018-003/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, Generalni carinski urad

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb za vzdrževanje biro opreme (fotokopirnih strojev, telefaksov in računalniških strojčkov) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje BIRING d.o.o., Motnica 7a, Trzin ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, Generalni carinski urad, šmartinska 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.01.2008

odločila:

Vloga vlagatelja, poimenovana Obvestilo o nadaljevanju postopka revizije oddaje javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo, z dne 07.01.2008, se kot preuranjena zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 06.11.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je istega dne štiri potencialne ponudnike povabil k oddaji ponudb. Naročnik je prejel dve ponudbi. Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila z zbiranjem ponudb, št. 430-105/2007-11, z dne 22.11.2007, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju IT BIRO d.o.o., Ob železnici 18, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je navedel, da je izbrani ponudnik ponudil nižjo ceno vzdrževanja in nižjo ceno dela na uro.

Vlagatelj je dne 27.11.2007 naročnika pozval k izdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik posredoval z dopisom, z dne 04.12.2007.

Vlagatelj je dne 17.12.2007 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je razlika med višino cen (torej cene vzdrževanja in cene dela), ki sta jih ponudila z izbranim ponudnikom že na prvi pogled tako očitno nesorazmerna, da je celo sam naročnik ravnal v skladu z 49. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2) in izbranega ponudnika pozval k pisni obrazložitvi neobičajno nizke cene. Vlagatelj navaja, da odgovor izbranega ponudnika v zvezi s podano (neobičajno nizko) ceno ne vzdrži in v nadaljevanju podaja svoje argumente v prid takšnemu stališču. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik s podano obrazložitvijo ponujene cene zavajal naročnika in da bi moral naročnik ravnati v skladu z določbo, ki jo je zapisal na 7. strani razpisne dokumentacije in takšno ponudbo izločiti iz nadaljnje obravnave. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da je Državna revizijska komisija pristojna za nadzor nad spoštovanjem pravil ZJN-2, med slednja pa nedvomno sodi tudi opredelitev nepravilne ponudbe. Iz navedenega razloga, zatrjuje vlagatelj, je Državna revizijska komisija pristojna tudi za odločitev o tem, ali je ponudbena cena izbranega ponudnika podana v skladu s pravili poštene konkurence oziroma za ugotovitev o tem ali je podana ponudba pravilna ali ne.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.

Naročnik je vlagatelja dne 18.12.2007 pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu revizijske takse in s predložitvijo pooblastila o zastopanju vlagatelja s strani odvetnika Aleša Avbrehta.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo pravočasno dopolnil, in sicer tako s predložitvijo potrdila o plačilu takse v zahtevani višini kot tudi s pooblastilom (dokument, z dne 21.12.2007).

Naročnik je s sklepom, št. 430-105/2007-23, z dne 04.01.2008, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

Vlagatelj je z vlogo Obvestilo o nadaljevanju postopka revizije oddaje javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo, z dne 07.01.2008, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, iz razloga, ker ni prejel odločitve naročnika o vloženem zahtevku za revizijo do zakonsko določenega roka, zaradi česar se skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnjen.

Naročnik je dne 08.01.2008 (in dne 10.01.2008) odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo in dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Vlagatelj v obravnavanem primeru zatrjuje, da je nastopil pravni položaj iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN, ki določa, da v primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 - ih dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve o zahtevku za revizijo, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V obravnavanem primeru torej vlagatelj trdi, da gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije še pred (formalno) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija preverila, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za njeno vsebinsko odločanje o zahtevku za revizijo.

Določba prvega odstavka 16. člena ZRPJN določa: "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.".
V drugem odstavku 16. člena ZRPJN je nadalje določeno: "V primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika."

Iz citiranih določb ZRPJN torej izhaja, da mora naročnik odločitev o zahtevku za revizijo sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo in da je posledica naročnikove zamude 15 dnevnega roka za odločitev o zahtevku za revizijo nastop domneve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Ravno tako zakon določa, da lahko vlagatelj v primeru, če v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v odstopljeno dokumentacijo ugotovila, da je vlagatelj zahtevek za revizijo oddal priporočeno na pošti dne 17.12.2007 in da ga je naročnik prejel dan kasneje, to je dne 18.12.2007. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno. Med strankama v tem postopku prav tako ni spora o tem, da je vlagatelj po pozivu naročnika zahtevek za revizijo (pravočasno oziroma znotraj 3 dnevnega roka) dopolnil (tako s potrdilom o vplačilu revizijske takse kot tudi s pooblastilom za vložitev revizijskega zahtevka) in da je naročnik vlagateljevo vlogo, s katero je zahtevek za revizijo pravilno dopolnil, prejel dne 24.12.2007.
Predmetno vlogo je potrebno šteti kot dopolnitev zahtevka za revizijo v smislu 12. člena ZRPJN). ZRPJN v 12. členu (Vložitev zahtevka za revizijo) namreč ureja določena procesna vprašanja v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, kot so roki za vložitev ter oblika in vsebina zahtevka za revizijo. Kot izhaja iz 12. člena ZRPJN za odločanje o zahtevku za revizijo zahteva potrdilo o vplačilu takse, določa pa tudi, da mora naročnik, če zahtevek ne vsebuje vseh sestavin (med drugim tudi potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN), nemudoma pozvati vlagatelja, da zahtevek dopolni, pri čemer rok za dopolnitev zahtevka za revizijo ne sme biti daljši od treh dni.

Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je naročnik vlagateljev popolni zahtevek za revizijo prejel (šele) dne 24.12.2007. V obravnavanem primeru je kot izhodiščno točko za izračun (teka) roka, v katerem bi moral naročnik odločiti o zahtevku za revizijo, torej potrebno upoštevati datum 24.12.2007 - to je tisti dan, ko je bilo naročniku vročena vloga, s katero je bil zahtevek za revizijo (pravočasno in pravilno) dopolnjen. V skladu s pravilu o štetju rokov iz 111. in 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999, 96/2002, 58/2003 - Odločba Ustavnega sodišča, 2/2004, 2/2004 - ZDSS-1, 69/2005 - Odločba Ustavnega sodišča, 90/2005 - Odločba Ustavnega sodišča, 43/2006 - Odločba Ustavnega sodišča in 52/2007; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v postopku revizije javnih naročil, se je v obravnavanem primeru petnajst dnevni rok za odločitev o zahtevku za revizijo (iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN) iztekel v torek, dne 08.01.2008 oziroma je potrebno šteti za zadnji dan dvajset dnevnega roka iz drugega odstavka 16. člena ponedeljek, dne 14.01.2008. Iz drugega odstavka 111. člena ZPP namreč izhaja, da če je rok določen po dnevih, se dan vročitve ne šteje, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan; četrti odstavek istega člene pa določa, da se v primeru, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnega delavnika.

Iz zgoraj opisanega dejanskega stanja izhaja, da je vlagatelj podal predlog za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo en dan prej preden je potekel petnajst dnevni rok, v katerem bi moral naročnik odločiti o njegovem zahtevku za revizijo (oziroma sedem dni prej preden je potekel dvajset dnevni rok iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN, torej rok po poteku katerega bi v obravnavanem primeru šele lahko nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo). Vlagatelj je predmetno vlogo vložil pri naročniku (čeprav bi moral, po zgoraj citirani zakonski določbi drugega odstavka 16. člena ZRPJN, nadaljevanje v takšnem primeru zahtevati pred Državno revizijsko komisijo, naročnika pa o tem zgolj obvestiti), vendar je naročnik slednjo odstopil Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da v predmetnem revizijskem postopku ne gre za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije (še) pred formalno odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo, je odločila kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa.

Ker je naročnik, kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, medtem (znotraj 15 dnevnega roka iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN) že odločil o zahtevku za revizijo (in o zahtevanih stroških), se bo postopek pred Državno revizijsko komisijo nadaljeval (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 11.01.2008



Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije











Vročiti:
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, Generalni carinski urad, šmartinska 55, 1523 Ljubljana
Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
IT BIRO d.o.o., Ob železnici 18, Ljubljana
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran