018-011/2008 Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata in predsednika Sama Červeka in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za â"śNakup raziskovalne opreme za dvofotonsko mikroskopijoâ"ť, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, 3000 Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V MARIBORU, MEDICINSKA FAKULTETA, Slomškov trg 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 2. 2008 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 22. 12. 2007 se delno ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopu A in sklopu B ponudniku MIKRO+POLO d.o.o., Zagrebška 22, 2000 Maribor, vsebovana v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JN 5-3/07-SIB-OB/AB z dne 11. 12. 2007.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21. 8. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki ga je objavil na Portalu javnih naročil dne 3. 9. 2007, pod št. objave JN1501/2007 in v Uradnem listu EU, pod št. objave 2007/S 169-208582.

Naročnik je z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JN 5-3/07-SIB-OB/AB z dne 11. 12. 2007, ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo v sklopu A in B odda ponudniku MIKRO+POLO d.o.o., Zagrebška 22, 2000 Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 22. 12. 2007 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku, ugotovitev, da je ponudba vlagatelja ustrezna in najugodnejša ter zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj izpodbija razloge, zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepopolno. V zvezi z ugotovitvijo naročnika, da ponudba vlagatelja ne omogoča hkratnega oziroma sočasnega delovanja in uporabe laserja z vidno svetlobo 405nm, ostalih vidnih laserjev do 633nm in IR laserja z nastavljivim območjem z izhodno močjo najmanj 1,3W, vlagatelj navaja, da naročnik te zahteve ni določil v razpisni dokumentaciji, zaradi česar ne more izločiti ponudbe vlagatelja. Poleg tega je naročnik ravnal neenakopravno, saj je k pojasnilu po izpolnitvi navedene zahteve pozval zgolj vlagatelja in prvega najugodnejšega ponudnika. V zvezi z zahtevo naročnika po visokofrekvenčnem skeniranju slike vlagatelja poudarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, kakšna so merila oziroma meje za visokofrekvenčno skeniranje. Sicer pa je vlagatelj ponudil takšno skeniranje tudi ponudil, celo takšen sistem skeniranja slike, ki je v konvencionalnem področju hitrejši od ponujenega s strani izbranega ponudnika. Glede neizpolnjevanja zahteve po akustooptični delitvi žarka in optični prilagoditvi za IR svetlobo je vlagatelj naročniku ponudil opcijo AOM, saj je naročnik zahteval akustooptično ali podobno delitev žarka in optične prilagoditve za IR svetlobo. Naročnik tudi v tem delu ni natančno specificiral, kateri sistem delitve žarka mora biti ponujen. Vlagatelj pa je tudi ponudil sistem optične prilagoditve za IR svetlobo. Vlagatelj nadalje zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik predložil napačno sestavljen predračun, v katerega je vključil tudi strošek rednega servisiranja za obdobje 5 let, kar je v nasprotju z navodili iz razpisne dokumentacije. Prav tako je vlagatelj posledično napačno izpolnil vzorec pogodbe, kjer je vnesel ponudbeno vrednost vključno s stroškom servisiranja, s čimer bi neupravičeno oškodoval naročnika, saj bi strošek servisiranja moral naročnik še enkrat plačati. Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve iz tehničnih specifikacij za sklop A, ki naj zagotavlja akustooptično delitev žarka in optično prilagoditev za IR svetlobo, saj sistem AOBS ne deluje v IR območju niti v UV območju. Za delitev žarka izbrani ponudnik potrebuje mehanski delilnik žarka, kar je v nasprotju z zahtevano elektronsko delitvijo žarka. Vlagatelj še izpostavlja, da so vsi ponudniki v sklopu B ponudili identični izdelek in da izbrani ponudnik v tem sklopu odstopa s ceno za 37,6% v primerjavi s ceno drugega najdražjega ponudnika.

Naročnik je s sklepom, št. JN 5-3/07-SIB-RZ z dne 17.01.2008, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi sklepa naročnik v zvezi z neprimernostjo ponudbe vlagatelja v delu, kjer ga je pozval za pojasnilo, ali ponujena oprema omogoča hkratnega oziroma sočasnega delovanja in uporabe laserja z vidno svetlobo 405nm, ostalih vidnih laserjev do 633nm in IR laserja z nastavljivim območjem z izhodno močjo najmanj 1,3W, odgovarja, da navedeno narekuje narava raziskovalnega dela. Ponujena oprema vlagatelja v tem delu ni skladna z zahtevo po prilagoditvi mikroskopa za konfokalno mikroskopijo in dvofotonsko nelinearno mikroskopijo (IR laser), saj je vlagatelj na naročnikovo vprašanje odgovoril, da sistem ne more delovati v kombinaciji z IR laserjem. Naročnik dalje navaja, da je na področju laserske konfokalne mikroskopije natančno določeno, kaj predstavlja normalno območje skeniranja slike in kaj visokofrekvenčno. Vlagatelj je v tem delu na vprašanje naročnika odgovoril, da ima tudi nadgradnjo za sistem za visokofrekvenčno skeniranje slike, vendar pa ga v ponudbi ni predložil, saj je v priloženem prospektu navedena le ena hitrost (2464 linij/sekundo). Nasprotno je izbrani ponudnik ponudil dvojni sistem, prvi za normalno hitrost (2800 linij/sekundo) in drugi visokofrekvenčni (16000 linij na sekundo). V zvezi z zahtevo naročnika za akustooptično delitev žarka in optično prilagoditev za IR svetlobo, naročnik navaja, da uporaba AOBS v IR območju ni smiselna. Med optične prilagoditve za IR svetlobo sodi tudi modulacija te svetlobe in je na tržišču več primernih in enakovrednih rešitev, kot npr. EOM in AOM. AOM, ki ga ponuja vlagatelj, ni namenjen delitvi laserskega žarka na posamezne valovne dolžine, temveč spreminja le jakost IR svetlobe. AOBS izbranega ponudnika sicer res ne deluje v UV območju, a ker je to edina valovna dolžina, ki v mikroskop potuje preko mehanskega delilnika, vseh ostalih prednosti sočasne uporabe drugih valovnih dolžin vidne svetlobe preko akustooptičnega delilnika žarka v ničemer ne omejuje. Pri tehnologiji vlagatelja pa je drugače, saj gredo vse valovne dolžine vidnega spektra preko mehanskega delilnika žarka in tako omejijo količino laserske svetlobe in znižajo število sočasno aktivnih laserskih kanalov. Naročnik je zahteval akustooptično delitev žarka; podobna delitev pa se nanaša na drugačno poimenovanje akustooptične delitve žarka, saj bi z omejitvijo na AOBS preveč zožil možen izbor ponudnikov. Mehanska delitev žarka, kot jo ponuja vlagatelj, ni podobna delitev in ne ustreza. V zvezi z napačno izpolnjenim obrazcem predračuna in pogodbe s strani izbranega ponudnika, naročnik odgovarja, da je iz ponudbe razvidno, kolikšen je strošek opreme in kolikšen strošek servisiranja, za vzorec pogodbe pa je naročnik zahteval zgolj, da ga ponudnik žigosa in parafira. Kolikor je ponudnik izpolnil prazna mesta v pogodbi, po mnenju naročnika s tem ni nič kršil, saj pogodba še ni sklenjena.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 1. 2008 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka. V vlogi vlagatelj odgovarja na navedbe naročnika v sklepu z dne 17. 1. 2008, da njegova oprema izpolnjuje zahtevo po prilagoditvi za konfokalno in dvofotonsko mikroskopijo. Vlagatelj res ne ponuja hkratne priključitve vseh treh laserskih sklopov, vendar naročnik tega ni zahteval. Vlagatelju tudi ni jasno, zakaj naročnik ni navedel, katere so meje skeniranja in na kateri standard oziroma vrednosti se sklicuje. Iz odgovora naročnik glede akustooptične delitve žarka in optične prilagoditve za IR svetlobo pa vlagatelj sklepa, da mu je naročnik priznal ustrezni modul, saj je naročnik zapisal, da je na trgu več rešitev, med njimi tudi AOM, katero pa je ponudil vlagatelj. Glede predračuna izbranega ponudnika vlagatelj poudarja enako kot v zahtevku za revizijo. Vlagatelj v vlogi zatrjuje tudi novo kršitev naročnika, in sicer, da je zadnji odgovor na portal javnih naročil posredoval en dan pred rokom za oddajo ponudb, kar je v nasprotju z navodili iz razpisne dokumentacije in kar je vlagatelj izvedel šele dne 18. 1. 2008 pri ponovnem pregledu odgovorov na portalu. Vlagatelj bi, kolikor bi mu zadnji odgovor bil znan, ponudil bistveno cenejši laser.

Naročnik je zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dne 22. 1. 2008 odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.


1.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/2005, 018-270/2005, 018-002/2006, 018-073/2006) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb in kršitev oziroma spremembe ali dopolnitve revizijskega predloga v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi, s katero je zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 18. 1. 2008, prepozno zatrjeval kršitev naročnika, da naj bi zadnji odgovor na vprašanje ponudnika na portal javnih naročil posredoval en dan pred rokom za oddajo ponudb. Vlagatelj tudi ni uspel dokazati, zakaj je za navedeno kršitev izvedel šele dne 18. 1. 2008, saj je bila objava spornega odgovora naročnika na portalu objavljena že dne 10. 10. 2007. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija navedene zatrjevane kršitve naročnika v tem postopku ni presojala in o njej ni meritorno odločala.

2.
Vlagatelj očita naročniku kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), prvenstveno z dejstvom, da je naročnik k dodatnemu pojasnilu predložene ponudbe pozval zgolj ponudnika, ki sta bila cenejša od izbranega ponudnika, to je vlagatelja in ponudnika Tehnooptika Smolnikar d.o.o., ter da so vsi ponudniki v sklopu B ponudili identičen izdelek, pa je naročnik izločil zgolj slednji ponudbi.

Določba 9. člena ZJN-2 od naročnikov zahteva, da le-ti zagotovijo, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

Državna revizijska komisija je po pregledu ponujene opreme vseh 6 pravočasno predloženih ponudb ugotovila, da so vsi ponudniki v sklopu B (IR laser) ponudili enak izdelek, to je "Coherent Chameleon - Ultra II", ponudnik Zarl Zeiss GmbH pa je ponudil v sklopu A (Dvofotonski mikroskop) enak izdelek kot ga ponuja vlagatelj. Nadalje, iz vpogleda v obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 11. 12. 2007 izhaja, da je naročnik vlagatelja in ponudnika Tehnooptika Smolnikar d.o.o., z dopisom z dne 29. 10. 2007, pozval k dodatnemu pojasnili; oba dopisa vsebujeta 4 enaka vprašanja.

Državna revizijska komisija takšno ravnanje naročnika ocenjuje kot neenakopravno v razmerju do vlagatelja (in tudi ponudnika Tehnooptika Smolnikar d.o.o., kar sicer ni predmet tega zahtevka za revizijo). Naročnik namreč ni pojasnil oziroma odgovoril na očitke vlagatelja, zakaj je k dodatnemu pojasnilu pozval zgolj ponudnika, ki sta bila cenejša od izbranega ponudnika, ne pa ostalih ponudnikov, predvsem tudi ponudnika Zarl Zeiss GmbH, ki je ponudil za oba sklopa popolnoma enako opremo, kot jo ponuja vlagatelj. Pri tem je potrebno opozoriti na določbo 1. odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik "mora" v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. "Popolna" ponudba pa je skladno s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Iz naročnikovega obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika je razvidno, da je naročnik zavrnil oziroma izločil iz postopka kot nepopolni ponudbi ponudbo vlagatelja (ker naj bi bila neprimerna) in ponudbo Tehnooptika Smolnikar d.o.o. (ker ni dopolnil ponudbe v zahtevanem roku). Iz navedenega je sklepati, da je naročnik preostale 4 ponudbe uvrstil v postopek ocenjevanja (kot popolne), med njimi tudi ponudbo ponudnika Zarl Zeiss GmbH, ki je ponujal povsem identično opremo vlagateljevi, pa le-te ni pozval k dodatnemu pojasnilu, niti je ni izločil kot neprimerne in zato nepopolne. Ob tem tudi ne gre prezreti dejstva, da je naročnik oba ponudnika, ki sta bila cenejša od izbranega, istočasno pozval k dodatnemu pojasnilu s popolnoma istimi vprašanji, kljub temu, da sta ponujala različno opremo. Iz dokumentacije namreč ni razvidno, da se je naročnik morebiti odločil, da bo preveril tehnično ustreznost zgolj najcenejšega ponudnika in bi šele v primeru, da le ta ne bi pojasnil posredoval v roku ali pa bi bila njegova oprema neustrezna, nadaljeval s preverjanjem drugouvrščenega in tako v nadaljnjem zaporednem vrstnem redu. Nenazadnje pa je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da je naročnik ponudbo vlagatelja v celoti izločil kot neprimerno in nepopolno, kljub dejstvu, da je v sklopu B ponudil enako opremo kot vsi ostali ponudniki, čeprav v razpisni dokumentaciji ni navedel pravila, da bo ponudnik izločen v obeh sklopih, kolikor bo ugotovljena neprimernost ponujene opreme le v enem sklopu.

Ne glede na že zgoraj ugotovljene kršitve naročnika Državna revizijska komisija kot neenakopravno ravnanje naročnika v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila dalje ocenjuje tudi s tem, da je ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno in nepopolno zaradi neizpolnitve zahtev, katerih v razpisni dokumentaciji ni navedel oziroma jih natančno specificiral in je s tem vlagatelja postavil v neenakopraven oziroma slabši položaj v primerjavi z ostalimi ponudniki. Potrebno je pritrditi vlagatelju, da naročnik zahteve, da ponujena oprema vlagatelja ne more delovati v kombinaciji z IR laserjem, (kar je naročnik ugotovil na podlagi odgovora vlagatelja na naročnikovo vprašanje, ali ponujena oprema omogoča hkratno oziroma sočasno delovanje in uporabo laserja z vidno svetlobo 405nm, ostalih vidnih laserjev do 633nm in IR laserja z nastavljivim območjem (680-1000nm) z izhodno močjo najmanj 1,3W), ni navedel v razpisni dokumentaciji, poglavje "Tehnična specifikacija: Priloga 1", "Minimalne tehnične zahteve" (str. 27). Naročnikovo stališče, da narava raziskovalnega dela narekuje takšno zahtevo, ne more biti zadostno, da se ponudba izloči kot neprimerna, saj bi na takšen način lahko naročnik zahteval kakršnokoli dodatno specifikacijo. Naročnik je sicer navedel, da naj bi sporna zahteva bila vključena v zapisano zahtevo "po prilagoditvi mikroskopa za konfokalno in dvofotonsko nelinearno mikroskopijo", vendar ni pojasnil in dokazal, kako naj bi bila vključena.


Podobno je tudi glede domnevne neprimernosti ponudbe vlagatelja v tehnični zahtevi, da ponujena oprema zagotavlja visokofrekvenčno skeniranje slike. Naročnik ni vnaprej opredelil, kaj "zanj" pomeni "normalno" in kaj "visokofrekvenčno" skeniranje. Naročnik sicer v odgovor navaja, da je na področju laserske konfokalne mikroskopije natančno določeno, kaj predstavlja normalno območje skeniranja slike (nizkofrekvenčno, do 3000 linij/sekundo) in kaj visokofrekvenčno (life, resonančno) območje zajemanja slike, vendar bi po mnenju Državne revizijske komisije naročnik navedeno moral vnaprej navesti v tehničnih zahtevah. Edino tako bi lahko ponudniki vnaprej vedeli, kakšne nedvomne lastnosti mora zagotavljati ponujena oprema. Vlagatelj je na vprašanje naročnika, ali ponujena oprema zagotavlja visokofrekvenčno skeniranje slike, odgovoril pritrdilno in v nadaljevanju tudi pojasnil, kakšen sistem zagotavlja oprema; pri tem pa seveda ni mogel vedeti, da ima naročnik morebiti drugačna merila za priznanje ustreznosti visokofrekvenčnega skeniranja.

V zvezi z ugotovitvijo naročnika v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, da ponujena oprema vlagatelja ne zagotavlja akustooptične delitve žarka, Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je naročnikova ugotovitev v tem delu napačna že iz razloga, ker naročnik navaja, "da je v razpisni dokumentaciji natančno določil, da mora oprema vsebovati akustooptično delitev žarka"; naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji zahteval "sistem za akustooptično ali podobno delitev žarka", in je torej dopustil tudi podobne delitve žarka. Ne glede na ugotovljeno pa naročnik tudi v tem delu ni vnaprej opredelil, kaj se šteje za "podobno" delitev žarka. Naročnik v obrazložitvi sklepa z dne 17. 1. 2008 sicer navede, da se podobna delitev žarka nanaša na "morebitno drugačno poimenovanje akustooptične delitve žarka, saj bi z omejitvijo na akustooptično delitev žarka (AOBS) v razpisu preveč zožil možen izbor ponudnikov in da mehanska delitev žarka svetlobe, kot jo ponuja vlagatelj, ni podobna delitev in ne ustreza", vendar gre po oceni Državne revizijske komisije za "subjektivno" razlago naročnika. Naročnik pa po drugi strani ni odgovoril na očitke vlagatelja, da prav ponudba izbranega ponudnika za delitev žarka potrebuje mehanski delilnik žarka, ker ponujeni AOBS sistem ne deluje niti v IR niti v UV območju. Naročnik le navede, da "uporaba AOBS v IR območju ni smiselna, v UV območju pa ne deluje", ne opredeli pa se, ali ponudba izbranega ponudnika torej potrebuje mehanski delilnik žarka. Po mnenju Državne revizijske komisije naročnik v tem delu ni uspel prepričljivo dokazati oziroma razjasniti, ali ponudba vlagatelja in ponudba izbranega ponudnika izpolnjujeta sporno tehnično zahtevo.

S takšnim ravnanjem je naročnik kršil zakonska in tudi lastna (v razpisni dokumentaciji navedena) pravila o izločevanju ponudb kot neprimernih in nepopolnih. Namreč neprimerna ponudba je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Naročnik je tudi sam na str. 28 razpisne dokumentacije zapisal, da bodo ponudbe ponudnikov, ki ne bodo ponudili blaga, ki ne ustreza minimalnim tehničnim zahtevam, izločene kot nepopolne iz ocenjevanja ponudb. Naročnik po oceni Državne revizijske komisije ne bi smel izločiti ponudbe vlagatelja zaradi neizpolnjevanja zahtev, ki jih ni vnaprej navedel v okviru "minimalnih tehničnih zahtev", oziroma jih ni natančno specificiral, predvsem tudi ob upoštevanju dejstva, da iz dokumentacije ni razvidno, ali je naročnik takšne zahteve (na enak način) preveril tudi v ostalih ponudbah.

V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja, da je izbrani ponudnik napačno izpolnil obrazec predračuna in vzorca pogodbe, Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo o ocenjevanju ponudb ugotavlja, da je izbrani ponudnik v predračun v ponudbeno ceno vkalkuliral tudi stroške servisiranja in ponudbeno ceno v takšni višini vnesel v vzorec pogodbe. Iz priloge k predračunu izbranega ponudnika sicer izhaja, kolikšen je strošek servisiranja, vendar je iz dokumenta "Pregled ponudbenih cen" razvidno, da je naročnik pri ponudbeni ceni izbranega ponudnika upošteval tudi strošek servisiranja, medtem ko tega stroška pri vseh ostalih ponudbah ni upošteval. Po mnenju Državne revizijske komisije ponudba izbranega ponudnika iz tega razloga še ni nepravilna oziroma zavajajoča, vendar pa bi naročnik takšna neskladja moral najprej odpraviti ter ponudbe med seboj enakopravno (primerljivo) oceniti. Zaradi navedenega je naročnikova odločitev o oddaji naročila v tem delu potrebno razveljaviti, saj naročnik ni zagotovil enakovrednega ocenjevanja ponudb. V zvezi z revizijsko navedbo vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve po akustooptični ali podobni delitvi žarka in optični prilagoditvi za IR svetlobo pa se Državna revizijska komisija sklicuje na že zgoraj zapisane ugotovitve v zvezi z nejasno oziroma subjektivno razlago naročnika po izpolnitvi te zahteve.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je Državna revizijska komisija ugotovila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je bil v tem postopku obravnavan neenakopravno v razmerju do izbranega ponudnika in ostalih ponudnikov. Vsled navedenemu je Državna revizijska komisija ocenila, da je potrebno ugoditi zahtevku za revizijo vlagatelja v delu, v katerem le-ta predlaga razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila v sklopu A in sklopu B ponudniku MIKRO+POLO d.o.o., Zagrebška 22, 2000 Maribor, vsebovana v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JN 5-3/07-SIB-OB/AB z dne 11. 12. 2007. Naročnik bo moral v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ponudbe izločiti in oceniti pod enakimi kriteriji.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatična pooblastila. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo bodisi zavrže ali zavrne bodisi zahtevku ugodi tako da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka tako zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika (Mužina, Aleksij: Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, Odin 2002, str. 309). Na podlagi navedenega je bilo zato potrebno zahtevek za revizijo vlagatelja v delu, v katerem predlaga ugotovitev, da je ponudba vlagatelja ustrezna in najugodnejša, zavrniti kot neutemeljenega.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je v postopku priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za plačano takso za revizijo v višini 5.000 EUR. Državna revizijska komisija je vlagatelju glede na večinski uspeh v postopku v celoti priznala stroške za plačano takso za revizijo v višini 5.000 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.000 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 4. 2. 2008




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- UNIVERZA V MARIBORU, MEDICINSKA FAKULTETA, Slomškov trg 5, 2000 Maribor
- MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, 3000 Celje
- MIKRO+POLO d.o.o., Zagrebška 22, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne
službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran