018-009/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za dobavo kompletov za prvo pomoč in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KONSTILL d.o.o., Obrtniška ulica 6, Logatec, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 1.2.2008

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.11.2007 izdal sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Kot je razvidno iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila št. MORS 422/2007-PZPb za nakup kompletov za prvo pomoč" št. 430-648/2007-7 z dne 30.11.2007, je naročnik dne 12.11.2007 pet potencialnih ponudnikov povabil k predložitvi ponudb. V predpisanem roku je naročnik prejel tri ponudbe, izmed katerih je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika TOSAMA d.d., šaranovičeva cesta 35, Domžale, za vlagateljevo ponudbo pa je ugotovil, da je neprimerna, ker naj ponujeni komplet za prvo pomoč ne bi zajemal aluplasta za opekline 9 x 15 cm in tudi ne seznama vsebine.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13.12.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 30.11.2007, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka za odvetniško zastopanje in plačilo takse. V utemeljitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik napačno ugotovil, da je njegova ponudba neprimerna. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik v primeru, če je ugotovil, da predloženi vzorec kompleta za prvo pomoč ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin, tako ponudbo oceniti za formalno nepopolno, vlagatelja pa pozvati k dopolnitvi ponudbe, tako da bi imel možnost predložiti popoln komplet prve pomoči, ki bi vseboval vse zahtevane sestavine. Naročnik je napačno ugotovil, da je vlagateljeva ponudba neprimerna. Vlagatelj je izrecno navedel, da komplet prve pomoči, ki ga ponuja, vsebuje vse zahtevane sestavine. Podal je tudi izjavo o ustreznosti, s katero zagotavlja, da ponujeni kompleti ustrezajo vsem naročnikovim zahtevam. To pomeni, navaja vlagatelj, da je predmet ponudbe skladen z zahtevami naročnika, zaradi česar take ponudbe ni mogoče oceniti za neprimerno. Če vlagatelj zahtevanega vzorca sploh ne bi predložil, bi bila takšna ponudba formalno nepopolna (enako bi veljalo, če bi pozabil predložiti druge dokumente, ki so bili zahtevani) in bi ga naročnik moral pozvati k dopolnitvi na podlagi 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2). Ker pa je naročnik pomanjkljivi vzorec štel kot vsebino ponudbe, jo je napačno ocenil za neprimerno. Pomanjkljivo predložene obvezne sestavine ponudbe imajo za posledico, da je ponudba formalno nepopolna, ne pa da je neprimerna. Neprimerna bi bila samo takrat, kadar bi ponudnik izrecno navedel, da njegova ponudba ne ustreza zahtevam ali kadar bi bilo to mogoče ugotoviti iz predložene dokumentacije. Naročnik vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ponudbe. Če bi ga, bi vlagatelj v postavljenem roku predložil popoln vzorec in ponudbo dopolnil na dovoljen način, posledično pa bi ga moral naročnik izbrati kot najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je dne 9.1.2008 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je ob pregledu in analizi ponudb ugotovil, da vlagatelj ni izpolnil zahtev naročnika, ker priloženi vzorec kompleta za prvo pomoč za motoriste ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin, in sicer aluplasta za opekline 9 x 15 cm in tudi ne seznama vsebine, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Navedeno pomanjkljivost naročnik ni obravnaval kot formalno nepopolno ponudbo, ker glede na določilo drugega odstavka 78. člena ZJN-2 ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije, zato vlagatelja tudi ni pozval k dopolnitvi ponudbe.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 14.1.2008), je naročnik z dopisom z dne 18.1.2008 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankama ni spora glede dejanskega vprašanja o vsebini vzorca kompleta za prvo pomoč, ki ga je v svoji ponudbi predložil vlagatelj. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je ponujeni komplet prve pomoči vseboval vse zahtevane sestavine, temveč navaja, da naročnik njegove ponudbe zaradi neustreznega kompleta prve pomoči ne bi smel izločiti kot neprimerne, temveč bi jo moral označiti kot formalno nepopolno. V predmetnem revizijskem postopku je zato treba odgovoriti na vprašanje, ali je ponudba, v kateri je predložen neustrezen vzorec kompleta prve pomoči, formalno nepopolna v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zaradi česar bi bil naročnik na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 dolžan dopustiti njeno dopolnitev, ali pa je takšna ponudba neprimerna v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zaradi česar bi jo bil naročnik dolžan izločiti.

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena (Izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Iz navedene določbe ZJN-2 je razvidno, da je naročnik dolžan iz postopka oddaje javnega naročila izločiti vse tiste ponudbe, ki jih ni mogoče označiti kot "popolne" ("popolna ponudba" je v 16. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot tista "ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna"). V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik takšno ponudbo izločiti, vendar šele po tem, ko je ravnal po pravilih, ki so določena v 78. členu ZJN-2.

78. člen ZJN-2 (Dopustne dopolnitve ponudbe) v prvem odstavku naročniku nalaga dolžnost, da v primeru, ko (sam ali na predlog ponudnika) ugotovi, da je ponudba (le) "formalno nepopolna", od prizadetega ponudnika zahteva dopolnitev ponudbe. "Formalno nepopolna ponudba" je v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opisana kot "â?? tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila". Zakon pri tem določa še dodaten pogoj, in sicer da mora biti ugotovljena pomanjkljivost "bistvena", kajti v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je v nadaljevanju besedila izrecno določeno, da v primeru, ko "â?? je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna".

Zgoraj navedene določbe ZJN-2 od naročnika zahtevajo dvoje: naročnik mora najprej s pomočjo napotil zakona (zlasti iz določb 17. točke prvega odstavka 2. člena in drugega odstavka 78. člena ZJN-2) ugotoviti "težo" (pomen) pomanjkljivosti, ki jo je zasledil v določeni ponudbi. šele potem, ko je ocenil "težo" (pomen) ugotovljene pomanjkljivosti, se mora naročnik odločiti o tem, ali je takšno ponudbo možno dopolniti ali pa jo je potrebno izločiti. Če naročnik ob pregledu ponudbene vsebine ugotovi, da je določena pomanjkljivost takšne narave, da bi njena odprava povzročila spremembo v ponudbi navedene cene, tehničnih specifikacij in/ali "â?? tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja" (2. odstavek 78. člena ZJN-2), takšne ponudbe v skladu z zakonom ni mogoče "sanirati" (dopolniti), zato jo je naročnik dolžan izločiti iz nadaljnjega postopka. V vseh ostalih primerih, ko naročnik ugotovi, da je odkrita pomanjkljivost takšna, da jo je mogoče odpraviti, ne da bi se s tem spremenila ponudbena cena, tehnične specifikacije in/ali drugi bistveni elementi ponudbe, ki vplivajo na njeno uvrstitev na ocenjevalni lestvici, pa je v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 naročnik dolžan omogočiti "sanacijo" (dopolnitev) takšne ponudbe.

ZJN-2 torej z vidika dopustnosti dopolnjevanja oz. spreminjanja ponudbene dokumentacije razlikuje med različnimi deli ponudbe. Ponudbe namreč ni mogoče spreminjati v tistih delih, ki predstavljajo podlago za ocenjevanje v skladu z vnaprej določenimi merili, ter v tistih delih, ki se nanašajo na sam predmet javnega naročila oz. v katerih ponudnik predstavi tehnične specifikacije ponujenega predmeta. Zato se tudi ni mogoče strinjati z vlagateljem, ki navaja, da bi ga bil naročnik v vsakem primeru dolžan pozvati k dopolnitvi ponudbe, če bi pozabil predložiti zahtevane dokumente, saj je treba upoštevati, da je naročnik dolžan omogočiti dopolnitev ponudbe le v delih, ki ne vplivajo na merila oz. tehnične specifikacije, in le v primeru, če takšno dopolnjevanje ne bi pomenilo spreminjanja ponudbene vsebine.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik predmet javnega naročila definiral v 2. točki Povabila k oddaji ponudbe v postopku zbiranja ponudb za nakup kompletov za prvo pomoč (v nadaljevanju: Povabilo), kjer je po posameznih točkah naštel minimalne obvezne sestavine kompleta za prvo pomoč za motorna vozila in minimalne obvezne sestavine kompleta za prvo pomoč za motoriste. Obvezne vsebine kompleta za prvo pomoč za motorna vozila je naročnik določil v 17. točkah, pri čemer je med drugim v točki 3 določil "aluplast za opekline (9 x 15 cm), sterilen, 1 kos" ter v točki 17 "seznam vsebine, 1 kos". V nadaljevanju 2. točke Povabila je naročnik zapisal še zahteve v zvezi z embalažo, označbami in navodili za nudenje prve pomoči ter določil, da morajo kompleti za prvo pomoč ustrezati Pravilniku o kompletu za prvo pomoč, ki spada v obvezno opremo motornih vozil (Uradni list RS, št. 106/2004), Pravilniku o dopolnitvah Pravilnika o kompletu za prvo pomoč, ki spada v obvezno opremo motornih vozil (Uradni list RS, št. 134/2004) in Popravku Pravilnika o kompletu za prvo pomoč, ki spada v obvezno opremo motornih vozil (Uradni list RS, št. 136/2004). Način dokazovanja izpolnjevanja teh zahtev je naročnik določil v 6. točki Povabila, kjer je v podtočki 6 zahteval predložitev izjave ponudnika, da ponujeni kompleti ustrezajo vsem zahtevam naročnika (priloga 6), v podtočki 7 pa je zahteval predložitev vzorca kompleta za prvo pomoč za osebna vozila in kompleta za prvo pomoč za motoriste. Iz navedenih določb razpisne dokumentacije je mogoče ugotoviti, da se nanašajo na sam predmet javnega naročila in specificirajo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponujeni kompleti prve pomoči.

Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil izjavo o ustreznosti (priloga 6), v kateri izjavlja, da ponujeni kompleti ustrezajo vsem naročnikovim zahtevam, pri čemer nikjer v ponudbeni dokumentaciji ni navedel oznake ponujenega kompleta (npr. kataloške številke), iz katere bi bilo razvidno, katere komplete prve pomoči ponuja oz. kakšna je njihova vsebina. Tudi v prilogi 2 (ponudba/cene, MORS 422/2007-PZPb; nakup kompletov za prvo pomoč) je vlagatelj ponujeni artikel opisal le s splošno oznako "komplet za prvo pomoč za motorna vozila", brez identifikacijske oznake. Vsebina vlagateljevega ponujenega kompleta prve pomoči za motorna vozila je zato razvidna le iz predloženega vzorca, v katerem pa (kar med strankama ni sporno) ni bilo aluplasta za opekline (9 x 15 cm) ter seznama vsebine. Vlagatelj naročnikovih zahtev, povezanih z vsebino predmeta javnega naročila, ni izpolnil le s podpisom izjave o ustreznosti iz priloge 6 (kot to zatrjuje v zahtevku za revizijo), temveč je bil dolžan v skladu z navodili Povabila predložiti tudi vzorec kompleta za prvo pomoč, ki je nedvomno predstavljal vsebino ponudbe. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je namreč naročnik ugotavljal lastnosti predmeta naročila tudi iz predloženega vzorca, saj ob tem ni zahteval predložitve različnih certifikatov, potrdil, atestov itd.. Zahteva, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti vzorec ponujenega artikla, že po naravi stvari pomeni, da mora vzorec ustrezati tehničnim specifikacijam, saj mora biti kasneje dobavljena stvar po svojih lastnostih skladna z vzorcem. Vzorec mora v celoti izpolnjevati zahteve iz razpisne dokumentacije, razen v primeru, kadar gre le za nebistvena odstopanja ali kadar naročnik izrecno določi, da so določena odstopanja dopustna, česar pa v predmetnem postopku ni mogoče ugotoviti (prim. npr. drugi odstavek 518. člena in 4. točko 459. člena Obligacijskega zakonika; Uradni list RS, št. 83/01, 33/04 in 40/07). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagateljeva ponudba (kljub izpolnjeni vnaprej pripravljeni izjavi iz priloge 6) zaradi neustreznega vzorca ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, zaradi česar jo je treba označiti kot neprimerno v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, dopustiti dopolnitev vlagateljeve ponudbe pa bi v tem konkretnem primeru pomenilo spremeniti ponudbo v delu, ki se nanaša na vsebino predmeta javnega naročila, kar bi bilo v nasprotju z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 1.2.2008




Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana
- TOSAMA d.d., šaranovičeva cesta 35, 1230 Domžale
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran