreme (spornega strežnika in licenc) in je s tem, ko je zmanjšal ponudbeni predračun izbranega ponudnika za vrednost strežnika (in licence) iz razloga, ker že ima predvideno nabavo opreme, katero izbrani ponudnik definira v svojem predračunu, ravnal v skladu z lastnim povabilom k oddaji ponudb. V posledici tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev očitek v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    Državna revizijska komisija nadalje spominja, da je iz vlagateljeve ponudbe ("PREDRAČUN št. 2007/54"), kot je bilo to že navedeno, razvidno (le), da je v njej med drugim ponudil "Laboratorijski strežnik z 4 GB RAM, 5 x RAID trdi disk, SCSI kontroler, Linux operacijski sistem (1 kpl)", "Oracle podatkovna baza (za 6 uporabnikov)" ter "Licenca L@b-ISÂ" za 6 uporabnikov", pri čemer vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da naročnik že ima oziroma ima predvideno nabavo opreme, katero vlagatelj definira v predračunu (naročnik je v povabilu k oddaji ponudb kot pogoj, ki mora biti izpolnjen, da bo ceno strežnika (licenc) odbil od končne cene ponudnika, postavil ravno pogoj, da â??"ima naročnik že nabavljeno, oziroma ima predvideno nabavo opreme, katero definira ponudnik v predračunu"â??), temveč (zgolj) â??"še posebej poudarja, da naročnik takega strežnika še nima in zgolj predpostavlja, da ga ima"â?? Vlagatelj v zahtevku za revizijo domnevno naročnikovo kršitev utemeljuje (le) na način, da
    - je kot vlagatelj v ponudbi navedel, â??"da če ima naročnik že strežnik z zahtevano konfiguracijo, se cena zmanjša za ceno strežnika,"â?? â??"kar pa pri oceni ponudbe"â?? vlagatelja â??"ni bilo upoštevano, čeprav je jasno, da je ponudba"â?? vlagatelja ugodnejša (naročnik je glede izpostavljenega vlagateljevega očitka po oceni Državne revizijske komisije že v odgovoru na pisno opozorilo prepričljivo izkazal, nato pa še dodatno prepričljivo pojasnil razloge, zaradi katerih iz ponudbe vlagatelja ni odštel zneska za vrednost ponujenega strežnika - smiselno to izhaja tudi iz alinee c) naslednjega odstavka te obrazložitve),
    - zatrjuje, da razlogi naročnika, na podlagi katerih naj ne bi mogel izločiti strežnika, ki ga je ponudil vlagatelj, ne zdržijo.

    Državna revizijska komisija ocenjuje, da v skladu z dosedanjo (in nadaljnjo) obrazložitvijo tega sklepa nobeden od razlogov, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj (zadnja alinea prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa), ni utemeljen:
    a) razlog "razpisni pogoji so navajali strežnik za potrebe laboratorijskega informacijskega sistema in ne takšnega, ki bo zadovoljil celotne informacijske potrebe naročnika, ki navsezadnje tudi niso poznane, ker ambulantni informacijski sistem še ne obstaja in zanj tudi še ni razpisa" ni utemeljen že na podlagi dosedanje (in nadaljnje) obrazložitve tega sklepa. Državna revizijska komisija ob tem zgolj iz previdnosti še pripominja, da bi lahko vlagatelj, v kolikor so mu bile zahteve povabila k oddaji ponudb nejasne, naročnika zaprosil za posredovanje dodatnih pojasnil;
    b) razlog "na Microsoft platformi se inštalira tudi Oracle SQL strežnik, ki preverjeno deluje skupaj z MS-SQL strežnikom na isti strojni opremi" ne vpliva na dejstvo, da naročnik ni zmanjšal ponudbenega predračuna vlagatelja za vrednost strežnika (in licence), saj je naročnik že v povabilu k oddaji ponudb zapisal, v katerih primerih bo to storil (v kolikor ima naročnik že nabavljeno, oziroma ima predvideno nabavo opreme, katero ponudnik (vlagatelj) definira v svojem predračunu),
    c) vlagatelj pri tretje navedenem razlogu že sam priznava, da "inštalacija večjega števila različnih komponent sicer res načeloma zmanjšuje zanesljivost delovanja sistema"â??, poudarja pa, â??"da se s tem istočasno povečuje odpornost, ker se ob morebitni napaki ne ustavijo vsi sistemi naenkrat"â?? Naročnik je glede izpostavljenega vlagateljevega razloga po oceni Državne revizijske komisije že v odgovoru na pisno opozorilo prepričljivo izkazal, nato pa še dodatno prepričljivo pojasnil, da iz ponudbe vlagatelja ni odštel zneska za vrednost ponujenega strežnika, â??"saj v primeru dveh podatkovnih baz le-ti nikoli ne bi postavili na isti strežnik.". Naročnik ob tem nadaljuje, da â??"na tako zahtevno in občutljivo strežniško platformo, ki je predvidena za zdravstveni informacijski sistem ne more nameščati dveh različnih podatkovnih baz ali izvesti virtualizacije strežnika, saj bi le to strežniški sistem (aktivnost procesorja, poraba delovnega spominaâ??) obremenilo za 30 do 40 %. Strežniški sistem z dodatno podatkovno bazo in/ali virtualizacijo strežnika, pa bi zaradi večjega števila instaliranih modulov predstavljal tudi večjo grožnjo za prekinitev delovanja obeh sistemov. Tako bi v primeru napake na enem od obeh (treh) sistemov (2 podatkovni bazi, virtualizacija) za čas odprave napake na eni od njih ne delovala tako laboratorijski kot tudi ne zdravstveni informacijski sistem.".
    Na podlagi navedenega gre zaključiti, da je naročnik s tem, ko ni zmanjšal ponudbenega predračuna vlagatelja za vrednost strežnika (in licence), v izpostavljenem obsegu ravnal v skladu z lastnim povabilom k oddaji ponudb, prav tako pa je vlagatelja v odnosu do izbranega ponudnika obravnaval enakopravno.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da se pri â??"izločitvi cene strežnika"â?? â??"izloča le oprema, ne pa tudi licence, pri čemer je naročnik pri odbitku cene strežnika izbranega ponudnika odbil tudi ceno licence in tako postaneta obe ponudbi neprimerljivi, saj ena vsebuje licence, druga pa ne.". V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bile ponudbe, ko so jih ponudniki oddali v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, med seboj vsekakor primerljive, saj so morali vsi ponudniki v svojih ponudbah zadostiti enakim zahtevam povabila k oddaji ponudb. Državna revizijska komisija obenem (ponovno) poudarja, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudb zapisal, da bo iz razloga, ker že ima predvideno nabavo opreme, katero ponudnik definira v svojem predračunu, zmanjšal ponudbeni predračun ponudnika tudi za vrednost licence (za bazo podatkov), ne pa zgolj za vrednost strežnika. Na podlagi izpostavljenega je bil torej vlagatelj kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, vnaprej seznanjen z vsebino zahteve, ki mora biti izpolnjena, da se bo cena, ponujena v ponudbi posameznega ponudnika, odbila od končne cene ponudbe. Zgolj dejstvo, da je naročnik na podlagi določil povabila k oddaji ponudb zmanjšal ponudbeni predračun izbranega ponudnika (tudi) za vrednost licence, torej sama po sebi ne more pripeljati do neprimerljivosti ponudb. Tudi vlagatelj je imel namreč možnost slediti določilom povabila k oddaji ponudb in ponuditi (strežnik ter) licence, na podlagi katerih bi naročnik zmanjšal njegov ponudbeni predračun (tudi) za vrednost licence.

    Čeprav primerljivost res ni izrecno zapisana kot načelo, je potrebno ugotoviti, da zahteva po primerljivosti izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj mora naročnik, skladno s prvim odstavkom 9. člena ("načelo enakopravne obravnave ponudnikov") ZJN-2, â??"zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.". Načelo enakopravne obravnave ponudnikov od naročnika torej zahteva, da enaka dejanska stanja obravnava enako, različna dejanska stanja pa ustrezno različno. V primeru, da je v sferi dveh ponudb dejansko stanje različno in naročnik taka stanja tudi ustrezno različno obravnava, ni mogoče zatrjevati, da je naročnik prekršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (ob uporabi ustreznega instituta po ZJN-2).

    V konkretnem primeru Državna revizijska komisija zaključuje, da so bile ponudbe, ko so jih ponudniki oddali v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, med seboj primerljive, saj so morali vsi ponudniki v svojih ponudbah zadostiti enakim zahtevam povabila k oddaji ponudb. Ponudbi ponudnikov (vlagatelja in izbranega ponudnika) sta ostali primerljivi tudi po tem, ko je naročnik iz razloga, ker že ima predvideno nabavo opreme, katero izbrani ponudnik definira v svojem predračunu, zmanjšal ponudbeni predračun izbranega ponudnika za vrednost licence (za bazo podatkov), ne pa zgolj za vrednost strežnika. Naročnik s slednjim ravnanjem namreč ni posegal v vsebino same ponudbe, temveč je zgolj sledil lastnim zahtevam iz povabila k oddaji ponudb, enakopravno do (ponudb) obeh ponudnikov. V primeru, ker
    - že ima predvideno nabavo opreme, katero izbrani ponudnik definira v svojem predračunu, je zmanjšal ponudbeni predračun izbranega ponudnika za vrednost licence (za bazo podatkov), ne pa zgolj za vrednost strežnika,
    - je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil opremo, ki zahtevi iz povabila k oddaji ponudb ni zadostila (da â??"ima naročnik že nabavljeno, oziroma ima predvideno nabavo opreme, katero definira ponudnik v predračunu (SQL server, licence za bazo podatkov,...), bo le to odbil od končne cene ponudnika."), naročnik ponudbenega predračuna vlagatelja ni zmanjšal za vrednost licence (za bazo podatkov), pa tudi ne za vrednost strežnika.

    V povzetku doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal v skladu z lastnim zahtevami iz povabila k oddaji ponudb, enakopravno do (ponudb) obeh ponudnikov (izbranega ponudnika in vlagatelja), ponudbi obeh ponudnikov (izbranega ponudnika in vlagatelja) pa sta v konkretnem primeru med seboj primerljivi. Na podlagi vsega doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev očitek v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo nadalje zapisal, da je naročnik "V odgovoru na opozorilo in dodatni obrazložitvi"â?? â??"navedel oz. dvomil, da bi strežnik, ki je ponujen s strani ponudnika, zadostil vsem potrebam naročnika. V zvezi s tem je kršeno določilo 49.čl. ZJN-2, po katerem bi moral naročnik od ponudnika zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe. Tudi v zvezi z očitkom, da v ponudbi ni specificirano, ali je v izločitvi zajet samo HW del strežnika, ali tudi ponujena licenca podatkovne baze za 6 uporabnikov.". V povezavi s citirano navedbo Državna revizijska komisija poudarja, da je institut neobičajno nizke ponudbe, ki ga ZJN-2 ureja (normira) v njegovem 49. členu, namenjen predvsem varstvu ponudnikov, saj naročniku onemogoča, da bi ponudbe, ko so izpolnjeni določeni dejanski stanovi, brez izvedbe z zakonom določenega postopka zavrnil. Naročnik tudi ni zavezan k avtomatičnemu preverjanju ponudbe, ki naj bi bila neobičajno nizka, temveč to stori (šele) v primeru, ko
    - bodisi meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka, bodisi, da v zvezi s tako ponudbo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve,
    in
    - bi tako ponudbo želel zavrniti.
    Če naročnik določene ponudbe, ki naj bi bila neobičajno nizka, nima namena zavrniti, postopka iz 49. člena ZJN-2 ne izvede (izpostavljeni predpostavki za uporabo postopka glede neobičajno nizke ponudbe morata biti namreč izpolnjena kumulativno). Določba 49. člena ZJN-2 je torej namenjena (predvsem) varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je po njegovi presoji neobičajno nizka ter jo zato želi zavrniti. Skladno z ZJN-2 naročnik takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, predpisanega v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegovo mnenje (sum) o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen.

    V povezavi z doslej navedenim Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je ob ugotovljenem dejanskem stanju v konkretni zadevi, glede na doslej pojasnjen namen instituta, neutemeljeno vlagateljevo sklicevanje na naročnikovo opustitev uporabe instituta neobičajno nizke ponudbe. Ob tem Državna revizijska komisija tudi pojasnjuje, da tako strežnik kakor tudi licence predstavljajo samo del (cene) ponudbe (element oziroma postavko ponudbe), ne pa končne cene kot merila za izbiro ponudbe. Na podlagi vsega doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev očitek v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    Državna revizijska komisija se je v nadaljevanju opredeljevala do vlagateljeve navedbe, da drugačnih zahtev glede samega strežnika naročnik ni imel, omenjen je bil zgolj SQL strežnik, vendar pa so tej definiciji enakovredni tudi drugi produkti. "Omejevanje zgolj na SQL strežnik enega proizvajalca, bi pomenilo kršitev 7.čl. ZJN-2, saj bi takšne omejitve predstavljale kršitev oz. omejevanje konkurence med ponudniki, če se favorizira oprema enega izmed proizvajalcev opreme." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija opozarja na šesti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.". Navedeno zakonsko pravilo (ki predstavlja odmik od pravila iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN) uveljavlja načelo hitrosti in načelo učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da ob prejemu razpisne dokumentacije le-to skrbno prouči in v primeru, ko meni, da je razpisna dokumentacija oziroma njeni posamezni deli določeni v nasprotju s pravili javnega naročanja, vloži zahtevek za revizijo nemudoma oziroma najkasneje do poteka roka za predložitev ponudbe. Z možnostjo vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika (prvi odstavek 12. člena ZRPJN) se, ob uporabi šestega odstavka 12. člena ZRPJN, preprečujejo tudi morebitni pravni položaji, ko ponudnik ne reagira zoper domnevno kršitev, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko spozna, da se postopek oddaje zanj ne bo končal ali se ne konča njemu v prid. Navedeno pomeni, da vlagatelj po roku, določenem za predložitev ponudb, ne more vložiti zahtevka za revizijo glede elementov, ki jih je v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji (povabilu k oddaji ponudb) oziroma dodatnih pojasnilih navedel naročnik. Možnost izpodbijanja določil javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije (obvestila o javnem naročilu) je po tem trenutku prekludirana, meritorna presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije (povabila k oddaji ponudb) in obvestila o javnem naročilu pa v tej fazi postopka ni več mogoča.

    Državna revizijska komisija poudarja, da je bila domnevna kršitev (v izpostavljenem očitku naročniku, da drugačnih zahtev glede samega strežnika naročnik ni imel, omenjen je bil zgolj SQL strežnik, vendar pa so tej definiciji enakovredni tudi drugi produkti. "Omejevanje zgolj na SQL strežnik enega proizvajalca, bi pomenilo kršitev 7.čl. ZJN-2, saj bi takšne omejitve predstavljale kršitev oz. omejevanje konkurence med ponudniki, če se favorizira oprema enega izmed proizvajalcev opreme.") vlagatelju nesporno znana ali bi mu morala biti znana že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, saj
    - iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik â??"z javnim razpisom pozval ponudnike k oddaji ponudbe"â??, vlagatelj pa
    a) v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da povabila k oddaji ponudbe (morebiti) ni prejel ali ga ni prejel v celoti (celotni vsebini),
    b) je v predloženi ponudbi uporabil tudi obrazce povabila k oddaji ponudbe;
    - je vlagatelj oddal ponudbo na predmetno javno naročilo, ta ponudba pa ni imela pomanjkljivosti (iz naročnikovega "Z A P I S N I K A o odpiranju ponudb" predmetnega javnega naročila namreč pod podatki o predloženih ponudbah izhaja: "Navedba pomanjkljivosti: -"). Navedeno jasno kaže na dejstvo, da je bil vlagatelj pred oddajo ponudbe dodobra seznanjen z vsebino razpisne dokumentacije, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel oddati ponudbe, ki ne bi imela pomanjkljivosti.
    Zatrjevane domnevne kršitve glede SQL strežnika enega proizvajalca je bilo torej nesporno ne le objektivno mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb, temveč jih je vlagatelj tudi ugotovil, kar izhaja tudi iz njegovih navedb v zahtevku za revizijo (gre torej za domnevno kršitev, ki je bila vlagatelju znana ali bi mu morala biti znana pred potekom roka za predložitev ponudb). Glede na navedeno Državna revizijska komisija predmetne vlagateljeve revizijske navedbe ni meritorno presojala.

    Na isti pravni podlagi (šesti odstavek 12. člena ZRPJN) Državna revizijska komisija ni meritorno presojala niti vlagateljeve navedbe, da je bila kot â??"kriterijska funkcija"â?? â??"izpostavljena tudi povezljivost z ambulantnimi informacijskimi sistemi. Pri tem ponudnik navaja, da je bodoči medicinski informacijski sistem lahko vezan na MS SQL tehnologijo, lahko pa tudi na ORACLE tehnologijo (ISOZ 21), zato ta tehnologija ne more biti izločitveni faktor.". Vlagatelj (ponudnik) namreč po roku, določenem za predložitev ponudb, ne more vložiti zahtevka za revizijo glede elementov, ki jih je v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji (povabilu k oddaji ponudb) oziroma dodatnih pojasnilih navedel naročnik. Možnost izpodbijanja določil javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije (obvestila o javnem naročilu) je po tem trenutku prekludirana, meritorna presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije (povabila k oddaji ponudb) in obvestila o javnem naročilu pa v tej fazi postopka ni več mogoča.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da ima L@b-IS â??"preverjeno delujoče povezave z vsemi medicinskimi informacijskimi sistemi, česar pa konkurenčni ponudnik (to je izbrani ponudnik; opomba Državne revizijske komisije) ni izkazal.", pa tudi vse ostale navedbe, povezane z navedenim očitkom. ZJN-2 v desetem odstavku 37. člena določa, da je v primeru, "Če so funkcionalne zahteve iz tehničnih specifikacij opredeljene kot pogoj,"â?? â??"dokazno breme za njihovo izpolnitev na strani ponudnika.".

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je
    - iz ponudbe izbranega ponudnika ("P R E D R A Č U N št. P_ZD_Koper003") nesporno razvidno, da je v njej (rubrika tabele "vrsta materiala - naziv", zap. štev. 7) med drugim ponudil "Strežnik (HW+SW) (specificiran v ponudbi P_ZD_Koper003)",
    - iz ponudbe izbranega ponudnika ("4. Ponudbeni predračun P_ZD_Koper003") razvidno, da je v njej med drugim ponudil "Strežnik (HW + SW)": "Dell PowerEdge SC440 SATA Server", "OS: Windows 2003 Server R2 Std + 5CAL", "OS: Windows 2003 5 CAL", "Baza: MS SQL Server 2005 Std", "Baza: MS SQL Server 8CAL",
    - iz ponudbe izbranega ponudnika ("5.5 Povezava z informacijskimi sistemi za osnovno zdravstvo") nesporno razvidno, da "Produkt omogoča nadgradnjo za povezavo z nadrejenimi informacijskimi sistemi za osnovno zdravstvo (Infonet, List in Nova vizija). Vsi moduli in storitve na strani laboratorijskega informacijskega sistema Asklepios LIS so že vključeni v ceno ponudbenega predračuna." (tudi "4. Ponudbeni predračun P_ZD_Koper003", točka 10),
    - iz ponudbe izbranega ponudnika ("5.6 Povezava z Laboratorijskim informacijskim sistemom Splošne bolnišnice Izola") nesporno razvidno, da "Produkt omogoča povezavo z LIS v SB Izola v obe smeri, kar pomeni, da je mogoče izmenjevati naročila za preiskave in izvide z LIS SB Izola v obe smeri. Vsi moduli in storitve na strani laboratorijskega informacijskega sistema Asklepios LIS so že vključeni v osnovni paket in zato tudi v ceno ponudbenega predračuna." (tudi "4. Ponudbeni predračun P_ZD_Koper003", točka 11).

    Na podlagi navedenega je po oceni Državne revizijske komisije zaključiti, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi izkazal povezave z medicinskimi informacijskimi sistemi, oziroma, da ponujeni program zna (obojestransko) komunicirati s programi za osnovno zdravstvo programskih hiš Infonet, List in Nova Vizija. Navedenega zaključka ne more spremeniti niti
    - izjava gospodarske družbe Nova Vizija, d. d., Žalec, saj iz nje ni razvidno, da program, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne bi znal komunicirati s programom za osnovno zdravstvo programerske hiše Nova Vizija. Iz predmetne izjave tako izhaja zgolj, da gospodarska družba Nova Vizija, d. d., Žalec, še ni izvedla nobene SW povezave med njihovima ambulantnima sistemoma Sova in Promedica, niti ni s predstavniki izbranega ponudnika imela kakršnekoli zahteve, da bi pričeli s poslovnimi pogovori na to temo, kar pa (samo po sebi) še ne pomeni, da program, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne bi znal komunicirati s programom za osnovno zdravstvo programerske hiše Nova Vizija;
    - "Izvedeniško mnenje št. 15/ FINPRO - 2007" S. D., 1000 Ljubljana, sodnega izvedenca za računalništvo in informatiko, datum izdelave 22-24. oktober 2007, saj se njegova vsebina nanaša na razpisno dokumentacijo (Državna revizijska komisija ponovno opozarja na šesti odstavek 12. člena ZRPJN). Zaradi tega in tudi sicer konkretno izvedensko mnenje nima in ne more imeti pravno relevantnega pomena v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    Dejstvo je tudi, da naročnik v razpisni dokumentaciji niti ni zahteval, da bi moral ponudnik (že v fazi postopka oddaje javnega naročila) v praksi izkazati, da ponujeni program zna (obojestransko) komunicirati s programi za osnovno zdravstvo programskih hiš Infonet, List in Nova Vizija, kar je razumljivo vsaj iz dveh razlogov:
    - ker ima naročnik (šele) â??"predvideno nabavo opreme, katero definira ponudnik v predračunu"â?? (torej je še nima nabavljene! Iz dodatnih pojasnil naročnika namreč izhaja: "K skupnemu javnemu naročilu za prenovo zdravstvenega informacijskega sistema smo vezali tudi nabavo primernega strežnika. Ker se je zadeva zavlekla zaradi revizijskih postopkov, smo se tudi dogovorili, da začasno prenehamo z aktivnostmi glede nabave laboratorijskega informacijskega sistema. Z ekonomskega vidika bi bilo nesmiselno, če bi nadaljevali z nakupom programske opreme, ki je ne bi mogli uporabljati.". Poleg tega iz dodatnih pojasnil naročnika izhaja tudi, da naročnik načrtuje rešitve ostalih sistemov na platformi MS SQL, iz naročnikovega "FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2007" (stran 7), dosegljivega preko spletne povezave http://www.zd-koper.si/index.php"page= predstavitev&id=7000, pa:
    "III.IV PRENOVA ZDRAVSTVENEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA
    V letu 2006 je bila pripravljena razpisna dokumentacija za prenovo zdravstvenega informacijskega sistema, v decembru pa objavljeno skupno javno naročilo zdravstvenih domov Koper, Ljubljana, Maribor, Velenje, Ormož, Izola in Sežana. Po pogajanjih z informacijskimi družbami, ki delujejo na področju zdravstvene informatike se bo pričelo s prenovo tega sistema in sicer najprej v manjših zavodih, kasneje, po predvidenem letu pa še v večji zdravstvenih zavodih.")
    - izkazovanje v praksi, da ponujeni program zna (obojestransko) komunicirati s programi za osnovno zdravstvo programskih hiš Infonet, List in Nova Vizija, sodi že v izvedbeno fazo (predhodno pravnomočno zaključenega) predmetnega javnega naročila, ne pa v postopek oddaje javnega naročila. Odločanje o sporih, ki se ne nanašajo na sam postopek oddaje javnega naročila, oziroma odločanje o sporih, ki so nastali šele po pravnomočni odločitvi o oddaji javnega naročila, pa ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije, temveč je zanje pristojno sodišče splošne pristojnosti. Izbrani ponudnik je namreč v točki "5.5 Povezava z informacijskimi sistemi za osnovno zdravstvo" oziroma v točki "5.6 Povezava z Laboratorijskim informacijskim sistemom Splošne bolnišnice Izola" izkazal, da
    a) ponujeni produkt omogoča nadgradnjo za povezavo z nadrejenimi informacijskimi sistemi za osnovno zdravstvo (Infonet, List in Nova vizija), vsi moduli in storitve na strani laboratorijskega informacijskega sistema Asklepios LIS pa so že vključeni v ceno ponudbenega predračuna,
    b) ponujeni produkt omogoča â??"povezavo z LIS v SB Izola v obe smeri, kar pomeni, da je mogoče izmenjevati naročila za preiskave in izvide z LIS SB Izola v obe smeri", vsi moduli in storitve na strani laboratorijskega informacijskega sistema Asklepios LIS pa so že vključeni v osnovni paket in zato tudi v ceno ponudbenega predračuna.

    V kolikor bi se torej v praksi po sklenitvi "KUPOPRODAJNE POGODBE - vzorec", obrazec "OBR-G", ki je sestavni del povabila k oddaji ponudb (v nadaljnjem besedilu: vzorec pogodbe), pokazalo, da izpostavljena zagotovila izbranega ponudnika glede povezav ne držijo, ne gre spregledati, da
    - 2. člen vzorca pogodbe določa, da se prodajalec med drugim â??"zavezuje, da bo LIS v skladu z"â?? â??"zahtevami naročnika" (ena od zahtev naročnika pa je bila: "program mora znati komunicirati s programi za osnovno zdravstvo naslednjih programerskih hiš: Infonet, List in Nova Vizija. Komunikacija mora biti obojestranska"â??);
    - del 4. člena vzorca pogodbe določa, da je med pogodbenima strankama â??"nedvoumno, da pomeni zapisniški prevzem ugotovitev, da LIS ustreza zahtevam naročnika in ga le-ta lahko začne uporabljati. Od tega dne dalje teče tudi plačilni rok.";
    - del prvega odstavka 7. člena vzorca pogodbe določa, da â??"Prodajalec odgovarja kupcu za vse stvarne napake na opremi, ki je predmet te pogodbe.".
    Kot že poudarjeno, pa odločanje o sporih, ki se ne nanašajo na sam postopek oddaje javnega naročila, oziroma odločanje o sporih, ki so nastali šele po pravnomočni odločitvi o oddaji javnega naročila, pa ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije, temveč je zanje pristojno sodišče splošne pristojnosti.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da bo k ceni izgradnje laboratorijskega informacijskega sistema prištel še ceno za vzdrževanje tega sistema za nadaljnjih 36 mesecev in tako prišel do najugodnejše ponudbe, pri čemer pa je naročnik od dveh vzdrževalnih pogodb, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, upošteval cenejšo, vendar pri tem ni upošteval vsebine vzdrževalne pogodbe. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove odločitve o oddaji naročila ne izhaja, da bi naročnik pri ocenjevanju ponudb od dveh vzdrževalnih pogodb, ki naj bi jih ponudil izbrani ponudnik, upošteval cenejšo, pri tem pa naj tudi ne bi upošteval vsebine vzdrževalne pogodbe. Ob vpogledu v odločitev o oddaji naročila je namreč Državna revizijska komisija ugotovila, da iz njene obrazložitve izhaja, â??"da sta ponudbi sedaj"â??, ko je naročnik â??"zmanjšal le ponudbeni predračun Computela za vrednost strežnika"â??, â??"vredni (brez DDV)": "Computel d.o.o. - 9.800,00 â??", "Fin-Pro d.o.o. - 9.900,00 â??". Glede na navedbe v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo je tako razumeti, da vlagatelj v njem navaja kršitve, ki se nanašajo na odgovor na pisno opozorilo in ne na odločitev o oddaji naročila, pri čemer vlagatelj izrecno zatrjuje, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteval ponujeno ceno vzdrževanja (takšen zaključek je nesporno napraviti na podlagi vlagateljeve navedbe "Izbrani ponudnik je ponudil dve vzdrževalni pogodbi, pri čemer pa je bila upoštevana cenejša, to je za ceno 100,00EUR"â?? in preostale vsebine zahtevka za revizijo v tem delu). Izhajajoč iz izpostavljenega tako Državna revizijska komisija zaključuje, da glede na vsebino in v mejah navedb, ki izhajajo iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (niti s stališča â??"principa enakopravnosti ponudbe" niti s stališča morebitne kršitve "načela" â??"primerljivosti obeh ponudb"). Državna revizijska komisija namreč v postopku revizije postopkov oddaje javnih naročil odloča o zahtevku za revizijo in zgolj v mejah zahtevka za revizijo (prvi odstavek 18. člena ZRPJN v povezavi z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN), vlagatelj pa mora (vse) kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, navesti v zahtevku za revizijo (4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN v povezavi z napovednim stavkom četrtega odstavka 12. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija ob tem zgolj iz previdnosti pripominja, da v primeru morebitnega drugačnega formuliranja navedb v zahtevku za revizijo (njihove vsebine) ne izključuje možnosti, da bi bile vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo lahko tudi utemeljene.

    V povezavi z očitkom vlagatelja, da je naročnik â??"podal nepopolno razpisno dokumentacijo, saj v njej ni predvidel morebitnega dodatnega vzdrževanja"â??, Državna revizijska komisija vlagatelja ponovno opozarja na šesti odstavek 12. člena ZRPJN, glede na izpostavljeno pravno podlago pa citirane vlagateljeve navedbe ni meritorno presojala. Vlagatelj (ponudnik) namreč po roku, določenem za predložitev ponudb, ne more vložiti zahtevka za revizijo glede elementov, ki jih je v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji (povabilu k oddaji ponudb) oziroma dodatnih pojasnilih navedel naročnik. Možnost izpodbijanja določil javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije (obvestila o javnem naročilu) je po tem trenutku prekludirana, meritorna presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije (povabila k oddaji ponudb) in obvestila o javnem naročilu pa v tej fazi postopka ni več mogoča. Smiselno enak zaključek velja napraviti tudi glede vlagateljeve navedbe "Kot rok izgradnje laboratorijskega informacijskega sistema je naveden 30.11.2007, kar pa ni realno"â??, saj se tudi ta nanaša na vsebino razpisne dokumentacije.

    Ker je Državna revizijska komisija v tem sklepu že ugotovila, da je naročnik s tem, ko ni zmanjšal ponudbenega predračuna vlagatelja za vrednost strežnika (in licence), v izpostavljenem obsegu ravnal v skladu z lastnim povabilom k oddaji ponudb, prav tako pa je vlagatelja v odnosu do izbranega ponudnika obravnaval enakopravno, se Državna revizijska komisija ni spuščala tudi v presojo vlagateljevega očitka, v katerem vlagatelj v zvezi z vzdrževanjem â??"izpodbija trditev naročnika, da želi imeti vse sisteme in opremo pod nadzorom svojih skrbnikov. V razpisnih pogojih"â?? pa â??"nikjer ni bila omenjena želja oz. zahteva po lastnem vzdrževanju" (Državna revizijska komisija ocenjuje, da se navedeni očitek nanaša na naročnikov odgovor na pisno opozorilo), saj bi tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je citirani vlagateljev očitek naročniku morebiti utemeljen, to ne moglo privesti do drugačne odločitve Državne revizijske komisije in na predmetno odločitev Državne revizijske komisije v ničemer ne bi vplivalo.

    Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo nadalje izhaja tudi dokazni predlog po izvedbi dokaza z izvedencem računalniške stroke. Zakon o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3; Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča, številka Up-679/06-66, U-I-20/07, in 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča, številka Up-2089/06-31, U-I-106/07), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, v 243. členu določa, da "Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.". Državna revizijska komisija je na podlagi vsebine vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da izvedba dokaza z izvedencem računalniške stroke v konkretnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila za ugotovitev ali za razjasnitev posameznih dejstev ni potrebna, saj v ničemer ne bi vplivala oziroma ne bi mogla vplivati na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, zaradi česar dokaza z izvedencem računalniške stroke (tudi ob upoštevanju temeljnih načel ZRPJN) ni izvedla.

    Državna revizijska komisija je kot nepotrebna zavrnila tudi dokazna predloga po zaslišanju B. Z., direktorice vlagatelja, ter T. B., s. p., â??"uvajanje informacijskih tehnologij, Pot na Fužine 5, Ljubljana", saj sta vlagatelj in naročnik v postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila svoja stališča že predstavila v svojih pisnih vlogah, izvedba teh dokazov pa ne bi mogla vplivati na odločitev Državne revizijske komisije v konkretni zadevi. Vlagatelj izpostavljenih dokaznih predlogov tudi ni uspel utemeljiti oziroma ni navedel, o katerih za odločitev v predmetni zadevi relevantnih okoliščinah oziroma dejstvih naj bi omenjeni osebi pričali.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval, da mu naročnik povrne vse stroške â??"v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila"â??, ker pa iz vlagateljevega stroškovnika izhaja, da med stroški poleg ostalega navaja tudi "- zahteva za revizijo - 750 tč. po OT" in "- taksa za revizijo - 700,00 EUR", je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj zahteva od naročnika, naj mu povrne tudi potrebne stroške, nastale z revizijo.

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija vlagatelja še opozarja, da Državna revizijska komisija v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila odloča zgolj o stroških revizijskega postopka (potrebnih stroških, nastalih z revizijo), medtem ko za odločanje o stroških postopka oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija v pozitivni zakonodaji nima pravne podlage.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena"â??, to je na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

    Iz Poročevalca Državnega zbora, številka 33/2007 ("EVA: 2007-1611-0093"), v katerem je bil objavljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (novela E), na strani 9 izhaja, da "Dopolnjena določba četrtega odstavka 22. člena določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vplačati, na isti račun, na kateri se vplača takso, znesek v višini že vplačane takse. Navedeno plačilo je obvezno v tistih primerih, ko o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija in s svojim sklepom zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.".

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 12. februarja 2008



    Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
    član Državne revizijske komisije








    Vročiti:
    - Javni zavod ZDRAVSTVENI DOM KOPER, Dellavallejeva ulica 3, 6000 Koper
    - Odvetniška družba Novak, d. n. o., o. p., Gorenjska cesta 24, 4240 Radovljica
    - Computel, d. o. o., Teslova ulica 30, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran