018-295/2007 Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, predsednika Sama Červeka kot člana senata in članice Vide Kostanjevec kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo sanitetnega, laboratorijskega, zobozdravstvenega in RTG materiala za Zdravstveni dom Celje, "sklop 13: Hitri testi" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mikro+Polo, d. o. o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Mojca Veljkovič, Ljubljanska ulica 42, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije, Gregorčičeva ulica 3, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 30. 1. 2008 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

4. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Po pooblastilu Zdravstvenega doma Celje, Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec, Zdravstvenega doma šmarje pri Jelšah in Zdravstvenega doma šentjur pri Celju je naročnik kot skupni nabavni organ 16. 4. 2007 izdal sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.

Naročnik je obvestilo o izvedbi prvi faze javnega naročila objavil v Uradnem listu RS, št. 39/2007 z dne 4. 5. 2007, pod številko objave Ob-12814/07, in Uradnem listu Evropske unije z dne 2. 5. 2007, pod številko objave S84-103212.

Naročnik je z "obvestilom o priznanju usposobljenosti in sposobnosti" št. 2-B/JN/07-Ob z dne 14. 6. 2007 gospodarske subjekte obvestil o priznanju sposobnosti. Iz tega dokumenta med drugim izhaja, da je naročnik vlagatelju za Zdravstveni dom Celje priznal sposobnost tudi za sklop 13: Hitri testi. S tem dokumentom je naročnik gospodarske subjekte povabil k podpisu okvirnih sporazumov in k predložitvi konkretnih ponudb v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila.

Kot med drugim izhaja iz "odločitve o oddaji javnega naročila" št. 2-B/JN/07-Ob z dne 14. 9. 2007, je naročnik za Zdravstveni dom Celje - sklop 13: Hitri testi kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Dr. Gorkič, d. o. o., Obrtniška ulica 11, Logatec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa je v tem sklopu zavrnil kot neprimerno.

Vlagatelj je 24. 7. 2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj se mu odda javno naročilo, in zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, po stroškovniku. Vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal nepravilno, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot neprimerno. Vlagatelj meni, da značilnosti ponujenega blaga, ki jih je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedel kot razloge za neprimernost ponudbe, v razpisni dokumentaciji niso bile opredeljene v tehničnih lastnostih blaga oziroma so bile opredeljene pomanjkljivo in so ponudniku omogočale ponuditi blago v več možnih pojavnih oblikah. S tem je po mnenju vlagatelja naročnik pri vrednotenju ponudb kršil četrti odstavek 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju ZJN-2), saj v postopku vrednotenja ponudb tehničnih in funkcionalnih zahtev ni uporabil na način, kot so bile zapisane v razpisni dokumentaciji oziroma slednjih za posamezne vrste blaga v razpisni dokumentaciji niti ni opredelil, kljub temu pa vlagateljevo ponudbo zaradi teh zahtev zavrnil kot neprimerno. Vlagatelj še navaja, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil in izbral ponudbo cenovno dražjega ponudnika, ravnal negospodarno, kršil pa je tudi načelo enakopravne obravnave.

Naročnikova pooblaščenka, odvetnica Alenka Pečnik, je 9. 10. 2007 sprejela sklep, s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila, poleg tega pa vlagatelju naložila plačilo stroškov.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-262/2007-3 z dne 29. 10. 2007 ugotovila, da je odločitev o zahtevku za revizijo, kot izhaja iz sklepa, ki ga je 9. 10. 2007 izdala naročnikova pooblaščenka, za vlagatelja brez pravnega učinka, ter naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN in svojo odločitev vročiti vlagatelju.

Naročnik je 12. 11. 2007 sprejel sklep št. 1-JN/07-115, iz katerega izhaja, da je zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil, vlagatelju pa naložil povračilo stroškov.

Državna revizijska komisija je od vlagatelja 16. 11. 2007 prejela vlogo "Zahtevek za revizijo", v kateri se je vlagatelj pritoževal zoper naročnikov sklep št. 1-JN/07-115 z dne 12. 11. 2007. Državna revizijska komisija je to vlagateljevo vlogo obravnavala kot pritožbo in ji s sklepom št. 018-276/2007-5 z dne 28. 11. 2007 ugodila, razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročnika pa napotila, da odloči skladno s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je 12. 12. 2007 sprejel sklep št. 1-DIR/JN/07-136, iz katerega izhaja, da je zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil, vlagatelju pa naložil povračilo stroškov. Naročnik se sklicuje na določbe razpisne dokumentacije in pojasnjuje, da se je vlagatelj lahko seznanil glede kvalitete artiklov na dovolj jasen, nedvoumen način in da je bil tudi pravočasno seznanjen že z objavo razpisa in razpisne dokumentacije. Naročnik pojasnjuje, da ponujeni sporni artikli ne izpolnjujejo zahtev iz razpisne dokumentacije, take pomanjkljivosti pa ni mogoče sanirati v postopku dopolnitve ponudb (78. člen ZJN-2), zaradi česar je moral vlagateljevo ponudbo obravnavati kot neprimerno. Naročnik navaja, da je pri pripravi razpisne dokumentacije pri artiklu pod zaporedno številko 4 "test HCG v urinu" izpadlo določeno besedilo, vendar je s podatki v drugih delih razpisne dokumentacije bilo mogoče identificirati vrsto testa. Naročnik tudi pojasnjuje, da je bilo merilo najnižja cena ob upoštevanju pogojev po točki 2.2. razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 17. 12. 2007 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 1-DIR/JN/07-155 z dne 19. 12. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-295/2007-3 z dne 27. 12. 2007 naročnika pozvala, naj ji odstopi še dodatno dokumentacijo in predloži nekatera pojasnila. Naročnik je pojasnila in dodatno dokumentacijo posredoval z dopisom št. 1-DIR/JN/08-2 z dne 3. 1. 2008.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s sklepom št. 018-295/2007-6 z dne 21. 1. 2008 pozvala, naj dopolni zahtevek za revizijo s predložitvijo dokazila o vplačilu takse v višini, skladni z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj je kot prilogo dopisu z dne 25. 1. 2008 posredoval zahtevano dopolnitev.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev o izločitvi svoje ponudbe kot neprimerne.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odločitev o oddaji javnega naročila št. 2-B/JN/07-Ob z dne 14. 9. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik glede vlagateljeve ponudbe v delu za Zdravstveni dom Celje, sklop 13: hitri testi navedel:
"Naročnik je na podlagi podrobnejšega pregleda ponudbenih predračunov ugotovil, da so le-ti izpolnjeni in pripravljeni skladno z navodili razpisne dokumentacije naročnika. Po natančnejšem pregledu ponudbe" vlagatelja ", ki je podal najnižjo končno skupno vrednost po predračunu je ugotovil, da je večina ponujenih testov za naročnika nepoznanih, zato je ponudnika pozval na preložitev vzorcev. Naročnik je na podlagi Poročila o testiranju vzorcev hitrih testov s strani laboratorija za klinično kemijo sprejel odločitev, da se" vlagateljeva "ponudba zavrne kot neprimerna iz razlogov, kot sledi:
- Test HCG v urinu ima pomanjkljivo pakiranje, za delo je manj primeren, ker je v obliki testnega traku in ne testne ploščice, ima predolg reakcijski čas za rutinsko delo;
- Ponujeni artikel pod zap.št. 11 je neustrezen, ker ni primeren za urinsko analizo na analizatorju Clinitek500."

Kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ker naj bi vlagatelj ponudil dva, iz posameznih razlogov neprimerna artikla. Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo (vzorec predračuna za sklop 13), pri tem pa je ugotovila, da gre pri spornih artiklih za artikla pod zaporednima številkama 4 [HCG test (urin)] in 11 [Multistix 10].

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s spornostjo naročnikovega ravnanja glede artikla pod zaporedno številko 11.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj pri tej zaporedni številki v obrazcu predračuna izpolnil zahtevana polja med drugim s tem, da je navedel, da je ponudil artikel Uriscan proizvajalca YD Diagnostics. K ponudbi je vlagatelj predložil tudi izjavo z dne 11. 7. 2007 z naslednjo vsebino: "Pri pozicijah 11. Multistix 10 smo vam ponudili enakovreden artikel proizvajalca YEONGDONG Diagnostics. Za uporabo testov vam brezplačno podarimo aparat URISCAN PRO II.", ter barvne slike in posamezne podatke treh aparatov proizvajalca YD Diagnostics, med njimi tudi aparata Uriscan Pro II.

Kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo pri artiklu pod zaporedno številko 11 izločil zaradi neprimernosti artikla pri urinski analizi na konkretno opredeljenem analizatorju. Vlagatelj tem navedbam naročnika oporeka na način, da navaja, da se ponujeni testni lističi "lahko uporabljajo ročno, tako da se rezultat testiranja odčita na podlagi uporabe standarda, ki ga izdela proizvajalec â?? ali pa se rezultat odčita s pomočjo aparata", "da je bil naročnik nedosleden pri oblikovanju razpisanega pogoja, ki ga naj izpolnjuje navedeni material, saj ni bilo navedeno, kdo mora biti proizvajalec predmetnega blaga, prav tako ne, da mora biti ponujeno blago pod zap. št. 11 kompatibilno z aparatom Clinitek 500, kot izhaja iz obrazložitve", da je odčitavanje rezultatov mogoče tudi brez aparata, poleg navedenega pa vlagatelj "poudarja, da je za odčitavanje testov naročniku celo brezplačno ponudil v last aparat URISCAN PRO II, kar bi olajšalo delo osebja naročnika, vendar se slednji do navedene ponudbe sploh ni opredelil, ampak je ponudbo vlagatelja v navedenem delu kot neustrezno zavrnil".

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo (št. 2-B/JN/07, junij 2007) in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil:
- "Ponudnik mora ponuditi vse (100 %) navedene vrste blaga iz posameznega sklopa, za katerega se prijavlja." (točka 3.1. Ponudbeni predračun, str. 5),
- "izjavljamo â??, da ponujeno blago v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije" (druga alinea 1. točke izjave - OBR-II/4, str. 17; iz opombe k tej izjavi izhaja, da "izjava iz 1. točke veže vse ponudnike, ki oddajo ponudbo neodvisno od sklopa za katerega je le-ta dana"),
- "izjavljamo â??, da je blago mogoče uporabljati na obstoječem analizatorju in aparatu, s katerim razpolaga naročnik" (druga alinea 2. točke izjave - OBR-II/4, str. 17; iz opombe k tej izjavi izhaja, da "izjava iz 2. točke veže vse ponudnike, ki oddajo ponudbo za dobavo laboratorijskega materiala, neodvisno od sklopa laboratorijskega materiala za katerega je le-ta dana"),
- "izjavljamo â??, da izpolnjujemo vse pogoje, ki se nanašajo na dobavo laboratorijskega materiala za ZD Celje za sklope 5-10 in sicer:
â"˘ da je ponujeno blago posamičnega sklopa popolnoma kompatibilno za posamezni analizator" (druga alinea 2. točke izjave - OBR-II/4, str. 17; iz opombe k tej izjavi izhaja, da "izjava iz 2. točke veže vse ponudnike, ki oddajo ponudbo za dobavo laboratorijskega materiala, neodvisno od sklopa laboratorijskega materiala za katerega je le-ta dana").

Predhodno navedene določbe razpisne dokumentacije je mogoče povzeti v ugotovitev, da mora ponudnik predložiti ponudbo, kjer morajo vsi ponujeni artikli v posameznem sklopu zadostiti naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, neskladnost že enega artikla v posameznem sklopu pa pomeni oviro naročniku za dodelitev javnega naročila za posamezni sklop tistemu ponudniku, ki je ponudil v določenem sklopu tak neskladen artikel.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, naročnik v delu za Zdravstveni dom Celje, sklop 13: hitri testi nabavlja laboratorijski material. Vsebinsko gledano se izjava iz druge alinee 2. točke obrazca OBR-II/4 (str. 17 razpisne dokumentacije) nanaša tudi na del za Zdravstveni dom Celje, sklop 13: hitri testi.

Iz vsebine izjave iz druge alinee 2. točke obrazca OBR-II/4 (str. 17 razpisne dokumentacije) je mogoče potegniti ugotovitev, da mora ponujeni artikel pod zaporedno številko 11 (v sklopu 13: hitri testi) zadostiti tudi zahtevi, da ga je "mogoče uporabljati na obstoječem analizatorju in aparatu, s katerim razpolaga naročnik". Iz tega dela razpisne dokumentacije torej izhaja zahteva po kompatibilnosti (ponujenega) potrošnega materiala za sklop 13 z analizatorji in aparati. Iz tega dela razpisne dokumentacije sicer ne izhaja tudi izrecna opredelitev blagovnih znamk analizatorjev in aparatov, s katerimi mora biti ponujeno blago za sklop 13 kompatibilno, vendar je mogoče iz opisa "s katerim razpolaga naročnik", ki se nanaša na "obstoječi" "analizator in aparat", ugotoviti, da je mogoče določljivo ugotoviti blagovno znamko analizatorja in/ali aparata, ki mu mora biti ponujeno blago za sklop 13 prilagojeno. Gre namreč za blagovno znamko tistega analizatorja oziroma aparata, ki ga naročnik v času izvedbe javnega naročila pri svojem delu uporablja. Kljub morebitnim dodatnim lastnostim nekega ponujenega blaga (npr. samostojna uporaba brez uporabe aparata za odčitavanje podatkov) mora tako ponujeno blago zadostiti tudi temeljni zahtevi po kompatibilnosti, zaradi česar je treba vlagateljevo revizijsko navedbo glede vprašanja kompatibilnosti obravnavati tudi v tej luči in ne le kot iztrgano iz konteksta.

Vlagateljev argument, da je bil "naročnik nedosleden pri oblikovanju razpisanega pogoja, ki naj ga izpolnjuje navedeni material, saj ni bilo navedeno, kdo mora biti proizvajalec predmetnega blaga", ni utemeljen. Očitano opustitev naročniku je namreč treba obravnavati v povezavi z 9. in s 37. členom ZJN-2, ki naročniku določata posamezne omejitve.

Kot izhaja iz vlagateljevih argumentov, vlagatelj ni zanikal naročnikove trditve iz odločitve o oddaji javnega naročila, da ponujeni artikel "ni primeren za urinsko analizo na analizatorju Clinitek500". Vlagatelj tudi ni niti zatrjeval, da naročnik z aparatom oziroma analizatorjem Clinitek 500 razpolaga, kot sicer niti ne, da bi z aparatom oziroma analizatorjem blagovne znamke Clinitek naročnik ne razpolagal. Vlagatelj pa tudi ni navedel (kot sicer ne dokazoval ali predlagal dokaze), da bi bilo mogoče ponujeni sporni artikel uporabiti na aparatu oziroma analizatorju Clinitek 500 oziroma aparatu oziroma analizatorju blagovne znamke Clinitek. Vlagatelj je naročnikovim argumentom oporekal med drugim tako, da je navedel, da naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni navedel, da "mora biti ponujeno blago pod zap. št. 11 kompatibilno z aparatom Clinitek 500". Kot izhaja iz vlagateljeve ponudbe, vlagatelj "za uporabo testov" naročniku podarja analizator Uriscan Pro II.

Ob podanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija vlagatelju ni mogla slediti.

Kot je Državna revizijska komisija predhodno že pojasnila, iz razpisne dokumentacije izhaja tudi zahteva po kompatibilnosti ponujenega potrošnega materiala z analizatorji in aparati. Ker vlagatelj ni ne zatrjeval take lastnosti ponujenega potrošnega materiala niti je ne dokazoval (oziroma predlagal izvedbo dokazov), Državna revizijska komisija ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena [7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3, 101/2007 - odl. US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 - odl. US: Up-2089/06-31, U-I-106/07) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN] ni mogla ugotoviti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo pri artiklu po zaporedno številko 11 nezakonito izločil, ker bi ta ne izpolnjeval zahteve po kompatibilnosti.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da že zaradi vsaj neizpodbitega naročnikovega argumenta glede nekompatibilnosti ponujenega potrošnega materiala naročniku ni mogoče očitati neskladnega ravnanja, ker je vlagateljevo ponudbo kot neprimerno izločil, se Državna revizijska komisija ni spuščala tudi v presojo drugih vlagateljevih argumentov, s katerimi ta oporeka izločitvi svoje ponudbe (tudi pri drugem spornem artiklu), saj bi tudi morebitna ugotovitev, da so ti utemeljeni, ne mogla vplivati na drugačno odločitev. Vlagatelj namreč ne bi uspel ovreči vseh naročnikovih argumentov, s tem pa ne bi bilo mogoče izpolniti zahteve iz točke 3.1. Ponudbeni predračun (str. 5 razpisne dokumentacije).

Vlagatelj očita naročniku tudi kršitev četrtega odstavka 48. člena ZJN-2.

Velja najprej ugotoviti, da 48. člen ZJN-2 opredeljuje "merila za izbiro ponudbe".

V prvem odstavku 48. člena ZJN-2 je določeno, da naročnik lahko odda javno naročilo bodisi na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z upoštevanjem različnih meril v povezavi s predmetom naročila bodisi na podlagi najnižje cene.

V četrtem odstavku 48. člena ZJN-2 je določeno, da "pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena".

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 3.8. Merilo (str. 7 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik med drugim določil:
"Naročnik bo izbiro najugodnejšega ponudnika opravil po sklopih na podlagi prejetih predračunov. Kot merilo za izbor najugodnejšega ponudnika bo upoštevana najnižja skupna vrednost ponudbenega predračuna za posamezen sklop.
V vsakem sklopu bo naročnik izbral ponudnika, s katerim bo sklenjena konkretna pogodba."

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije in upoštevajoč prvi odstavek 48. člena ZJN-2, je mogoče ugotoviti, da je naročnik izbral merilo "najnižja cena".

Tehnične specifikacije ureja 37. člen ZJN-2. S tehničnimi specifikacijami naročnik predstavi lastnosti blaga, ki ga nabavlja (v tej povezavi gl. tudi 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj napačno enači pojma "razpisni pogoji - tehnične specifikacije" in merila. Vlagateljeve revizijske navedbe so v tem delu zahtevka za revizijo torej neutemeljene.

Kolikor pa je mogoče vlagateljeve revizijske navedbe razumeti tudi v smislu, da naročnik ni že v razpisni dokumentaciji določil vseh tehničnih zahtev razpisanega blaga, pa je te zahteve naknadno ugotavljal, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že predhodno ugotovila, da je bila v razpisni dokumentaciji podana vsaj zahteva po kompatibilnosti ponujenega blaga z obstoječim analizatorjem oziroma aparatom pri naročniku. Tudi morebitno ugotavljanje, da drugih tehničnih zahtev naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil, pa jih je v fazi pregleda ponudbe ugotavljal, ne bi mogle vplivati na ugotovitev utemeljenosti zahtevka za revizijo, zaradi česar se Državna revizijska komisija ni spuščala v nadaljnje ugotavljanje utemeljenosti teh revizijskih navedb.

Vlagatelj zatrjuje tudi kršitev temeljnih načel iz 6. in 9. člena ZJN-2.

V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) "naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila". Načelo enakopravne obravnave ponudnikov od naročnika torej zahteva, da enaka dejanska stanja obravnava enako, različna dejanska stanja pa ustrezno različno. V primeru, da je v sferi dveh ponudb oziroma ponudnikov dejansko stanje različno in naročnik taka stanja tudi ustrezno različno obravnava (npr. prvi odstavek 80. člena ZJN-2), ni mogoče zatrjevati, da je naročnik prekršil to načelo (ob uporabi ustreznega instituta po ZJN-2).

Ker je bilo že ugotovljeno, da je bila zahteva po kompatibilnosti ponujenega blaga v razpisni dokumentaciji podana, ni mogoče šteti, da je v primeru, da ponujeno blago enega izmed ponudnikov dosega kompatibilnost, zaradi česar ponudbo takega ponudnika naročnik šteje za primerno, ponujeno blago drugega izmed ponudnikov pa ne dosega kompatibilnosti, zaradi česar tako ponudbo naročnik izloči, ni mogoče slediti revizijskim navedbam glede kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Ob ugotovitvi različnega dejanska stanja je naročnik uporabil tudi ustrezno različne institute. Ker kršitve tega načela v takem primeru ni, se Državni revizijski komisiji ni treba izrekati še o kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj postavil predlog, naj se mu odda javno naročilo. Ker je v primeru že oddanega javnega naročila to isto javno naročilo mogoče oddati, če se razveljavi že sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila, je Državna revizijska komisija zaradi narave predloga štela, da ta vsebuje tudi razveljavitveni del (razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 13: hitri testi).

V zvezi s predhodno navedenim Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim zahteva (naj se zahtevku za revizijo ugodi) in razveljavi postopek oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Naročnik na podlagi presoje utemeljenosti dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo, o zahtevku za revizijo odloči na način, da postopek (delno ali v celoti) razveljavi ali pa vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo naročnik ne more hkrati sprejeti tudi nove odločitve v postopku oddaje javnega naročila, s katero bodisi izbere (novega) najugodnejšega ponudnika bodisi sprejme kakšno drugo vsebinsko odločitev. V skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN lahko namreč naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Gre za odločitev o vloženem zahtevku za revizijo, ki je sprejeta v revizijskem postopku kot postopku pravnega varstva in ki učinkuje inter partes, saj jo je naročnik v skladu z določbami ZRPJN dolžan vročiti le vlagatelju zahtevka za revizijo. Novo vsebinsko odločitev v postopku oddaje javnega naročila (npr. nova izbira najugodnejše ponudbe) pa lahko naročnik sprejme šele po zaključku revizijskega postopka, saj gre za ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila in ne v postopku revizije.

Glede na zapisano Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni izkazal utemeljenosti zahtevka za revizijo glede razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 13: hitri testi, zato je na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je zahteval, povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer "v znesku 533.72 EUR s pripadajočim DDV".

V prvem stavku četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo.", v petem odstavku 22. člena ZRPJN pa je določeno: "Stranki morata v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo."

V prvem odstavku 155. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN je določeno: "Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin."

Državna revizijska komisija naročniku ne priznava priglašenih stroškov, nastalih z revizijo. Najprej velja ugotoviti, da naročnik priglašenih stroškov ni opredeljeno navedel, kot to zahteva peti odstavek 22. člena ZRPJN, nadalje pa je treba tudi pojasniti, da gre v primeru priglašenih stroških, če se nanašajo na sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, za stroške, ki so povezani z opravili, ki sodijo v okvir naročnikovih rednih pristojnosti, določenih z zakonom, ki jih je naročnik dolžan opraviti na podlagi 16. člena ZRPJN. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 30. 1. 2008

Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije
























Vročiti:
- Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije, Gregorčičeva ulica 3, 3000 Celje,
- odvetnica Mojca Veljkovič, Ljubljanska ulica 42, 2000 Maribor,
- Dr. Gorkič, d. o. o., Obrtniška ulica 11, 1370 Logatec,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran