018-245/2007 Energetika Ljubljana, d. o. o. in Vodovod-kanalizacija, d. o. o.

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) ter 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter predsednika Sama Červeka in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku revizije postopka oddaje naročila za izvedbo gradbenih del pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovoda, vročevoda, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter na podlagi zahtevkov za revizijo gospodarskih subjektov KPL, d. d., družba za gradnjo in vzdrževanje cest, Tbilisijska ulica 61, Ljubljana in Mont grad, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 172, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), gospodarskih subjektov SCT, d. d., Slovenska cesta 56, Ljubljana in Nivo, d. d., Lava 11, Celje, ki ju zastopa Ivan Bohnec, iz gospodarske družbe Praetor, d. o. o., Aljaževa 7, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), ter gospodarskih subjektov Cestno podjetje Ljubljana, d. d., Stolpniška ulica 10, Ljubljana in Komunalna operativa, d. d., Povšetova ulica 8, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 70, Ljubljana in Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 28. 12. 2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja se delno ugodi, in sicer tako, da se razveljavi odločitev o (ne-)priznanju sposobnosti, kot izhaja iz "odločitve o priznanju sposobnosti" št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 ter posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007, v delu, kjer je naročnik odločil, da:
- tretjemu vlagatelju ne prizna sposobnosti,
- prizna sposobnost skupnim prijaviteljem Magg, Legartis in Prigo,
- prizna sposobnost prijavitelju CGP ter
- prizna sposobnost skupnima prijaviteljema Cestno podjetje Kranj in Rekon.

2. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o (ne-)priznanju sposobnosti, kot izhaja iz "odločitve o priznanju sposobnosti" št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 ter posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007, v celoti (torej še v presežku nad delom, v katerem je uspel tretji vlagatelj).

3. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 11.680,04 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

4. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa.

5. Zahtevi tretjega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan tretjemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 7.801,32 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

6. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v štirih mesecih po zaključeni prvi fazi postopka oddaje obravnavanega naročila predložiti poročilo o izvedbi postopka in predložiti relevantno dokumentacijo, iz katere bodo razvidni potek postopka oddaje naročila in naročnikova ravnanja (četrti odstavek 23. člena ZRPJN).

Obrazložitev:

Naročnik je 19. 2. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila št. PI-03/07 in JN 6 G/07.

Naročnik je objavil obvestilo o naročilu v Uradnem listu RS, št. 33/2007 z dne 13. 4. 2007, pod številko objave Ob-10548/07, kot tudi uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 11. 4. 2007, pod številko objave 2007/S 70-086263.

Naročnik je 10. 7. 2007 brezuspešno sam poskusil pridobiti podatke od zavarovalnice prvega in drugega vlagatelja.

Naročnik je 26. 7. 2007 sprejel odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 in s posamičnimi obvestili o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007, obvestil sodelujoče gospodarske subjekte, da je sposobnost priznal:
- gospodarskim subjektom Magg, d. o. o., Trpinčeva ulica 86, Ljubljana, Legartis, d. o. o., Lendavske Gorice 443, Lendava, in Prigo, d. o. o., Podpeška cesta 10, Brezovica, ki so predložili skupno prijavo (v nadaljevanju: skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo),
- gospodarskima subjektoma širca studio, d. o. o., Brodarjev trg 13, Ljubljana, in Ceste mostovi Celje, d. d., Lava 42, Celje, ki sta predložila skupno prijavo (v nadaljevanju: skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje),
- gospodarskima subjektoma Hidrotehnik, d. d. Slovenčeva cesta 97, Ljubljana, in Komunalne gradnje, d. o. o., Gasilska cesta 5, Grosuplje, ki sta predložila skupno prijavo (v nadaljevanju: skupna prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje),
- gospodarskima subjektoma Prenova - gradbenik, d. o. o., Stanežiče 39, Ljubljana - šentvid, in Nigrad, d. o. o., Zaloška cesta 165, Ljubljana, ki sta predložila skupno prijavo (v nadaljevanju: skupna prijavitelja Prenova - gradbenik in Nigrad),
- gospodarskemu subjektu CGP, d. d., Ljubljanska cesta 47, Novo mesto (v nadaljevanju: prijavitelj CGP),
- gospodarskima subjektoma Cestno podjetje Kranj, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj, in Rekon, d. o. o., Vir pri Stični 92, Ivančna Gorica, ki sta predložila skupno prijavo (v nadaljevanju: skupna prijavitelja Cestno podjetje Kranj in Rekon).

Naročnik je v odločitvi o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 tudi obrazložil, da so prijave šestih gospodarskih subjektov "neprimerne in posledično nepopolne", ker "ne izpolnjujejo vseh pogojev naročnika iz razpisne dokumentacije".

Gospodarski subjekt Gratel, d. o. o., Skorba 40, Ptuj (v nadaljevanju: prijavitelj Gratel), je prek svojega pooblaščenca vložil zahtevek za revizijo z dne 1. 8. 2007 in med drugim zahteval, naj mu naročnik prizna sposobnost.

Naročnik je 2. 8. 2007 prijavitelja Gratel pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo. Prijavitelj Gratel je zahtevek za revizijo dopolnil in naročnika obvestil z dopisoma z dne 2. in 3. 8. 2007.

Gospodarska subjekta SCT, d. d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: prijavitelj SCT) in Nivo, d. d., Lava 11, Celje (v nadaljevanju: prijavitelj Nivo), gospodarska subjekta Cestno podjetje Ljubljana, d. d., Stolpniška ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: prijavitelj Cestno podjetje Ljubljana) in Komunalna operativa, d. d., Povšetova ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: Komunalna operativa) ter gospodarska subjekta KPL, d. d., družba za gradnjo in vzdrževanje cest, Tbilisijska ulica 61, Ljubljana (v nadaljevanju: prijavitelj KPL), in Mont grad, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 172, Ljubljana (v nadaljevanju: prijavitelj Mont grad), slednja prek pooblaščenke, so z vlogami, vse z dne 7. 8. 2007, zahtevali vpogled v dokumentacijo. Naročnik je vpogled omogočil 8. in 9. 8. 2007.

Gospodarski subjekt Gradis skupina G, d. d., šmartinska cesta 134a, Ljubljana (v nadaljevanju: prijavitelj: Gradis skupina G) je vložil zahtevek za revizijo z dne 8. 8. 2007 in med drugim predlagal, naj mu naročnik prizna sposobnost.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 8. 2007, v katerem primarno predlaga, da se:
1. razveljavi obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007 št. 4001-PI-03/07-557 in odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07, izloči prijave oziroma ponudbe, navedene v točki IX., X. in XI., vlagatelju pa prizna sposobnost v konkretnem javnem naročilu,
oziroma podrejeno, da se:
2. v celoti razveljavi javno naročilo,
3. naročnik je dolžan vlagatelju plačati priglašene stroške v roku 15 dni od izdaje sklepa, pod izvršbo.
Prvi vlagatelj najprej oporeka temu, da je naročnik njegovo prijavo kot nepopolno izločil. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je predložil dokazila glede ustreznega zavarovanja v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ob tem prvi vlagatelj tudi navaja, da noben izmed kandidatov ni predložil zavarovalne police in/ali sklenjene pogodbe z zavarovalnico, ki bi krila škodo na konkretnem bodočem objektu, za katerega bi lahko bil izvajalec po podpisu okvirnega sporazuma tudi izbran. Prvi vlagatelj se sklicuje tudi na to, da je Državna revizijska komisija že sprejela stališča, da naročnik ne more in ne sme zahtevati od ponudnikov in/kandidatov listine, ki jih ne more pridobiti oziroma se v danem trenutku ne morajo (verjetno: ne morejo; op. Državne revizijske komisije) izdati. Prvi vlagatelj navaja, da je že na vpogledu ugotovil, da je naročnik prijaviteljem, ki jim je priznal sposobnost, priznal sposobnost ob enaki predloženi dokumentaciji, zaradi česar je naročnik ravnal v neskladju s temeljnim načelom enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev; Uradni list, št. 126/2006; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik priznal sposobnost tudi prijaviteljem, ki niso izpolnili pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Tako prvi vlagatelj izpostavlja prijave, v katerih so sodelovali prijavitelji Magg, širca studio in "CPG d.d."

Skupna prijavitelja SCT in Nivo sta "po pooblaščencu: Praetor, d. o. o., Aljaževa 7, Ljubljana" vložila zahtevek za revizijo z dne 9. 8. 2007, v katerem primarno predlagata, da:
1. naročnik oziroma Državna revizijska komisija odpravi obvestilo o priznanju sposobnosti št. 4001-PI-03/07-557 z dne 27. 7. 2007 in prijavo drugega vlagatelja oceni kot popolno ter spremeni odločitev o priznanju sposobnosti z dne 26. 7. 2007 in drugemu vlagatelju prizna usposobljenost za naročilo,
2. naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da so prijave prijaviteljev, ki jim je bila priznana sposobnost, nepopolne in se jim zato zavrne priznanje sposobnosti,
oziroma subsidiarno, da postopek oddaje naročila v celoti razveljavi. Drugi vlagatelj priglašuje tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povrnitev vplačane takse. Drugi vlagatelj navaja, da ni sporno, da je 25. 7. 2007 dopolnil svojo prijavo in da je naročnik dopolnitev prejel še istega dne. Drugi vlagatelj navaja, da je naročniku posredoval "Dodatek k zavarovalni polici", iz katerega je razvidno, da izpolnjuje postavljeni pogoj, zaradi česar je treba ugotoviti, da je naročnik v trenutku sprejema odločitve razpolagal s popolno prijavo vlagatelja in bi moral glede na ta dejstva tudi odločiti. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z zavrnitvijo priznanja drugemu vlagatelju kršil 83. člen ZJNVETPS. Ob tem drugi vlagatelj poudarja, da je bil k dopolnitvi prijave pozvan zgolj na neformalen način, ki ni skladen s predpisi, zato mu ne morejo nastati škodljive posledice, ki izvirajo iz takega poziva k dopolnitvi. Drugi vlagatelj se sklicuje na to, da vsi procesni zakoni v primerljivih situacijah predvidevajo osebno vročitev. Drugi vlagatelj navaja, da je prejel poziv na dopolnitev na elektronski naslov kontaktne osebe drugega vlagatelja, ki je bila zaradi dopustov odsotna. Drugi vlagatelj pa tudi navaja, da v pozivu ni bilo pravnega pouka, prav tako pa tudi ne sankcije oziroma posledice, ki bo sledila v primeru neupoštevanja naročnikovega poziva. Drugi vlagatelj se sklicuje tudi na to, da naročnik ni navedel pravne podlage (82. člen ZJNVETPS), ob tem pa se sklicuje tudi na nekatere odločitve Državne revizijske komisije. Drugi vlagatelj tudi oporeka naročnikovi odločitvi glede tega, da partner ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti. Drugi vlagatelj navaja, da točka 2.5.1 razpisne dokumentacije navaja, da bo naročnik celotno komunikacijo izvajal prek poslovodečega partnerja, vendar poslovodeči partner SCT poziva na dopolnitev za partnerja ni prejel, zaradi česar drugi vlagatelj ne more trpeti škodljivih posledic. Drugi vlagatelj zatrjuje, da nobeden izmed prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal sposobnost, ni v celoti izpolnil pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, saj nobeden ni predložil ustreznega zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec gradi oziroma dela na njem. Drugi vlagatelj revizijsko navedbo podrobno pojasnjuje in predlaga postavitev izvedenca zavarovalniške stroke. V nadaljevanju drugi vlagatelj navaja razloge, zaradi katerih bi moral naročnik prijave skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo, skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje, prijavitelja CGP ter skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon šteti kot nepopolne in jih zato izločiti. Drugi vlagatelj izraža tudi dvom v podatke, ki so navedeni v referencah prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal usposobljenost, zato poziva naročnika, da se osredotoči na vsebino predloženih referenc in preveri resničnost in verodostojnost predloženih podatkov, predvsem v delih, ki se nanašajo na dolžino izvedenih ("referenčnih") gradbenih del. Drugi vlagatelj naročniku očita tudi evidentno nespoštovanje načela enakopravnega obravnavanja prijaviteljev in neupravičeno diskriminacijo drugega vlagatelja v primerjavi z drugimi prijavitelji ter v nadaljevanju izpostavlja tri primere, zaradi katerih bi bilo treba razveljaviti obvestilo o priznanju sposobnosti in odločitev o priznanju sposobnosti ter pod enakimi pogoji omogočiti dopolnjevanje prijav oziroma razveljaviti postopek oddaje naročila v celoti.

Tretji vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 8. 2007, v katerem primarno predlaga, da:
1. naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi obvestilo o priznanju sposobnosti in sprejme novo obvestilo o priznanju sposobnosti, v katerem vlagateljevo prijavo označi za popolno in mu prizna usposobljenost oziroma vlagatelja skladno z ZJNVETPS pozove k dopolnitvi vloge,
2. naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007 in zaradi zatrjevanih nepopolnosti šteje prijave skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo, skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje, prijavitelja CGP in skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon za nepopolne ter tem prijaviteljem ne prizna usposobljenosti za naročilo,
oziroma podredno, da postopek oddaje naročila v celoti razveljavi. Tretji vlagatelj priglašje tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, po stroškovniku. Tretji vlagatelj najprej oporeka naročnikovim razlogom za izločitev svoje prijave in navaja, da bi moral naročnik njegove reference v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov priznati kot ustrezne, kot je to storil pri obravnavanju prijav kandidatov, ki jim je priznal sposobnost, oziroma bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi referenc skladno z 82. členom ZJNVETPS. Tretji vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik ravnal neenakopravno, saj je npr. prijavitelja CGP pozval k dopolnitvi predloženih referenc, opozarja pa tudi na to, da naročnik tudi diskrecijsko obravnava pojem "investitor". Tretji vlagatelj kot sporno izpostavlja tudi dejstvo, da je naročnik k dopolnitvi dokazil za pogoj 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti pozival podizvajalce in partnerje tretjega vlagatelja brez njegove vednosti. Tretji vlagatelj v nadaljevanju podrobno izpostavlja, v čem naj bi bile prijave prijaviteljev, ki jih izpodbija, nepopolne. Tretji vlagatelj naročniku tudi predlaga preverbo podatkov iz teh prijav in v primeru ugotovitve neresničnih oziroma zavajajočih podatkov, naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija v skladu z 81. členom ZJNVETPS obvestita Ministrstvo za finance.

Naročnik je 10. 8. 2007 prijavitelja Gradis skupina G pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo. Prijavitelj Gradis skupina G je zahtevek za revizijo dopolnil in naročnika obvestil z dopisom z dne 10. 8. 2007.

Tretji vlagatelj je naročniku 10. 8. 2007 posredoval dokazilo o vplačilu takse.

Naročnik je 13. 8. 2007 prvega vlagatelja pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo. Prvi vlagatelj je zahtevek za revizijo dopolnil in naročnika obvestil z dopisom z dne 17. 8. 2007.

Naročnik je 13. 8. 2007 "pooblaščenca" Praetor skupnih prijaviteljev SCT in Nivo pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo. Prijavitelj SCT je zahtevek za revizijo dopolnil in naročnika obvestil z dopisom z dne 17. 8. 2007.

Naročnik je 13. 8. 2007 tretjega vlagatelja pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je 21. 8. 2007 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevku za revizijo prijavitelja Gratel ugodil.

Tretji vlagatelj je z dopisom z dne 23. 8. 2007 naročnika obvestil, da je bil vloženi zahtevek za revizijo popoln, zaradi česar ga naročnik ne bi smel pozivati na dopolnitev.

Za prijavitelja Cestno podjetje Kranj je odvetnica (sicer brez izkazanega pooblastila za dejanja v postopku pravnega varstva; pooblastilo z dne 8. 8. 2007, ki je izkazano v odstopljeni spisni dokumentaciji, se nanaša na zastopanje "pri vpogledu v našo ponudbo, ki bo potekal na naslovu Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. Verovškova 70, 1001 Ljubljana") vložila prvo pripravljalno vlogo z dne 23. 8. 2007.

Naročnik je 28. 8. 2007 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik v obrazložitvi podrobno izpodbija revizijske navedbe tretjega vlagatelja in zanika očitane mu kršitve temeljnega načela iz 15. člena ZJNVETPS.

Tretji vlagatelj je odločitev o zahtevku za revizijo prejel 5. 9. 2007 (razvidno iz poštne povratnice).

Naročnik je 28. 8. 2007 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo prijavitelja Gradis skupina G zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik v obrazložitvi podrobno pojasnjuje, zakaj predloženih listin ni mogel šteti za ustrezne.

Prijavitelj Gradis skupina G je odločitev o zahtevku za revizijo prejel 30. 8. 2007 (razvidno iz poštne povratnice).

Naročnik je 3. 9. 2007 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik v obrazložitvi podrobno izpodbija revizijske navedbe prvega vlagatelja in zanika očitane mu kršitve temeljnega načela iz 15. člena ZJNVETPS.

Pooblaščenka in prijavitelj KPL sta odločitev o zahtevku za revizijo prejela 5. 9. 2007 (razvidno iz poštnih povratnic).

Naročnik je 3. 9. 2007 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo skupnih prijaviteljev SCT in Nivo, vloženega po "pooblaščencu" Praetor, zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik v obrazložitvi podrobno izpodbija revizijske navedbe skupnih prijaviteljev SCT in Nivo ter zanika očitane mu kršitve temeljnega načela iz 15. člena ZJNVETPS.

"Pooblaščenec" Praetor in prijavitelj SCT sta odločitev o zahtevku za revizijo prejela 5. 9. 2007 (razvidno iz poštnih povratnic).

Tretji vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 5. 9. 2007 obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Tretji vlagatelj se opredeljuje do naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo, priglasil pa je tudi nadaljnje stroške, nastale z revizijo.

"Pooblaščenec" Praetor je naročnika z dopisom z dne 9. 8. 2007 (očitno napačen datum; op. Državne revizijske komisije), poslanim 6. 9. 2007, obvestil, da "nadaljujemo" postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu je tudi navedeno, da "vlagatelj" v celoti prereka navedbe naročnika, opozarja na kontradiktornost odločitve o zahtevku za revizijo, ponovno predlaga izvedbo dokaza s strani izvedenca zavarovalniške stroke in predlaga, da izvedenec "dodatno primerja zavarovalno polico prijavitelja Hidrotehnik, d.d. z zavarovalno polico vlagatelja ter ugotovi morebitne razlike oz. odstopanja, ki bi lahko naročniku služile kot argument za različno obravnavo prijaviteljev".

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 7. 9. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil del dokumentacije.

Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 7. 9. 2007 obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj se podrobno opredeljuje do naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo, priglasil pa je tudi nadaljnje stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 11. 9. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil še del dokumentacije.

Državna revizijska komisija je s pozivom št. 018-245/2007-6 z dne 13. 9. 2007 pozvala B. F., iz gospodarske družbe Praetor, naj poda nekatera pojasnila.

Državna revizijska komisija je 18. 9. 2007 prejela "odgovor na poziv za pojasnilo Državne revizijske komisije" z dne 17. 9. 2007, ki ji ga je posredoval Ivan Bohnec, iz gospodarske družbe Praetor. V tem dopisu je Ivan Bohnec pojasnil, da nastopa kot pooblaščenec skupnih prijaviteljev SCT in Nivo.

Za prijavitelja Cestno podjetje Kranj je odvetnica (sicer brez izkazanega pooblastila za dejanja v postopku pravnega varstva; pooblastilo z dne 8. 8. 2007, ki je izkazano v odstopljeni spisni dokumentaciji, se nanaša na zastopanje "pri vpogledu v našo ponudbo, ki bo potekal na naslovu Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. Verovškova 70, 1001 Ljubljana") 25. 9. 2007 Državni revizijski komisiji posredovala prvo pripravljalno vlogo z dne 23. 8. 2007, ki jo je predhodno že poslala naročniku.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-245/2007-8 z dne 21. 9. 2007 pozvala R. T., naj na ustrezen način izkaže pooblastilno razmerje do Ivana Bohneca. Državna revizijska komisija je dopolnitev prejela 27. 9. 2007.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagateljev je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN ter 154. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama najprej spor o tem, ali je naročnik upravičeno izločil prijavo prvega vlagatelja.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 in obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik prijavo prvega vlagatelja izločil, ker "ni bila popolna iz naslednjega razloga:
â"˘ iz vaše prijave ter dopolnitve ni razvidno, da ste imeli vi kot nosilec posla na dan oddaje ponudbe urejeno zahtevano zavarovanje odgovornosti. Predložili ste izjavo Zavarovalnice Triglav, d.d., da boste v primeru izbora uredili ustrezno zavarovanje, s čimer pa ne izpolnjujete pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije v celoti."

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil:
"Posamezni član skupine pravnih ali/in fizičnih oseb v okviru skupne prijave mora izpolnjevati pogoje na naslednji način:
- vsak sodelujoč v skupni ponudbi: â?? 3.2.6, â??
â??"

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti - priloga 10 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"Potencialni kandidat mora imeti ves čas svojega poslovanja urejena naslednja zavarovanja:
- zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam (skladno s 33. členom ZGO-1);
- zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem.

Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja mora potencialni kandidat predložiti kopijo veljavne zavarovalne pogodbe in/ali police".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 2.12 Oddaja naročila (stran 11 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik med drugim določil:
"Naročnik bo za obdobje štirih let oddal javno naročilo oziroma sklenil okvirni sporazum s potencialnimi kandidati, ki bodo:
- predložili veljavne in ustrezne dokumente in listine iz te razpisne dokumentacije;
- izkazali izpolnjevanje pogojev iz te razpisne dokumentacije;
â??".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 2.7.1 Oblika prijave (stran 9 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil, da "vsi zahtevani dokumenti v prijavi naj bodo vloženi po vrstnem redu, navedenem v točki 2.15 teh navodil in ločeni z ločilnimi kartoni". V točki 2.15 Vrstni red dokumentov in listin v prijavi (stran 13 od 56 razpisne dokumentacije) je naročnik določil, da "prijavo z zahtevanimi prilogami sestavite po naslednjem vrstnem redu: â?? 10. Zavarovanje odgovornosti; priloga št. 10 â??".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo prvega vlagatelja in ugotovila, da je prvi vlagatelj v prijavi za dokazovanje izpolnjevanja pogoja glede zavarovanja za vodilnega partnerja (prijavitelja KPL - nosilca posla) predložil:
- osnovno polico št. 120937 z dne 30. 7. 2003 (za obdobje 1. 1. 2003-1. 1. 2013) in dodatek št. 4/3 (k polici št. 120937) z dne 21. 3. 2006. Prijavitelj KPL je zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno spisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik prijavitelju KPL poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 po telefaksu. V navedenem pozivu je naročnik zapisal: "V fazi pregledovanja vaše prijave je komisija naročnika ugotovila, da iz v prijavi priložene zavarovalne police ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije). Prosimo vas, da nam v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do petka 13.07.2007 do 9:00 ure pošljete ustrezno kopijo zavarovalne police in/ali pogodbe, iz katere bo razvidno, da imate urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije, v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 "poziv k pojasnilu vaše prijave" poslal tudi na elektronski naslov marketing@kpl.si (za prijavitelja KPL).

Kot izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani dopis prijavitelja KPL z dne 13. 7. 2007 skupaj z izjavo zavarovalnice prijavitelja KPL z dne 12. 7. 2007 (Izjavljamo, da bomo ponudniku KPL â?? v primeru izbora v javnem naročilu â?? zavarovali odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem v skladu s 33. členom ZGO-1, na podlagi predhodne prijave del v zavarovanje.). Obe listini je prijavitelj KPL poslal naročniku po telefaksu 13. 7. 2007 (naročnik ju je prejel 13. 7. 2007, kar je razvidno iz podatkov izpisa telefaksa na poslanih listinah in "porocila o sprejemu"), poleg tega pa ju je naročnik v originalu prejel 16. 7. 2007 (kar je razvidno iz podatkov, navedenih v prejemni štampiljki). Naročnik je prijavo prvega vlagatelja zaradi tega, ker je prijavitelj KPL predložil navedeno izjavo zavarovalnice, s čimer je štel, da ne izpolnjuje pogoja iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, izločil.

Prvi vlagatelj navaja, da je izpolnil zahtevo iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, saj je s predloženo izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007 izkazal, da mu bo ta zavarovala odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oziroma dela. Prvi vlagatelj pojasnjuje, da se "zahteva naročnika po zavarovanju odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela realizirala šele v času poslovanja med naročnikom in kandidatom, kateremu je podeljena sposobnost in s katerim bo naročnik podpisal okvirni sporazum". Prvi vlagatelj se pri tem sklicuje tudi na določbe razpisne dokumentacije in okvirnega sporazuma. Prvi vlagatelj smiselno navaja, da bosta morali stranki najprej skleniti okvirni sporazum. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da iz postavljenega pogoja nikjer ne izhaja, da je zahteval zavarovanje za konkreten posel izvedbe gradbenih del. Naročnik tudi navaja, da je postavljeni pogoj izpolnil prijavitelj Mont grad (partner v skupni prijavi s prijaviteljem KPL).

V 33. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, 97/2003 - odl. US: U-I-152/00-23, 41/2004 - ZVO-1, 45/2004, 47/2004, 62/2004 - odl. US: U-I-1/03-15, 92/2005 -ZJC-B, 93/2005 - ZVMS, 111/2005 - odl. US: U-I-150-04-19, 120/2006 - odl. US: U-I-286/04-46; v nadaljevanju: ZGO-1) je normirano "zavarovanje pred odgovornostjo":
"(1) Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega odstavka.
(3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti nižja od 10,000.000 tolarjev."

V decembru 2005 je Slovensko zavarovalno združenje izdalo okrožnico (sopodpisale so jo tudi nekatere zavarovalnice), ki je začela veljati 1. 1. 2006. Čeprav ima okrožnica značaj priporočila zavarovalnicam, je mogoče iz njene vsebine ugotoviti, kako je mogoče zadostiti zahtevam ZGO-1 glede zavarovanja odgovornosti za škodo (za sporno kritje).

V uvodnem stavku te okrožnice je navedeno: "Slovensko zavarovalno združenje je na osnovi obstoječih zavarovalnih podlag, uveljavljenih v slovenskem zavarovalnem prostoru, oblikovalo minimalni nabor zavarovalnih kritij, ki zadostijo pogojem ZGO-1 v delu, ki se nanaša na zavarovanje odgovornosti."

Za izvajalce del je v tej okrožnici navedeno:
"Po ZGO se za izvajalca šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču, izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in električnih inštalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del (glej 4.3 točko 1. odst. 2. člena ZGO-1). Kot izvajalci del se tako štejejo splošna gradbena in montažna podjetja in podjetja z naslednjo dejavnostjo: parketarstvo, pleskarstvo, steklarstvo in vsa ostala zaključna dela v gradbeništvu, izvajanje vseh vrst instalacij, gradnja vodnjakov, globinsko vrtanje, razstreljevanje, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, tesarstvo itd.

Zavarovanje pred odgovornostjo so dolžne skleniti ''vse tiste pravne in fizične osebe, ki so registrirane oz. imajo priglašeno dejavnost gradbeništva in na trgu ponujajo izvajanje gradenj oz. izvajanje gradbenih del in sklepajo pogodbe kot izvajalci''. ZGO določa obvezno zavarovanje za izvajalce vseh vrst pri gradnji objektov, tudi za manjše izvajalce kot so krovci ali pleskarji, ne glede na to, v kakšnem razmerju nastopajo do naročnika storitev (glavni izvajalec, podizvajalec, kooperant ipd.).

Izvajalci morajo skleniti zavarovanje splošne odgovornosti, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti, z vključitvijo naslednjih kritij:
1. kritje za škodo na obstoječem objektu. Za to kritje je obvezna odbitna franšiza v višini 50.000 SIT;
2. kritje za delodajalčevo odgovornost;
3. območje kritja je Republika Slovenija, druge države po dogovoru;
4. stvari, na katerih se dela, so izključene iz zavarovanja splošne civilne odgovornosti (v ta namen je potrebno montažno ali gradbeno zavarovanje);
5. minimalna zavarovalna vsota znaša 10.000.000 SIT po posameznem škodnem dogodku.

Izjemoma se za velike gradbene izvajalce (letni prihodki več kot 1 milijarda SIT) dopušča, da se zavarovanje odgovornosti sklene brez dodatnega kritja za škodo na obstoječem objektu. V tem primeru je potrebno obstoječi objekt zavarovati v okviru gradbenega zavarovanja.

Zavarovalno kritje mora vsebovati določila Klavzule za zavarovanje odgovornosti po ZGO, ki jo je izdalo Slovensko zavarovalno združenje."

Obstoječi objekt je "objekt, na katerem zavarovanec dela. S tem pojmom niso mišljene škode na delih, ki jih je izvajalec dolžan izvesti skladno z določili gradbene pogodbe, saj so do predaje del izvedena dela v lasti izvajalca." (Edi Bubnič: Zavarovanje pred odgovornostjo po Zakonu o graditvi objektov, Interno glasilo zavarovalne družbe Adriatic Slovenica, d. d., Modri AS, št. 53, junij 2006, str. 17). V tem članku avtor predstavlja vsebino okrožnice.

Da bi bilo mogoče nazorneje predstaviti pomen nekaterih izmed navedenih pojmov, si je mogoče pomagati s poenostavljenim primerom npr. vodovoda. Že zgrajeni krak vodovoda predstavlja obstoječi objekt. Če izvajalec ne bo dodajal novih delov (elementov) temu kraku vodovoda in bo izvedel določena dela zgolj na npr. ceveh, ki so že položene, bo izvajal dela na obstoječem objektu (tj. na objektu, na katerem izvajalec /zavarovanec/ gradi oz. dela na njem; dikcija iz razpisne dokumentacije). Izvajalec, ki bo moral opraviti določena dela na tem istem kraku vodovoda, pa bo v primeru, da bo moral odstraniti del tega vodovoda in ga nadomestiti z npr. novo cevjo, bo dela na obstoječem objektu opravljal v delu, ki ne obsega nove cevi. Nova cev ne predstavlja obstoječega objekta (objekta, na katerem izvajalec gradi oz. dela na njem; dikcija iz razpisne dokumentacije), saj tega dela (elementa) še ni bilo, ko je izvajalec začel dela na objektu. Slednji del (element) bi bilo mogoče uvrstiti pod 4. točko iz okrožnice. Pod to točko pa ni mogoče uvrstiti kraka vodovoda, ki je že (bil) zgrajen.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvemu vlagatelju ni sporno, da je zahtevano kritje mogoče urediti v okviru gradbenega zavarovanja oziroma ko se sklene gradbeno zavarovanje.

Zaradi razreševanja nastalih spornih situacij je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vpogledala v splošne pogoje za zavarovanje (splošne civilne) odgovornosti zavarovalnic, ki so s prijavitelji sklepale zavarovalne pogodbe in/ali police oziroma prijaviteljem podajale izjave.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je v prvem odstavku 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d. (ti splošni pogoji veljajo od 15. 10. 2006) določeno (1. člen se nahaja v poglavju A. Za vse nevarnostne vire), da "zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz nevarnostnega vira, navedenega na polici, in ima za posledico: 1) poškodovanje oseb; 2) poškodovanje stvari". V tretjem odstavku 1. člena teh splošnih pogojev je določeno: "Za določitev obsega kritja se upoštevajo tudi določila posameznih nevarnostnih virov (del B pogojev), vendar samo, če po svoji naravi ustrezajo nevarnostnemu viru, ki je naveden na polici." V prvem odstavku 6. člena (Gradbena, montažna in podobna dejavnost) teh splošnih pogojev (6. člen se nahaja v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire) je med drugim določeno, da "zavarovanje krije tudi odgovornost â?? 2) za škodo na celotnem objektu (zgradbi), vključno s tistim delom, ki pripada investitorju oz. naročniku storitve in na katerem dela opravlja zavarovanec (obstoječi objekt). V tem okviru zavarovanje krije škodo na â??". V četrtem odstavku 6. člena teh splošnih pogojev pa je določeno, da se določbe 6. člena teh splošnih pogojev "uporabljajo pri zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti splošnih gradbenih in montažnih podjetij in dejavnosti kot so parketarstvo, pleskarstvo, steklarstvo in vsa ostala zaključna dela v gradbeništvu, izvajanje vseh vrst instalacij, gradnja vodnjakov, globinsko vrtanje, razstreljevanje, posojanje gradbenih in montažnih odrov, posojanje gradbenih strojev, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, proizvodnja betonskih izdelkov, izdelovanje umetnega kamna, pridobivanje peska in gramoza, izkoriščanje kamnolomov, tesarstvo".

Državna revizijska komisija je nadalje ugotovila, da je v prvem odstavku 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-07 Zavarovalnice Tilia, d. d. (ti splošni pogoji se uporabljajo od 1. 1. 2007), določeno (1. člen se nahaja v I. delu âˆ" Obseg kritja âˆ" skupne določbe), da "zavarovalnica krije škodo, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz njegove registrirane dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v zavarovalni pogodbi, in ima za posledico: 1. smrt ali poškodbe oseb, 2. uničenje, poškodbe ali izginotje stvari". V prvem odstavku 6. člena (Gradbena, montažna in podobna dejavnost) teh splošnih pogojev (6. člen se nahaja v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire) je določeno, da je "krita /je/ odgovornost zavarovancev, ki imajo registrirano gradbeno ali eno izmed naslednjih dejavnosti: parketarstvo, pleskarstvo, steklarstvo in vsa ostala zaključna dela v gradbeništvu, izvajanje vseh vrst instalacij, gradnja vodnjakov, globinsko vrtanje, razstreljevanje, posojanje gradbenih in montažnih odrov, posojanje gradbenih strojev, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, proizvodnja betonskih izdelkov, izdelovanje umetnega kamna, pridobivanje peska in gramoza, izkoriščanje kamnolomov, tesarstvo in podobne dejavnosti". V četrtem odstavku 6. člena teh istih splošnih pogojev pa je med drugim določeno, "če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija zavarovanje obsega tudi odgovornost za škodo na kateremkoli delu objekta (zgradbe), na katerem opravlja dela zavarovanec, vključno s tistim delom objekta (zgradbe), ki pripada investitorju oziroma naročniku storitve (obstoječi objekt). V tem okviru zavarovanje krije škodo na â??".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v Splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti PG-odg/07-1 Zavarovalnice Triglav, d. d. (ti splošni pogoji se uporabljajo od 1. 1. 2007), in ugotovila, da je v prvem odstavku 1. člena (Zavarovana nevarnost) teh splošnih pogojev določeno (1. člen se nahaja v poglavju A. Za vse nevarnostne vire), da "zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici, in ki ima za posledico: 1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb); 2) uničenje, poškodbo ali izginitev stvari (poškodovanje stvari)". V prvem odstavku 5. člena (Gradbena, montažna in pogodbena dejavnost) teh splošnih pogojev (5. člen se nahaja v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire) je določeno, da je "razen odgovornosti splošnih gradbenih in montažnih podjetij /je/ krita tudi odgovornost podjetij z naslednjo dejavnostjo: globinsko vrtanje, razstreljevanje, posojanje gradbenih in montažnih odrov, posojanje gradbenih strojev, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, proizvodnja betonskih izdelkov, izdelovanje umetnega kamna, pridobivanje peska in gramoza, izkoriščanje kamnolomov, tesarstvo, gradnja vodnjakov ipd." V petem odstavku 5. člena teh splošnih pogojev pa je določeno, da je "iz zavarovanja /je/ v skladu z 2. točko (2) odstavka in 1. točko (3) odstavka 3. člena teh pogojev v vsakem primeru izključena odgovornost za škodo na objektu, ki naj ga izdela zavarovanec ali na katerem dela ali je delal". Državna revizijska komisija je Zavarovalnico Triglav, d. d., zaprosila za pojasnilo, ta pa je navedla, da je v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti mogoče urediti "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem", in sicer z razširitvijo kritja.

Iz zapisanega je mogoče ugotoviti, da navedene tri zavarovalnice ponujajo različne produkte, vendar je mogoče tudi ugotoviti, da je pri navedenih treh zavarovalnicah v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti mogoče oziroma mogoče urediti zavarovanje odgovornosti za škodo na obstoječem objektu (zahtevano kritje). Kot je nadalje mogoče tudi ugotoviti, je gospodarskim subjektom tudi omogočeno, da zavarovanje (splošne civilne) odgovornosti pri posameznih zavarovalnicah sklenejo brez dodatnega kritja za škodo na obstoječem objektu (torej brez "zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem"). Slednje kritje lahko gospodarski subjekti uredijo ob sklenitvi gradbenega zavarovanja.

Državna revizijska komisija je od Slovenskega zavarovalnega združenja dobila tudi pojasnilo, ki potrjuje te ugotovitve. Tako je Slovensko zavarovalno združenje pojasnilo:
"Zavarovanje odgovornosti z vključenim kritjem na obstoječem objektu se lahko sklene na samostojni polici za zavarovanje odgovornosti."

Slovensko zavarovalno združenje je tudi pojasnilo:
"Lahko pa se zavarovanje odgovornosti in kritje za škodo na obstoječem objektu zavarujeta kot posebni âˆ" dodatni kritji v okviru gradbenega zavarovanja. Možna je sklenitev:
- posamične police za vsak gradbeni objekt posebej ali
- generalne police za vse objekte, ki jih bo zavarovanec gradil v enem zavarovalnem letu.
V slednjem se ocena rizika naredi na oceni določenih predpostavk o načrtovanih vrstah gradnje in obsegu predvidenih del âˆ" torej ogled rizika sploh ni potreben, saj gradnja mnogokrat sploh še ne obstaja."

V skladu z 12. členom ZRPJN vprašanje primernosti postavitve takega pogoja (take zahteve; tudi zahteve glede dokazila) oziroma tako oblikovanega pogoja (tako oblikovane zahteve; tudi zahteve glede dokazila) po roku za predložitev prijav ne more biti več predmet vsebinske presoje Državne revizijske komisije. Tudi dejstev, da imajo gospodarski subjekti sklenjeno zavarovanje pri različnih zavarovalnicah (nesporno dejstvo, ki ga prvi vlagatelj navaja v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 7. 9. 2007) in/ali da imajo posamezne zavarovalnice oziroma posamezni gospodarski subjekti morebiti kakšne omejitve za sklenitev določenega zavarovanja ali vključitev kritja, po roku za predložitev prijav zaradi omejitev iz 12. člena ZRPJN ni mogoče več uspešno uveljavljati, saj vsebinsko gledano uveljavljanje takih dejstev pomeni oporekanje vsebini razpisne dokumentacije [primernost postavitve takega pogoja (take zahteve) oziroma tako oblikovanega pogoja (tako oblikovane zahteve) itd.]. Kot izhaja iz 33. člena ZGO-1, morajo imeti udeleženci pri graditvi objektov urejeno določeno zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, zavarovalnice pa s svojimi produkti (možna vključitev kritja v zavarovanje odgovornosti kot samostojno zavarovanje oziroma ureditev zahtevanega kritja ob sklenitvi gradbenega zavarovanja) omogočajo zadostitvi teh zahtev. In še. Zavarovalnice omogočajo zavarovancem sklenitev tudi večletnih pogodb npr. zavarovanja odgovornosti (gl. npr. 21. člen Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PG-odg 07-1 Zavarovalnice Triglav, d. d.; 17. člen Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d.). Razmerje se med zavarovalnico in zavarovancem torej lahko celo vzpostavi za daljše obdobje, kot je čas izvajanja gradbenih del na določenem projektu, kar pa še ne pomeni, da bi zavarovanje ne bilo ustrezno ali da bi ne zagotavljalo kritij.

Ob tem je treba tudi upoštevati, da je v petem odstavku 926. člena OZ določeno: "Če se kakšno določilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno določilo iz police ne ujemata, velja določilo police; če pa se ne ujema kakšno natisnjeno določilo police in kakšno njeno določilo v rokopisu, velja slednje." Splošni in posebni zavarovalni pogoji so seveda del pogodbene vsebine. Če se v posameznem primeru ne ujemajo s pogodbenimi določili police, se šteje, da sta stranki to določilo izključili, in obvelja določilo v polici. Če vsebuje polica določilo v rokopisu, to pa ni v skladu z natisnjenim določilom, bo odločilno določilo v rokopisu [Ada Polajnar Pavčnik in drugi: Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 4. knjiga, Založba GV, Ljubljana 2004, str. 814].

Za rešitev nastalih spornih položajev je zato med drugim tudi pomembno, ali iz predloženih dokazil izhaja tudi zavarovanje odgovornosti za škodo na "obstoječem objektu" v smislu zavarovanja odgovornosti za škodo na "objektu, na katerem izvajalec /zavarovanec/ gradi oz. dela na njem".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju postopka preizkusila revizijske navedbe prvega vlagatelja, pri tem pa ni mogla ugotoviti, da iz citiranih delov razpisne dokumentacije izhaja, da bi moral naročnik šteti, da v tej fazi postopka oddaje naročila zadošča izjava zavarovalnice, da bo s prijaviteljem sklenila zahtevano zavarovanje (in da prijavitelj predloži zavarovalno pogodbo in/ali polico po sklenitvi okvirnega sporazuma). Med strankama ni sporno, da naročnik v tej fazi postopka oddaje naročila šele ugotavlja sposobnost prijaviteljev in da prijavitelj KPL v prijavi ni predložil dokazila glede razpolaganja z zavarovanjem s kritjem, kot ga določa pogoj iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Med strankama tudi ni sporno, da je naročnik prvega vlagatelja oziroma prijavitelja KPL pozval na predložitev manjkajočega dokazila glede zavarovanja za zahtevano kritje. Med strankama tudi ni sporno, da je naročnik kot dokazilo za izkazovanje izpolnjevanja spornega pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije predvidel predložitev kopije veljavne zavarovalne pogodbe in/ali police. Vendar izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007, predložena v postopku dopolnitve prijav, kaže na to, da spornega kritja v zavarovanju prijavitelj KPL še ni imel urejenega, zavarovalnica pa bi ga uredila naknadno, vendar pod pogojem, da prijavitelj KPL dela predhodno prijavi v zavarovanje.

Kot tudi izhaja iz besedila točke 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti - priloga 10 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije), je naročnik določil, da mora imeti potencialni kandidat urejeno zavarovanje z vključenim spornim kritjem "ves čas svojega poslovanja", vendar pa navedene določbe razpisne dokumentacije po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče razlagati na način, kot to navaja prvi vlagatelj, in sicer niti v povezavi z osmo alineo prvega odstavka 23. člena okvirnega sporazuma. Prijavitelji, ki se potegujejo za pridobitev gradbenih del, bodo sicer res sklepali gradbene pogodbe šele naknadno (po izvedbi postopka s pogajanji), torej že tudi po sklenitvi okvirnih sporazumov, vendar se za pridobitev teh del prijavitelji potegujejo tudi s tem, da izražajo interes za sodelovanje v postopku oddaje naročila, da predložijo prijavo, da sodelujejo v postopku dopolnitve prijav itd.

Naročnik mora v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS).

Kot izhaja iz navedenih pravnih podlag, ZJNVETPS sicer govori zgolj o ponudbi, vendar je te institute mogoče zaradi primerljivosti položajev s prijavo (argument a simili ad simile), sicer pa dejstva, da je prijavitelju mogoče pripisati lastnost možnega bodočega ponudnika (prijavo pa element postopka, za katerim lahko sledi ponudba), upoštevati tudi v primeru, ko naročnik obravnava prijave. Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da argumentacijo v smeri, da je mogoče "pojasnila o popolni, formalno nepopolni in nepopolni ponudbi" po argumentu analogije uporabiti tudi za druge vloge v postopkih oddaje javnih naročil, navaja tudi strokovna literatura (Vesna Kranjc: Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2007, str. 63 in 401).

V skladu s prvim odstavkom 82. člena ZJNVETPS je naročnikova dolžnost (â?? mora â??) izločiti ponudbo (tu smiselno: prijavo), za katero je bilo ugotovljeno, da je formalno nepopolna, in je naročnik ponudnika (tu smiselno: prijavitelja) pozval na njeno dopolnitev, ponudnik (tu smiselno: prijavitelj) pa je v roku, ki ga je določil naročnik, ni ustrezno dopolnil. Če je naročnik izvedel postopek dopolnitve ponudb (tu smiselno: prijav) v skladu z 82. členom ZJNVETPS (tudi upoštevajoč omejitev iz drugega stavka prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS in to, da je določene formalne pomanjkljivosti mogoče označiti kot nebistvene âˆ" 18. točka 2. člena ZJNVETPS), pozvani ponudnik (tu smiselno: prijavitelj) pa v določenem mu roku ponudbe (tu smiselno: prijave) ustrezno ne dopolni, potem naročniku tudi ni mogoče očitati, da je ravnal neskladno z ZJNVETPS, ko je tako ponudbo (tu smiselno: prijavo) izločil. ZJNVETPS torej naročniku omogoča upoštevati ponudbo (tu smiselno: prijavo), za katero je bilo ugotovljeno, da je formalno nepopolna (ob siceršnjem upoštevanju omejitve iz drugega stavka prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS in upoštevanju tega, da je določene formalne pomanjkljivosti mogoče označiti kot nebistvene âˆ" 18. točka 2. člena ZJNVETPS), če jo ponudnik (tu smiselno: prijavitelj) ustrezno dopolni znotraj roka, ki ga določi naročnik. Vsebinsko enake argumente navaja tudi strokovna literatura (npr. "Če ponudnik formalne nepopolnosti ne odpravi v roku, se njegova ponudba izloči enako, kot da je nepopolna."; Vesna Kranjc: Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2007, str. 332 in 508).

Glede na določbe razpisne dokumentacije navedeno pomeni, da mora biti najkasneje do roka za ustrezno dopolnitev prijave izkazano, da je imel prijavitelj do roka za predložitev prijav urejeno tudi zavarovanje za zahtevano kritje.

Ob tem je treba tudi pojasniti, da ZJNVETPS omogoča dopolnjevanje ponudb (tu smiselno: prijav) le v primeru formalnih pomanjkljivosti. Ponudbo (tu smiselno: prijavo), ki ima pomanjkljivosti vsebinske narave, ni mogoče dopolniti, ampak naročnik tako ponudbo (tu smiselno: prijavo) izloči. Vsebinsko enake argumente navaja tudi strokovna literatura (npr. "Ponudnika nepopolne ponudbe ne sme pozvati k dopolnitvi, ampak mora takšno ponudbo izločiti."; Vesna Kranjc: Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2007, str. 331 in 508).

V osmi alinei prvega odstavka 23. člena okvirnega sporazuma je naročnik določil, da "lahko odstopi od okvirnega sporazuma brez obveznosti do izvajalca, če izvajalec nima urejenega zavarovanja oziroma ne podaljša trajanja pogodbe/police za zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu z določili 33. člena ZGO-1". Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da prijavitelji izpolnjevanje postavljenega pogoja izkažejo tako, da predložijo kopijo veljavne zavarovalne pogodbe in/ali police, je določbe razpisne dokumentacije (okvirnega sporazuma) v spornem delu mogoče razlagati v povezavi s to naročnikovo zahtevo. Tako je mogoče razpisno dokumentacijo oziroma okvirni sporazum v delu, kjer je navedeno "nima urejenega zavarovanja", razumeti v smeri, da je nek izmed prijaviteljev s predložitvijo kopije veljavne zavarovalne pogodbe in/ali police sicer izkazoval, da ima v njej urejeno tudi ustrezno kritje, vendar je naročnik kasneje ugotovil, da zavarovanja s takim kritjem prijavitelj več nima urejenega (npr. prijavitelj je v času veljavnosti okvirnega sporazuma odpovedal zavarovanje pri zavarovalnici). V takem primeru zato ni mogoče šteti, da iz okvirnega sporazuma izhaja, da je mogoče zavarovalno pogodbo in/ali polico glede spornega kritja predložiti naknadno. Tudi pojem podaljšanja [podaljšati pomeni "prvotno določeni datum, do katerega kaj traja, premakniti na pozneje"; Jaromir Beran, Marjeta Humar in drugi: Pravni terminološki slovar do 1991 - gradivo, Založba ZRC (ZRC SAZU), Ljubljana, 1999, str. 278] je mogoče povezati z naročnikovo zahtevo po predložitvi kopije veljavne zavarovalne pogodbe in/ali police, saj je v primeru, da je prijavitelj v trenutku predložitve prijave imel zavarovanje z vključenim spornim kritjem (kar naj bi bilo razvidno iz predloženega dokazila), tega dolžan tudi redno obnavljati (npr. prijavitelj je sklenjeno zavarovalno pogodbo dolžan obnoviti pred skadenco). K takemu razmišljanju napeljuje tudi določba iz točke 2.12 Oddaja naročila (stran 11 od 56 razpisne dokumentacije), ki med drugim navaja, da bo naročnik "za obdobje štirih let oddal javno naročilo oziroma sklenil okvirni sporazum s potencialnimi kandidati, ki bodo" med drugim "predložili veljavne in ustrezne dokumente in listine iz te razpisne dokumentacije". Namreč, predložitev veljavnih in ustreznih listin, ki so določene v razpisni dokumentaciji, je podlaga za to, da bo naročnik sploh sklenil okvirni sporazum s posameznim gospodarskim subjektom.

Kot je mogoče tudi razbrati iz predhodno danih pojasnil, zavarovalnice omogočajo ureditev zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oziroma dela na njem ("kritje za obstoječi objekt"), tudi v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti po samostojni zavarovalni pogodbi (sklenjena gradbena pogodba ni predpostavka za sklenitev take zavarovalne pogodbe), zaradi česar situacija ni enaka tisti glede pridobivanja bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih del, kjer mora biti gradbena pogodba že sklenjena. Državna revizijska komisija ponavlja, da je mogoče izkazati obstoj spornega kritja tudi v okviru gradbenega zavarovanja oziroma tako kritje urediti ob sklenitvi gradbenega zavarovanja (po pridobitvi gradbenih del v izvedbo), vendar to ne izključuje možnosti, da bi zahtevano kritje ne moglo biti urejeno v samostojni zavarovalni polici zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti. Ker razpisna dokumentacija za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz (druge alinee) točke 3.2.6 zahteva predložitev veljavne zavarovalne pogodbe in/ali police (kar tudi implicira že urejeno zahtevano kritje), Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je naročnik ravnal neskladno, ko je ugotovil, da prvi vlagatelj "ne izpolnjuje/te/ pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije v celoti", saj iz izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007, predložene v postopku dopolnitve prijav, izhaja šele bodoča ureditev zahtevanega kritja.

Izhajajoč iz navedenega je zato mogoče predložitev zavarovalne pogodbe in/ali police za zavarovanje (splošne civilne) odgovornosti pri različnih gospodarskih subjektih različno obravnavati, ne da bi bil a priori utemeljen očitek o neenakopravni obravnavi, saj je v takem primeru pomembno ugotoviti, ali iz predloženega, domnevno identičnega dokazila izhaja, da je v zavarovanju (splošne civilne) odgovornosti že vključeno tudi zavarovanje odgovornosti za škodo na obstoječem objektu, ko gre za objekt, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oziroma dela na njem. Če je tako kritje pri enem prijavitelju vključeno, pri drugem pa ne, ne gre več za enako dejansko stanje.

Prvi vlagatelj navaja, da je po vpogledu ugotovil, da nobeden izmed prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal sposobnost, ni predložil zahtevanega zavarovanja. Prvi vlagatelj zatrjuje kršitev enakopravne obravnave (temeljno načelo iz 15. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja, s katerimi ta predstavlja svoje argumente, iz katerih izhajajo navedbe glede naročnikove neenakopravne obravnave prvega vlagatelja v primerjavi s prijavitelji, ki jim je bila priznana sposobnost, glede razlogov, zaradi katerih je bila prijava prvega vlagatelja izločena, saj bi v primeru ugotovitve enake neskladnosti tudi v drugih prijavah oziroma pri drugih prijaviteljih moral naročnik do vseh prijaviteljev ravnati enako.

Prvi vlagatelj najprej navaja, da skupna prijavitelja Prenova - gradbenik in Nigrad nista imela zavarovalne pogodbe in/ali police, iz katere bi izhajalo navedeno zavarovanje. Prvi vlagatelj med drugim navaja, da je imel prijavitelj Prenova - gradbenik v predloženi polici "dikcijo, da polica krije tudi škodo, ki nastane na obstoječem objektu, kjer izvajalec opravlja dela, vendar pa je ta del police brez vrednosti oz. brez zavarovalne premije", zaradi česar je "navedena zavarovalna polica v navedenem delu neveljavna". Prvi vlagatelj tudi navaja, da prijavitelj Nigrad "nima zavarovane odgovornosti po navedeni 2. alineji, saj ima zavarovano le splošno odgovornost".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja Prenova - gradbenik zavarovalno polico (polica za zavarovanje odgovornosti po ZGO) št. 423376 z dne 15. 5. 2007 (za obdobje 15. 5. 2007âˆ"15. 5. 2015), in sicer Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d.,
- za prijavitelja Nigrad osnovno polico št. 123972 z dne 11. 1. 2006 (za obdobje 1. 1. 2006âˆ"1. 1. 2016), obračun premije z dne 10. 1. 2007 in dodatek št. 2 (k polici št. 123972) z dne 30. 1. 2007. Prijavitelj Nigrad je zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvemu vlagatelju ni sporno, da je prijavitelj Prenova - gradbenik v prijavi predložil "zavarovalno pogodbo in/ali polico", sporno pa tudi ni, da ta vsebuje "dikcijo, da polica krije tudi škodo, ki nastane na obstoječem objektu, kjer izvajalec opravlja dela". Kot izhaja iz revizijske navedbe prvega vlagatelja, je v predloženi zavarovalni polici prijavitelja Prenova - gradbenik zapisana klavzula, ki govori o obstoječem objektu. Sporno pa je dejstvo, da zavarovalna polica pri dikciji glede zahtevanega kritja naj ne bi imela "navedene zavarovalne vrednosti in premije", zaradi česar je "v navedenem delu neveljavna".

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je vprašanje veljavnosti pogodbe vprašanje iz pristojnosti sodišča splošne pristojnosti, zaradi česar je revizijske navedbe prvega vlagatelja obravnavala le v luči predpisov o javnih naročilih.

Državna revizijska komisija je vpogledala v zavarovalno polico, ki jo je predložil prijavitelj Prenova - gradbenik, in ugotovila, da je v spornem delu sestavljena iz tabele s petimi stolpci: "Zap. št." (prvi stolpec), "Zavaruje se" (drugi stolpec), "Zavarovalna vsota" (tretji stolpec), "Premijska stopnja â"°" (četrti stolpec) in "Zavarovalna premija" (peti stolpec). Nad navedeno tabelo je tudi navedba, da so "zneski izraženi v EUR". Zavarovalna polica je v prvem stolpcu izpolnjena tako, da navaja tako rimske kot arabske zaporedne številke. Arabske zaporedne številke sledijo zgolj za razdelkom z rimsko številko I (oziroma I.): "Odgovornost, ki izvira iz opravljanja dejavnosti: Gradbena in montažna dejavnost (v sladu s 33. členom ZGO-1)". Tako je v podrazdelku z zaporedno številko 1. navedeno: "Zavarovalna vsota za poškodovanje oseb in stvari skupaj" (stolpec "Zavaruje se") in "65.000" (stolpec "Zavarovalna vsota"), v podrazdelku z zaporedno številko 2. "Letni agregat je dvakratnik zavarovalne vsote; NV premija: gradbeništvo (s kritjem škod na obstoječem objektu): 32 del. Ă" xyx Ă" 0,xyx" (stolpec "Zavaruje se") in "x.yx1,73" (stolpec "Zavarovalna premija"), v podrazdelku z zaporedno številko 3. pa: "Krite so tudi škode, ki nastanejo na obstoječem objektu, kjer izvajalec opravlja dela." (stolpec "Zavaruje se"). V razdelku z rimsko številko II (oziroma II.) je opredeljeno doplačilo za kritje delodajalčeve odgovornosti, v razdelku z rimsko številko III (oziroma III.) pa so navedeni popusti in doplačilo za izbrano zavarovalno vsoto. Iz predložene zavarovalne police je tako mogoče ugotoviti, da je premija obračunana v podrazdelku z zaporedno številko 2. (x.yx1,73 EUR), ta pa se nahaja v razdelku z rimsko številko I (oziroma I.). Podrazdelek z zaporedno številko 3. sodi k drugima dvema podrazdelkoma razdelka z rimsko številko I (oziroma I.). Kot je bilo že predstavljeno, je v prvem odstavku 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d., določeno, da zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz nevarnostnega vira, navedenega na polici, in ima za posledico: 1) poškodovanje oseb; 2) poškodovanje stvari, v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire teh splošnih pogojev pa je opredeljena "gradbena, montažna in pogodbena dejavnost" (6. člen teh splošnih pogojev; ki obravnava navedeni nevarnostni vir). V 6. členu teh splošnih pogojev je opredeljeno, da zavarovanje krije tudi odgovornost za škodo na celotnem objektu (zgradbi), vključno s tistim delom, ki pripada investitorju oz. naročniku storitve in na katerem dela opravlja zavarovanec (obstoječi objekt). Kot je mogoče ugotoviti iz zavarovalne police z dne 15. 5. 2007, je v podrazdelku z zaporedno številko 2. obračunana premija (x.yx1,73 EUR), podrazdelku z zaporedno številko 3. pa je mogoče pripisati pojasnjevalno naravo, saj je njena vsebina razvidna že iz podrazdelka z zaporedno številko 2. v povezavi s 6. členom Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 oziroma dejstva, da se pogodbeni stranki v pogodbi sklicujeta na te splošne pogoje (Zavarovanje je sklenjeno po pogojih in klavzulah 01-ODG-01/06, 03-ODG-01/06, ki so sestavni del te police.; 03-ODG-01/06 je klavzula delodajalčeve odgovornosti âˆ" str. 11/13 teh splošnih pogojev âˆ" v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 2. člena teh splošnih pogojev). Nadalje, zavarovalno vsoto je mogoče razbrati iz podrazdelka z zaporedno številko 1 (65.000 EUR). Državna revizijska komisija tako ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel utemeljiti revizijsko navedbo v delu, ki se nanaša na to, da bi moral naročnik ugotoviti, da v zavarovalni polici, ki jo je v prijavi predložil prijavitelj Prenova - gradbenik, ni "zavarovalne vrednosti in premije".

V zvezi z očitkom glede zavarovanja prijavitelja Nigrad je Državna revizijska komisija vpogledala v dokazila, predložena v prijavi skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, pri tem pa je ugotovila, da iz njih ni mogoče ugotoviti, ali ima prijavitelj Nigrad urejeno zavarovanje z zahtevanim kritjem. Zgolj predhodno navedena predložena dokazila torej niso bila zadostna za ugotovitev, ali tudi prijavitelj Nigrad izpolnjuje pogoj iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil naročnik, ker v prijavi skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad niso bila preložena vsa potrebna oziroma zahtevana dokazila (kar je mogoče označiti kot formalno pomanjkljivost prijave), upravičen pozvati na dopolnitev prijave v delu, ki se nanaša na zavarovanja za prijavitelja Nigrad. Naročnik je bil torej upravičen pozvati na dopolnitev prijave s predložitvijo manjkajočih dokazil glede zavarovanja za prijavitelja Nigrad.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v odstopljeno spisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik prijavitelju Nigrad poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 po telefaksu. V tem pozivu je naročnik zapisal: "V fazi pregledovanja vaše prijave je komisija naročnika ugotovila, da iz v prijavi priložene zavarovalne police ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije). Prosimo vas, da nam v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do petka 13.07.2007 do 9:00 ure pošljete ustrezno kopijo zavarovalne police in/ali pogodbe, iz katere bo razvidno, da imate urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije, v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 na elektronski naslov nigrad@siol.net (za prijavitelja Nigrad) poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave".

Kot izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani dopis prijavitelja Nigrad z dne 12. 7. 2007 (Na vaš poziv â?? vam pošiljamo izjavo Zavarovalnice Triglav, d.d., â??, da imamo po polici št. 123972, katero smo priložili pri prijavi v postopku â?? zavarovano splošno odgovornost iz dejavnosti, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ter odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem zavarovanec gradi oz. dela na njem. Iz dodatka št. 3 k polici št. 123972 je razvidno, da je bilo to zavarovanje urejeno tudi na dan oddaje ponudb.) skupaj z izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 11. 7. 2007 (Zavarovalnica Triglav, d. d., â?? izjavljamo, da ima naš zavarovanec Nigrad â?? zavarovano po polici št. 123972 splošno odgovornost iz dejavnosti, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ter odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem zavarovanec gradi oz. dela na njem.) in dodatkom št. 3 (k polici št. 123972; torej dodatek k polici, predloženi v prijavi) z dne 25. 5. 2007, iz katerega med drugim izhaja tudi: "Od dne 25. 5. 2007 dalje velja: enotna zavarovalna vsota za osebe in stvari: xy.xyx,00 EUR, zavarovalna vsota za čiste premoženjske škode y.xyx,00 EUR" (1. točka) in klavzula (2. točka): "Zavarovani so dodatni nevarnostni vir in razširitev kritja odgovornosti za škode na obstoječem objektu." Naročnik je to dopolnitev prejel 12. 7. 2007 osebno (kar je razvidno iz "potrdila o predložitvi ponudbe"). Ker je torej naročnik opravil postopek dopolnitve prijave (tako kot pri prijavitelju KPL), prijavitelj Nigrad pa je predložil dokazilo (dodatek k zavarovalni polici) z vključeno klavzulo "razširitev kritja odgovornosti za škode na obstoječem objektu" (obstoječi objekt je tisti objekt, kot je definiran v drugi alinei pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije), dodatek št. 3 pa je bil sklenjen pred rokom za predložitev prijav (z veljavnostjo zavarovanja od 25. 5. 2007), Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel utemeljiti revizijsko navedbo, da bi moral naročnik ugotoviti, da prijavitelj Nigrad nima sklenjenega zavarovanja s kritjem, kot ga je zahteval naročnik v drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, oziroma da tega ni uspel izkazati.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da skupna prijavitelja Prenova - gradbenik in Nigrad ne izpolnjujeta oziroma da nista uspela izkazati izpolnjevanja spornega pogoja glede zavarovanja. Prav tako prvi vlagatelj ni uspel izkazati, da sta skupna prijavitelja Prenova - gradbenik in Nigrad predložila enaka dokazila kot skupna prijavitelja KPL in Mont grad. Državna revizijska komisija zato revizijskim navedbam prvega vlagatelja v delu, ki se nanašajo na spornost naročnikovih ravnanj v zvezi z zavarovanjem skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, ni mogla slediti.

Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je "popolnoma enako stanje" ugotovil pri skupnih prijaviteljih Hidrotehnik in Komunalne gradnje, "saj sta oba kandidata, ki sta oddala skupno ponudbo v delu 2. alineje točke 3.2.6 razpisne dokumentacije podala samo lastno izjavo, da bosta kandidata v primeru pridobitve posla uredila zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu. Iz navedenega izhaja, da sta navedena kandidata predložila enake listine in dokazila kot vlagatelj, nikakršne resne presoje pa ne more vzdržati naknadna potrditev zavarovalnice, da priložena polica pokriva tudi morebitno odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem. Takšna naknadna potrditev je glede jasne navedbe zavarovalnih polic tudi protizakonita, saj ima izbrani kandidat in njegov sopogodbenik zavarovano le splošno odgovornost."

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Hidrotehnik in Komunalne gradnje, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja Hidrotehnik osnovno zavarovalno polico št. 100136 z dne 8. 10. 1999 (za obdobje 8. 10. 1999âˆ"1. 1. 2010) in dodatek št. 9 (k polici št. 100136) z dne 9. 1. 2007, oba sklenjena z Zavarovalnico Triglav, d. d., ter lastno izjavo z dne 29. 5. 2007, da "bomo v primeru pridobitve posla, uredili zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu",
- za prijavitelja Komunalne gradnje dodatek št. 4 (k polici št. 121083) z dne 8. 3. 2007 in dodatek št. 6 (k polici št. 120598) z dne 8. 3. 2007, oba sklenjena z Zavarovalnico Triglav, d. d., obračun premije z dne 8. 3. 2007 ter lastno izjavo z dne 29. 5. 2007, da "bomo v primeru pridobitve posla, uredili zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu".

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno spisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik prijavitelju Hidrotehnik poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 po telefaksu (izpisek poročila o oddaji telefaksa 11. 7. 2007). V tem pozivu je naročnik zapisal: "V fazi pregledovanja vaše prijave je komisija naročnika ugotovila, da iz v prijavi priložene zavarovalne police ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije). Prosimo vas, da nam v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do petka 13.07.2007 do 9:00 ure pošljete ustrezno kopijo zavarovalne police in/ali pogodbe, iz katere bo razvidno, da imate urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije, v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno."

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 na elektronski naslov bâ??.lâ??@hidrotehnik.si (za prijavitelja Hidrotehnik) poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik tudi prijavitelju Komunalne gradnje poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 po telefaksu (izpisek poročila o oddaji telefaksa 11. 7. 2007). V tem pozivu je naročnik zapisal: "V fazi pregledovanja vaše prijave je komisija naročnika ugotovila, da iz v prijavi priložene zavarovalne police ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije). Prosimo vas, da nam v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do petka 13.07.2007 do 9:00 ure pošljete ustrezno kopijo zavarovalne police in/ali pogodbe, iz katere bo razvidno, da imate urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije, v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno."

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 na elektronski naslov kgg@siol.net (za prijavitelja Komunalne gradnje) poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave".

Kot izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani dopis prijavitelja Hidrotehnik z dne 13. 7. 2007 (V skladu z vašim dopisom â?? z dne 11.07.2007, vam v prilogi pošiljamo izjavo zavarovalnice, da imamo urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije.) skupaj z izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007 (Zavarovalnica Triglav d.d. â?? izjavljamo, da ima naš zavarovanec Hidrotehnik d.d., â?? po polici št. 100136 zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam ter dodatno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem se dela izvajajo.). Obe listini je prijavitelj Hidrotehnik dostavil 13. 7. 2007 (kar je razvidno iz "potrdila o predložitvi ponudbe").

Kot nadalje izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani tudi dopolnitev, ki jo je 13. 7. 2007 (kar je razvidno iz "potrdila o predložitvi ponudbe") predložil prijavitelj Komunalne gradnje. Ta prijavitelj je prav tako predložil izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007 (Izjavljamo, da ima podjetje Komunalne gradnje d.o.o., â?? sklenjeno dolgoročno pogodbo št.: 80-121083 za zavarovanje splošne odgovornosti z vključenim kritjem za škode, ki bi utegnile nastati na obstoječem objektu na katerem zavarovanec gradi oz. dela na njem.).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta skupna prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje v prijavi predložila lastni izjavi (obe z dne 29. 5. 2007), ki kažeta na to, da postavljenega pogoja prijavitelja do roka za predložitev prijav nista izpolnjevala, saj sta se s svojima izjavama zavezala urediti "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu" šele naknadno (kot sicer pogojno), in sicer "v primeru pridobitve posla". Po drugi strani pa iz naknadno predloženih izjav Zavarovalnice Triglav, d. d., obe z dne 12. 7. 2007, izhaja, da imata oba navedena prijavitelja zahtevano kritje že urejeno, in sicer (eksplicitno) v zavarovalni polici št. 100136 pri prijavitelju Hidrotehnik in št. 121083 pri prijavitelju Komunalne gradnje.

Kot je bilo predhodno že pojasnjeno, iz 82. člena ZJNVETPS izhaja, da ZJNVETPS omogoča ponudnikom (tu smiselno: prijaviteljem), da dopolnijo ponudbo (tu smiselno: prijavo), če je ta formalno nepopolna. Tak okvir mora upoštevati tudi naročnik. Če pa je neko pomanjkljivost mogoče opredeliti kot vsebinsko pomanjkljivost, potem dopolnitve ni mogoče izvesti, ampak mora naročnik ponudbo (tu smiselno: prijavo), ki tako pomanjkljivost vsebuje, izločiti.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je dejansko stanje pri skupnih prijaviteljih Hidrotehnik in Komunalne gradnje v primerjavi s prvim vlagateljem oziroma prijavo, v kateri je vodilni partner KPL, le zaradi izvedbe dopolnitve prijav, nekoliko različno, in sicer v smislu, da sta skupna prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje že v prijavi podala lastni izjavi o bodoči (kot sicer tudi pogojni) ureditvi zavarovanja z zahtevanim kritjem [take pomanjkljivosti prijave ne bi mogli označiti za formalno pomanjkljivost prijave âˆ" prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje sta namreč sama izjavila, da zahtevanega kritja nimata urejenega, zaradi česar tudi dokazovanja tega, da "ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno" (zahtevano stanje), ni mogoče uspešno izvesti z dopolnitvijo prijave], izjavo, ki jo je naročnik pri prijavitelju KPL štel kot neustrezno, pa je dala zavarovalnica, in sicer naknadno v času izvedbe postopka dopolnitve prijave. Prijavitelj KPL v prijavi ni podal dokazil o zavarovanju z zahtevanim kritjem, kar naj bi kazalo na to, da ni bilo mogoče ugotoviti, ali je imel prijavitelj KPL zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije urejeno že ob predložitvi prijave (tako pomanjkljivost te prijave âˆ" manjkajoča dokazila âˆ" bi bilo zato mogoče označiti kot formalno pomanjkljivost prijave). Da prijavitelj KPL zavarovanja z zahtevanim kritjem nima (urejenega), je bilo ugotovljeno šele naknadno (s predložitvijo dodatnega dokazila âˆ" izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007). Razlika med temi izjavami je torej v časovni točki njihovih podaj, po vsebini pa je pomembno to, da ne skupna prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje (z lastnima izjavama z dne 29. 5. 2007, podanima v skupni prijavi) ne prijavitelj KPL (z izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007, predloženo v postopku dopolnitve prijave) niso uspeli izkazati razpolaganja z zavarovanjem z zahtevanim kritjem. Glede na navedeno je tako mogoče ugotoviti, da v trenutku pred izvedbo dopolnitve prijav dejansko stanje (v sferi skupnih prijaviteljev Hidrotehnik in Komunalne gradnje ter v sferi prijavitelja Nigrad) ni bilo enako. In različnost dejanskega stanja bi moral upoštevati tudi naročnik ter dopolnitev prijav izvesti le v tistem primeru, kjer je bila podana formalna pomanjkljivost prijave (prijava, v kateri je sodeloval prijavitelj KPL).

Vendar je naročnik dopolnitev prijave omogočil tudi skupnima prijaviteljema Hidrotehnik in Komunalne gradnje, ta pa sta predložila izjavi Zavarovalnice Triglav, d. d., obe z dne 12. 7. 2007, ki naj bi izkazovali drugačno dejansko stanje v njuni sferi glede na lastni izjavi z dne 29. 5. 2007, predloženima v prijavi. Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007 pojasnil, da je "vsem /je/ omogočil, da svoje prijave ustrezno dopolnijo. Medtem ko sta Hidrotehnik, d.d. in Komunalne gradnje, d.o.o. ustrezno dopolnila svojo prijavo s pojasnilom zavarovalnice, pa vlagatelj svoje prijave ni ustrezno dopolnil, kot je navedeno že zgoraj."

Čeprav je naročnik res tako prijavitelju KPL kot skupnima prijaviteljema Hidrotehnik in Komunalne gradnje omogočil dopolnitev prijave, pa je âˆ" kot je bilo predstavljeno predhodno âˆ" v luči enakopravne obravnave prijaviteljev naročnikovo ravnanje sporno zaradi omogočitve dopolnitve prijav, pri katerih ni podano enako dejansko stanje (dopolnjevanje prijave s formalno pomanjkljivostjo v razmerju do prijave, ki je vsebovala vsebinsko pomanjkljivost). S takim naročnikovim ravnanjem pa je tudi podana kršitev 15. člena ZJNVETPS v povezavi z 82. členom ZJNVETPS.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007 tudi ugotovil ustrezno dopolnitev prijave skupnih prijaviteljev Hidrotehnik in Komunalne gradnje. Če poziv na dopolnitev prijave ni dopusten, tudi ustreznosti dopolnitve prijave naročnik ne more ugotoviti (razmerje vzrok posledica).

Državna revizijska komisija je tudi sledila vsebini naročnikovih pozivov "k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007, poslanima skupnima prijaviteljema Hidrotehnik in Komunalne gradnje, da iz zavarovalnih polic, predloženih v njuni prijavi, "ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije)", ter predloženima izjavama Zavarovalnice Triglav, d. d., obe z dne 12. 7. 2007 (glede ureditve zavarovanja z zahtevanim kritjem v zavarovalnih pogodbah zavarovanja splošne odgovornosti), in z vpogledom v predložene zavarovalne police oziroma dodatke (dokazila, ki so povezavi z zavarovalnima policama št. 100136 in št. 121083) ni mogla (tako kot predhodno že naročnik) ugotoviti, da iz vsebine dikcij izhaja, da imata skupna prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje urejeno tudi "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem". Predložitev le zavarovalnih polic, iz katerih ni mogoče ugotoviti zavarovanja za zahtevano kritje (brez hkrati predloženih lastnih izjav z dne 29. 5. 2007), bi bilo mogoče opredeliti kot formalno pomanjkljivost prijave (manjkajoča dokazila). Ker pa iz vsebine dikcij dokazil (zavarovalnih pogodb in/ali polic, ki so v povezavi z zavarovalnima policama št. 100136 in št. 121083) zavarovanja za zahtevano kritje ni mogoče ugotoviti, ni mogoče šteti, da bi bila vsebina teh dokazil v kontradiktornosti z vsebino lastnih izjav z dne 29. 5. 2007. Če bi bila namreč podana kontradiktornost med tema skupinama dokazil, bi lahko naročnikova poziva "k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 šteli kot dopustno sredstvo, s katerim naročnik želi razjasniti nejasno dejansko stanje v prijavi. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni imel podlage za poziv na dopolnitev prijave (v delu, ki se nanaša na izkazovanje zavarovanja za zahtevano kritje), ki sta jo predložila skupna prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje, s tem pa se je mogoče strinjati s prvim vlagateljem, da "sta tudi navedena kandidata predložila enake listine in dokazila kot vlagatelj" (po vsebini enaka dokazila). V tem delu Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik ravnal v neskladju z načelom enakopravne obravnave (15. člen ZJNVETPS v povezavi z 82. členom ZJNVETPS), saj je enaka dejanska stanja in vsebinsko enaka dokazila (v delu, ki se nanaša na zavarovanja za sporno kritje) obravnaval različno, s tem pa je enemu izmed prijaviteljev omogočil pridobitev nedopustnih prednosti. Tako naročnikovo ravnanje zato terja sankcijo.

Naročnik pojasnila oziroma dopolnitve prijave ni upravičen omogočiti nekemu prijavitelju v primeru, da nasprotujočega dejanskega stanja glede zavarovanja za zahtevano kritje sploh ni, ampak bi z omogočitvijo pojasnila oziroma dopolnitve prijave naročnik takemu prijavitelju omogočil spremembo stanja v njegovi prijavi (prijavitelj, ki zavarovanja z zahtevanim kritjem ni imel urejenega do roka za predložitev prijav, s čimer bi mu ne bilo mogoče priznati sposobnosti, zavarovanje z zahtevanim kritjem uredi naknadno). Naročnik je v takem primeru zavezan upoštevati dokazila, predložena v prijavi, s tem pa ugotavljati dejansko stanje glede zavarovanja, izkazano pred nedopustno uvedbo postopka dopolnitve prijave.

Državna revizijska komisija ob navedenem sicer tudi ugotavlja, da iz naknadno predloženih izjav Zavarovalnice Triglav, d. d., obe z dne 12. 7. 2007, izhaja, da imata skupna prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje zahtevano kritje že urejeno v okviru zavarovalnih pogodb zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti (tega sicer skupna prijavitelja Hidrotehnik in Komunalne gradnje âˆ" kot je ugotovil že naročnik âˆ" v prijavi nista uspela izkazati), vendar je po presoji Državne revizijske komisije naročnikova ugotovitev, kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007, da "sta Hidrotehnik, d.d. in Komunalne gradnje, d.o.o. ustrezno dopolnila svojo prijavo s pojasnilom zavarovalnice", in sicer v delu "ustreznosti" [ob hkratnem upoštevanju naročnikove zahteve iz pozivov z dne 11. 7. 2007, da "ste imeli na dan oddaje ponudbe (glede na vsebino in namen razpisne dokumentacije beri: prijave) zahtevano zavarovanje seveda urejeno"], preuranjena. Preuranjena zato, ker iz podanih izjav Zavarovalnice Triglav, d. d., obe z dne 12. 7. 2007, ni razvidno, kdaj je bilo zavarovanje, ki vsebuje tudi zahtevano kritje, sklenjeno (npr. z morebitnim dodatkom k zavarovalni polici, sklenjenim pred rokom za predložitev prijav, ali sklenjenim celo po tem roku), s tem pa tudi ni razvidno, kateri trenutek je tisti, od katerega naprej imata zavarovanca sporno kritje. Kot tudi izhaja iz točke 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije) mora postavljeni pogoj iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije izpolnjevati "vsak sodelujoč v skupni ponudbi" (glede na vsebino in namen razpisne dokumentacije beri: vsak sodelujoči v skupni prijavi), zaradi česar bi že ugotovitev nezadostnosti izpolnjevanja tega pogoja pri enem izmed članov v skupni prijavi pomenila, da skupnima prijaviteljema ni mogoče priznati sposobnosti.

Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je po vpogledu v skupno prijavo skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo ugotovil, da "udeleženci skupne ponudbe prav tako niso svoji ponudbi priložili dokazila, da imajo zavarovano odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem". Prvi vlagatelj navaja, da je prijavitelj Legartis predložil zavarovalno polico "družbe Adriatic d.d. iz katere ne izhaja zavarovanje bodoče odgovornosti", prijavitelja Magg in Prigo "pa sta v mesecu maju sklenila pogodbi z Zavarovalnico Triglav, d. d., kjer imata v polici dogovorjeno 100 % doplačilo za razširitev odgovornosti za škodo na objektu, kjer dela, vendar pa sta zneska zanemarljiva oz. minimalna". Prvi vlagatelj tudi zatrjuje, da "ni izpolnjen pogoj, ki je bil določen v točki 2.5.2 razpisne dokumentacije, kjer je bilo zahtevano, da mora pogoj 3.2.6 izpolniti vsak sodelujoč v skupni ponudbi".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo, pri tem pa je ugotovila, da so ti prijavitelji v prijavi glede zavarovanja predložili:
- za prijavitelja Legartis polico zavarovanja premoženja z dne 11. 1. 2007 (dve polici z različnima zaporednima številkama: 1001101831 âˆ" za obdobje 12. 1. 2007âˆ"12. 1. 2017 in 1001101836 âˆ" za obdobje 12. 1. 2007âˆ"12. 1. 2017). Prijavitelj Legartis je zavarovanec pri Zavarovalnici Adriatic Slovenica, d. d.,
- za prijavitelja Magg polico za zavarovanje odgovornosti št. 106868041 z dne 10. 5. 2007 (za obdobje 10. 5. 2007âˆ"10. 5. 2017). Prijavitelj Magg je zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.,
- za prijavitelja Prigo polico za zavarovanje odgovornosti št. 106868068 z dne 24. 5. 2007 (za obdobje 24. 5. 2007âˆ"24. 5. 2017). Prijavitelj Prigo je zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Iz predhodno navedenega je mogoče ugotoviti, da so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo v svoji prijavi predložili določena dokazila glede zavarovanja.

V zvezi z očitkom glede zavarovanja za prijavitelja Legartis je Državna revizijska komisija vpogledala v predloženo zavarovalno polico št. 1001101831 z dne 11. 1. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je v njej med drugim določeno, da je "zavarovanje sklenjeno po veljavnih pogojih: 01-ODG-01/06 kateri so sestavni del te police". Nadalje, v tabeli je opredeljeno "zavarovanje splošne odgovornosti", in sicer v razdelku z zaporedno številko 1 (oziroma 1.) je med drugim določeno, da se "zavaruje /se/ odgovornost, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti (z vključenim kritjem škod na obstoječem objektu)". Kot že predhodno pojasnjeno, v prvem odstavku 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d., je določeno, da zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz nevarnostnega vira, navedenega na polici, in ima za posledico: 1) poškodovanje oseb; 2) poškodovanje stvari, v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire teh splošnih pogojev pa je opredeljena "gradbena, montažna in pogodbena dejavnost" (6. člen teh splošnih pogojev; ki obravnava navedeni nevarnostni vir). V 6. členu teh splošnih pogojev je opredeljeno, da zavarovanje krije tudi odgovornost za škodo na celotnem objektu (zgradbi), vključno s tistim delom, ki pripada investitorju oz. naročniku storitve in na katerem dela opravlja zavarovanec (obstoječi objekt). Ker je mogoče ugotoviti iz zavarovalne police št. 1001101831 z dne 11. 1. 2007, da sklenjeno zavarovanje ureja zavarovanje odgovornosti, vanj pa je vključeno tudi "kritje škod na obstoječem objektu" (tj. objektu, na katerem izvajalec gradi oz. dela na njem; dikcija iz razpisne dokumentacije), Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel utemeljiti revizijsko navedbo, da bi moral naročnik ugotoviti, da prijavitelj Legartis nima sklenjenega zavarovanja s kritjem, kot ga je zahteval naročnik v drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, oziroma da tega ni uspel izkazati. Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da prvi vlagatelj ni uspel utemeljiti, v čem oziroma kako bi naročnik neenakopravno ravnal v razmerju do prvega vlagatelja, ko je upošteval dokazilo prijavitelja Legartis.

V zvezi z očitki glede zavarovanja za prijavitelja Magg in Prigo Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi prvemu vlagatelju ni sporno, da ta prijavitelja "imata v polici dogovorjeno 100 % doplačilo za razširitev odgovornosti za škodo na objektu, kjer dela". Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz dikcij iz obeh zavarovalnih polic izhaja, da sta prijavitelja Magg in Prigo celoten znesek zavarovalne premije z vključenim DPZP (davek od prometa zavarovalnih poslov) "za čas od 10.05.2007 do 10.05.2008" oziroma "za čas od 24.05.2007 do 24.05.2008" plačala "ob podpisu te pogodbe". Iz navedenega je mogoče sklepati, da imata oba prijavitelja v predloženih zavarovalnih policah zaradi razširitve kritja izkazano, da njuni zavarovanji vključujeta tudi "zavarovanje odgovornosti za škodo na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem". Prvi vlagatelj navaja, da "sta zneska zanemarljiva oz. minimalna", vendar velja ugotoviti, da, kolikor se prvemu vlagatelju zdita sporna zneska plačila premije, ta na izpolnjevanje pogoja iz točke 2.3.6 ne moreta vplivati. Pomembnejša je namreč zavarovalna vsota. Kolikor gre zato očitek prvega vlagatelja, da "sta zneska zanemarljiva oz. minimalna", razumeti v kontekstu oporekanja zavarovalni vsoti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se prvi vlagatelj niti ni postavil na jasno stališče, da bi bila zavarovalna vsota neskladna z razpisno dokumentacijo ali ZGO-1. Kolikor je namreč zavarovalna vsota minimalna, implicira doseganje vsaj spodnjega praga zadostnosti. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil posebne zahteve glede višine zavarovalne vsote, zavarovalni vsoti iz zavarovanj prijaviteljev Magg in Prigo pa nista nižja od zakonskega minimuma iz tretjega odstavka 33. člena ZGO-1.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da prvi vlagatelj ni uspel utemeljiti, v čem skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo âˆ" v smislu zatrjevanega očitka "vsak sodelujoč v skupni ponudbi" âˆ" niso izpolnili pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Če pa bi bilo morda treba očitek prvega vlagatelja širiti na subjekte, ki so izven okvira skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo, saj se prvi vlagatelj sklicuje na točko 2.5.2 Prijavljeni podizvajalci (stan 8 od 56 razpisne dokumentacije), pa velja ugotoviti, da prvi vlagatelj tega svojega očitka ni predstavil na način, da bi bila mogoča njegova vsebinska presoja. Prvi vlagatelj namreč ni z ničimer niti konkretiziral, na katere "sodelujoče" se očitek nanaša.

Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel utemeljiti revizijsko navedbo, da bi moral naročnik ugotoviti, da skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo ne izpolnjujejo oziroma da niso uspeli izkazati izpolnjevanja spornega pogoja glede zavarovanja. Državna revizijska komisija pa tudi ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da so revizijske navedbe glede neenakopravne obravnave v delu, ki se nanašajo na zavarovanje z zahtevanim kritjem, utemeljene. Ob upoštevanju revizijskih navedb prvega vlagatelja in po pregledu odstopljene spisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo glede zavarovanja (po vsebini) predložili enaka dokazila kot skupna prijavitelja KPL in Mont grad.

Prvi vlagatelj tudi navaja, da je "popolnoma enako stanje v delu zavarovanja" ugotovil v prijavi skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje. Prvi vlagatelj navaja, da prijavitelj širca studio, ki ima zavarovanje sklenjeno pri Zavarovalnici Tilia, d. d., nima zavarovane odgovornosti za škodo, kot je bila zahtevana v drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je prijavitelj Ceste mostovi Celje predložil enako izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., kot jo je prvi vlagatelj predložil v svoji prijavi, in sicer je "Zavarovalnica Triglav, d.d. dala izjavo, da bo zavarovala odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu v primeru sklenitve posla v konkretnem javnem naročilu in sicer do višine 42.000,00 EUR".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja širca studio zavarovalno polico št. 01 0284679 z dne 30. 8. 2006 (za obdobje 30. 8. 2006âˆ"30. 8. 2016), sklenjeno pri Zavarovalnici Tilia, d. d.,
- za prijavitelja Ceste mostovi Celje izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 4. 6. 2007, da ima prijavitelj Ceste mostovi Celje "pri Zavarovalnici Triglav â?? sklenjeno Zavarovanje Splošne odgovornosti iz dejavnosti po polici št. 96528 za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam z zavarovalno vsoto 42.000 EUR (skladno z 33. členom ZGO-1). Zavarovanje krije tudi odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem", dodatek št. 9 (k polici št. 02-96528) z dne 5. 6. 2007 (torej pred rokom za predložitev prijav), iz katerega med drugim izhaja klavzula, da "za projekt št. javnega naročila PI-03/07 (JN 16 G/07) gradbena dela pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovodnega, vročevodnega, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja krije zavarovanje odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela s kritjem do zavarovalne vsote 42.000 EUR", izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d. (brez datuma), o zavarovalni vsoti po polici splošnega zavarovanja v obdobju 7. 5. 1997âˆ"1. 1. 2008, polico št. 96528 z dne 9. 5. 1997 (za obdobje 7. 5. 1997âˆ"1. 1. 2008) in dodatek k polici št. 8 (k polici št. 02-96528) z dne 23. 3. 2005. Kot izhaja iz teh dokazil, je prijavitelj Ceste mostovi Celje zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

V zvezi z očitkom glede zavarovanja prijavitelja širca studio je Državna revizijska komisija vpogledala v predloženo zavarovalno polico, pri tem pa je ugotovila, da je v pogodbi med drugim navedeno, da je "zavarovalec /je/ opozorjen, da je ta pogodba sklenjena po splošnih pogojih odg-05, KL-TER-02 (slednja oznaka predstavlja klavzulo o izključitvi terorističnih dejanj)". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v predloženi zavarovalni polici prijavitelja širca studio razdelek z zaporedno številko 1. stolpca "Zavaruje se" vsebuje besedilo "Odgovornost iz dejavnosti gradbeništva do enotne zavarovalne vsote za osebe stvari in obstoječi objekt v skladu s 4. Ods. 6. Čl. Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti". Kot je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, četrti odstavek 6. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-07 Zavarovalnice Tilia, d. d., ureja vprašanje ureditve zavarovanja odgovornosti za škodo na obstoječem objektu, pri tem pa tudi opredeljuje pojem "obstoječi objekt", in sicer kot "katerikoli del objekta (zgradbe), na katerem opravlja dela zavarovanec, vključno s tistim delom objekta (zgradbe), ki pripada investitorju oziroma naročniku storitve". Enaka definicija obstoječega objekta oziroma kritja za škodo na obstoječem objektu izhaja tudi iz Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-05 Zavarovalnice Tilia, d. d., tj. pogojev, na katere se sklicujeta pogodbeni stranki v zavarovalni polici z dne 30. 8. 2006 (slednji splošni pogoji so se uporabljali od 1. 6. 2005). Izhajajoč iz navedenega Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da prijavitelj širca studio "nima zavarovane odgovornosti za škodo, kot je bila zahtevana v 2. alineji točke 3.2.6 razpisne dokumentacije". Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da prvi vlagatelj ni uspel utemeljiti, v čem oziroma kako bi naročnik neenakopravno ravnal v razmerju do prvega vlagatelja, ko je upošteval dokazilo prijavitelja širca studio.

V zvezi z očitkom glede zavarovanja za prijavitelja Ceste mostovi Celje, kjer prvi vlagatelj kot sporno izpostavlja izključno izjavo zavarovalnice (zato je Državna revizijska komisija le v tem obsegu preizkusila revizijsko navedbo prvega vlagatelja), Državna revizijska komisija ugotavlja, da predložena izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 4. 6. 2007, ki jo je v prijavi predložil prijavitelj Ceste mostovi Celje po vsebini ni enaka tisti izjavi, ki jo je predložil prvi vlagatelj (oziroma prijavitelj KPL), saj iz izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 4. 6. 2007 (datumsko je pripravljena pred rokom za predložitev prijav), ki jo je ta dala prijavitelju Ceste mostovi Celje, izhaja, da slednji zavarovanje z vključenim spornim kritjem že ima, in sicer kot kritje, ki ga vsebuje že zavarovanje splošne odgovornosti iz dejavnosti (po polici št. 96528), zavarovalna vsota po tej polici pa znaša 42.000 eurov. Dejansko stanje je v spornem primeru torej drugačno, saj iz prijave prvega vlagatelja oziroma iz dopolnitve prijave (glede prijavitelja KPL âˆ" predložitev izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007) izhaja izjava o bodoči ureditvi zavarovanja z vključitvijo zahtevanega kritja.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz revizijskih navedb prvega vlagatelja ni bilo mogoče ugotoviti, da ta morebiti oporeka tudi predloženim dodatku št. 9 (k polici št. 02-96528) z dne 5. 6. 2007, polici št. 96528 z dne 9. 5. 1997 (za obdobje 7. 5. 1997âˆ"1. 1. 2008) in dodatku k polici št. 8 (k polici št. 02-96528) z dne 23. 3. 2005 oziroma njihovi vsebini, zaradi česar se do njih ni opredeljevala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj s tako oblikovanimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje ne izpolnjujeta oziroma da nista uspela izkazati, da izpolnjujeta sporni pogoj glede zavarovanja. Državna revizijska komisija na podlagi tako oblikovanih revizijskih navedb tudi ni mogla ugotoviti, da so revizijske navedbe o neenakopravni obravnavi prvega vlagatelja glede zavarovanja v primerjavi s skupnima prijaviteljema širca studio in Ceste mostovi Celje utemeljene.

Prvi vlagatelj nadalje v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je "enaka ugotovitev vlagatelja pri ponudbi oz. prijavi kandidata, kateremu je naročnik dodelil sposobnost in sicer CPG d.d. â?? Tudi v tem primeru ima kandidat zavarovano splošno odgovornost in ne bodočo škodo, pa ga mu naročnik kljub temu priznal sposobnost v postopku oddaje javnega naročanja."

Iz revizijskih navedb prvega vlagatelja je mogoče ugotoviti, da prvi vlagatelj opredeljuje subjekt s firmo "CPG d.d." kot "kandidata, kateremu je naročnik dodelil sposobnost". Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno spisno dokumentacijo, vendar pa pri tem ni mogla ugotoviti, da bi/je v postopku oddaje obravnavanega naročila nastopal tudi gospodarski subjekt s firmo "CPG d.d." Po podatkih iz sodnega registra, dostopnega prek storitev e-uprave: https://e-uprava.gov.si/e-uprava/sodregPodatki.euprava"sod=065&vlozna Stevilka=10001300&srg=200701062&syd=10.10.2007 oziroma iPRS âˆ" Poslovni register Slovenije: http://www.ajpes.si/PRS/podjetje.asp"sesid=16907&maticna=17817316517521424 7171191179178&print=yes, firmo CPG, d. d., ima Cestno podjetje Nova Gorica, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d. d., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica, matična številka: 5143497. Ob uporabi opisa "kandidat, kateremu je naročnik dodelil sposobnost", je mogoče ugotoviti, da prvi vlagatelj pravzaprav izpostavlja prijavitelja CGP, d. d. (CGP, cestno in gradbeno podjetje, d. d., Ljubljanska cesta 47, 8000 Novo mesto, matična številka: 5069149 âˆ" podatki iz prijave so enaki podatkom iz iPRS âˆ" Poslovni register Slovenije: http://www.ajpes.si/PRS/podjetje.asp"sesID=17442&maticna=178173165177209244177193178178, kot tudi sodnega registra, dostopnega prek storitev e-uprave: https://e-uprava.gov.si/e-uprava/sodregPodatki.euprava"sod=068&vloznaStevilka=10001700&srg=200700546&syd=13.08.2007). Državna revizijska komisija je zato v obravnavanem primeru štela, da je šlo pri navedbi firme "CPG d.d." (ne pa CGP, d. d.) za lapsus.

V povezavi z uvodnimi navedbami v točki IV. zahtevka za revizijo je revizijsko navedbo prvega vlagatelja mogoče razumeti v smeri, da prvi vlagatelj navaja, da predložena dokazila prijavitelja CGP ne izkazujejo tudi zahtevanega kritja za "škodo na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem" oziroma da prijavitelj CGP postavljenega pogoja ne izpolnjuje.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo prijavitelja CGP in ugotovila, da je ta v prijavi glede zavarovanja predložil:
- osnovno polico (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 (za obdobje od 1. 1. 2004 do â?? âˆ" končna točka obdobja ni določena), osnovno polico (odg-SPLOšNA ODGOVOR.) št. 108988 z dne 21. 1. 2004 (za obdobje od 1. 1. 2004âˆ"1. 1. 2014) in izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 8. 8. 2006, da "ima zavarovanec CGP â?? zavarovano: zavarovanje splošne odgovornosti z enotno zavarovalno vsoto za stvari in osebe v višini SIT â??, zavarovanja odgovornosti v okviru gradbenega zavarovanja v višini SIT â?? Skupna zavarovalna vsota znaša SIT â??". Iz navedenih dokazil tako izhaja, da je prijavitelj CGP zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v odločitev o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik revizijsko navedbo prvega vlagatelja glede neustreznosti zavarovanja prijavitelja CGP označil kot neutemeljeno z navedbo, da je ta prijavitelj "priložil/e/ ustrezna dokazila za zavarovanje odgovornosti". Naročnik v svoji argumentaciji ni ponudil nobenih oprijemljivejših razlogov. Pri pregledu odstopljene spisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi naročnik od prijavitelja CGP zahteval (in s tem pridobil) kakršnokoli (dodatno) pojasnilo prijave oziroma predloženih dokazil kot sicer ni zahteval predložitev dodatnih dokazil.

Državna revizijska komisija je vpogledala v osnovno polico (odg-SPLOšNA ODGOVOR.) št. 108988 z dne 21. 1. 2004, pri tem pa je ugotovila, da je v njej med drugim navedeno, da je "sklenitelj zavarovanja seznanjen, da je ta pogodba sklenjena po splošnih pogojih PG-odg/99-12, KL-ZA-teror 02-1". Oznaka PG-odg/99-12 pomeni Splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti PG-odg/99-12 Zavarovalnice Triglav, d. d. (ti splošni pogoji so se uporabljali od 31. 12. 1999), oznaka KL-ZA-teror 02-1 pa pomeni klavzulo za izključitev terorističnih dejanj. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v splošne pogoje z oznako PG-odg/99-12 in ugotovila, da je vsebina prvega odstavka 1. člena ter prvega in petega odstavka 5. člena teh splošnih pogojev enaka vsebini ustreznih odstavkov in členov Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PG-odg/07-1 Zavarovalnice Triglav, d. d. (ki jih je Državna revizijska komisija predhodno že predstavila); torej skladno s petim odstavkom 5. člena je "iz zavarovanje /je/ v skladu z 2. točko (2) odstavka in 1. točko (3) odstavka 3. člena teh pogojev v vsakem primeru izključena odgovornost za škodo na objektu, ki naj ga izdela zavarovanec ali na katerem dela ali je delal". Državna revizijska komisija iz vsebine dikcij oziroma le predloženega dokazila ni mogla ugotoviti, da zavarovalna polica (ki ureja zavarovanje splošne civilne odgovornosti) ureja tudi zahtevano kritje. Iz vsebine dikcij v navedeni zavarovalni polici Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti, da bi bila zapisana kakšna dikcija o razširitvi kritja.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala tudi v osnovno polico (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 (zavarovalna polica za gradbeno zavarovanje), pri tem pa je ugotovila, da je med drugim v 1. točki te pogodbe navedeno, da se zavarujejo "vsa gradbena dela za katera je bila â??:
- osnovne gradbene nevarnosti,
- zavarovanje odgovornosti izvajalca del â??,
- zavarovanje obstoječega objekta oddaljenega 5 m ali manj â??".

Kot je Državna revizijska komisija že navedla, je od Slovenskega zavarovalnega združenja dobila pojasnilo, da se lahko zavarovanje odgovornosti z vključenim kritjem za škodo na obstoječem objektu tudi "zavarujeta kot posebni âˆ" dodatni kritji v okviru gradbenega zavarovanja", kjer sta možni dve obliki sklenitve zavarovanja (bodisi s posamičnimi bodisi z generalnimi policami). Glede na prejeto pojasnilo Slovenskega zavarovalnega združenja bi bilo mogoče predloženo osnovno polico (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 označiti kot generalno polico.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila, ali je mogoče iz osnovne police (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 ugotoviti, da ta vključuje tudi zahtevano kritje.

Kot izhaja iz vpogleda v osnovno polico (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004, ta vsebuje tako besedilo "vsa gradbena dela" kot tudi besedilo "zavarovanje odgovornosti izvajalca del", vendar iz teh besedil ni mogoče ugotoviti, ali ta pojma pokrivata tudi kritje za "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem". Ravno tako je mogoče ugotoviti, da ta zavarovalna polica vsebuje besedilo "zavarovanje obstoječega objekta oddaljenega 5 m ali manj", vendar je vsebino besedila mogoče razumeti bolj v smeri zavarovanja "sosednjega objekta" [tj. nekega objekta, ki se nahaja v določenem vplivnem območju (5 metrov ali manj) objekta, na katerem se izvajajo dela], ne pa objekta, kot ga je vsebinsko v točki 3.2.6 razpisne dokumentacije opredelil naročnik.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v splošne pogoje z oznako PG-gra/97-2, na katere se sklicuje zavarovalna polica (Sklenitelj zavarovanja je seznanjen, da je ta pogodba sklenjena po splošnih pogojih PG-gra/97-2, ZK-gra 97, KL-ZA-teror 02-1.), in ugotovila, da gre za Splošne pogoje za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., ki se uporabljajo od 1. 1. 1997. Oznaka ZK-gra/97 pomeni oznako za "Zbir klavzul za gradbeno zavarovanje". Pri pregledu tega zbira klavzul ni bilo mogoče ugotoviti, da katera izmed navedenih klavzul pokriva tudi "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem". Oznaka KL-ZA-teror 02-1 pomeni klavzulo za izključitev terorističnih dejanj.

Pri vpogledu v Splošne pogoje za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, kaj pomeni izraz "osnovne gradbene nevarnosti", saj tega izraza ti splošni pogoji ne uporabljajo. Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da ti uporabljajo pojma "temeljne nevarnosti" in "dodatne nevarnosti" (1. člen teh splošnih pogojev). Tako je v prvem odstavku 1. člena teh splošnih pogojev določeno, da "zavarovanje krije v obsegu, ki je določeno s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:
1) požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacije in demonstracije, izliva vode, mraza, ledu in snega, snežnega plazu, dežja, odtrganja in zrušenja zemljišča ter zemeljskega usada;
2) gradbene nezgode;
3) nespretnosti, malomarnosti in naklepa;
4) vlomske tatvine".

Prvi odstavek 1. člena Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., določa "temeljne nevarnosti" oziroma "osnovne gradbene nevarnosti", ne ureja pa vprašanja obstoja zahtevanega kritja po drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije.

Nadalje je mogoče ugotoviti, da je "odgovornost izvajalca del" vključena med dodatne nevarnosti (3. točka drugega odstavka 1. člena teh splošnih pogojev). Tako je za to nevarnost treba upoštevati uvodni del stavka drugega odstavka 1. člena teh splošnih pogojev, ki določa, "če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: â??". Poleg te dodatne nevarnosti so kot dodatne nevarnosti v teh splošnih pogojih navedene še poplave, visoke vode in talne vode (1. točka), zemeljski plaz (2. točka) in pogodbene odgovornosti izvajalca del v času garancije (4. točka).

"Odgovornost izvajalca del" je opredeljena v 23. členu Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d.

V prvem odstavku 23. člena Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., je med drugim določeno, da se "obseg nevarnosti odgovornosti izvajalca del /se/ določa po veljavnih Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti, če niso v nasprotju s temi pogoji".

V tretjem odstavku 23. člena Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., je določeno, da "zavarovanje odgovornosti ne krije škode na obstoječem objektu, na katerem se izvajajo dela (adaptacije, dograditve, rekonstrukcije in podobno), kakor tudi ne škode na obstoječih objektih, ki so od zavarovanega objekta v gradnji oddaljeni 5 metrov ali manj. Te obstoječe objekte je možno zavarovati po določilih 1) oziroma 2) točke (2) odstavka 24. člena teh pogojev." V drugem odstavku 24. člena teh splošnih pogojev je med drugim določeno, "če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi: 1) obstoječe objekte, na katerih se izvajajo dograditve, nadgradnje, popravila ali adaptacije; 2) obstoječe objekte, ki so od zavarovanega objekta v gradnji oddaljeni 5 metrov ali manj; â??".

Kot je razvidno iz Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., dikcija v zavarovalni polici "zavarovanje odgovornosti izvajalca del" še ne pomeni tega, da vključuje tudi "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem".

Kot si je mogoče pomagati z definicijami Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., kritje za "obstoječe objekte, ki so od zavarovanega objekta v gradnji oddaljeni 5 metrov ali manj", ni enako kritju za "obstoječe objekte, na katerih se izvajajo dograditve, nadgradnje, popravila ali adaptacije". Navedeni definiciji lahko služita za pomoč pri ugotovitvi, da je naročnik v drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije zahteval, naj prijavitelji izkažejo zavarovanje odgovornosti za škodo na objektu, ki bi ga bilo mogoče po vsebini dikcij teh splošnih pogojev uvrstiti pod 1. točko drugega odstavka 24. člena, ne pa pod 2. točko drugega odstavka 24. člena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vsebina osnovne police (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 zaradi uporabe določenih izrazov do določene mere nejasna in da k razjasnitvi njene vsebine ne pripomore niti izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 8. 8. 2006. Vendar kljub navedenemu ugotovljeno dejansko stanje kaže na to, da kljub predloženi osnovni polici (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 in izjavi Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 8. 8. 2006 ni mogoče ugotoviti, da ima prijavitelj CGP v teh dokazilih izkazano zavarovanje za kritje iz druge alinee točke 2.3.6 razpisne dokumentacije.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dejansko stanje glede prijave prijavitelja CGP glede zavarovanja z zahtevanim kritjem vsaj nezadostno razjasnjeno, naročnikova ugotovitev, da so predložena dokazila glede zavarovanja za sporno kritje zadostna, pa zato preuranjena. Državna revizijska komisija zato tudi ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem posegel v temeljno načelo enakopravnosti (15. člen ZJNVETPS). Zato tako naročnikovo ravnanje tudi terja sankcijo.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja, da naročnik v zvezi z vprašanjem zavarovanja za zahtevano kritje ni enakopravno obravnaval prvega vlagatelja v razmerju do skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon. Prvi vlagatelj namreč navaja, da je "enaka ugotovitev vlagatelja pri ponudbi oz. prijavi kandidata, kateremu je naročnik dodelil sposobnost in sicer â?? Cestno podjetje Kranj d.d. in Rekon, d.o.o. Tudi v tem primeru ima kandidat zavarovano splošno odgovornost in ne bodočo škodo, pa ga mu naročnik kljub temu priznal sposobnost v postopku oddaje javnega naročanja."

V povezavi z uvodnimi navedbami v točki IV. zahtevka za revizijo je revizijsko navedbo prvega vlagatelja mogoče razumeti v smeri, da prvi vlagatelj navaja, da predložena dokazila skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon ne izkazujejo tudi zahtevanega kritja za "škodo na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem" oziroma da skupna prijavitelja Cestno podjetje Kranj in Rekon postavljenega pogoja glede zahtevanega kritja ne izpolnjujeta.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja Cestno podjetje Kranj polico št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 (za obdobje 1. 7. 2007âˆ"30. 6. 2008) ter k njej speto še listino s tabelo "1. gradbeno zavarovanje z odbitno franšizo za nizke gradnje" in spremljajočimi podatki, polico št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 (za obdobje 1. 4. 2006âˆ"1. 4. 2008) ter k njej speto še listino s tabelo "6. zavarovanje odgovornosti brez odbitne franšize" in spremljajočimi podatki ter še eno polico št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 (za obdobje 1. 4. 2006âˆ"1. 4. 2008) ter k njej speto še listino s tabelo "6. zavarovanje odgovornosti brez odbitne franšize" (v tem primeru z več razdelki kot v prvi tabeli 6.) in spremljajočimi podatki. Prijavitelj Cestno podjetje Kranj je zavarovanec pri Zavarovalnici Tilia, d. d.
- za prijavitelja Rekon polico za gradbeno zavarovanje št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 (z začetkom zavarovanja 20. 7. 2006, brez navedbe poteka zavarovanja) in dodatek št. 1 (k polici št. 01-6579417) z dne 20. 7. 2006, oba sklenjena pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe v zvezi z zavarovanjem prijavitelja Cestno podjetje Kranj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta obe predloženi polici št. 10 008072 z dne 31. 3. 2006 (s pripadajočima listinama s tabelo "1. gradbeno zavarovanje z odbitno franšizo za nizke gradnje" in spremljajočimi podatki) prijavitelja Cestno podjetje Kranj pogodbi o zavarovanju splošne odgovornosti, v njiju pa (ob upoštevanju četrtega odstavka 6. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-05 Zavarovalnice Tilia, d. d., oziroma dejstva, da v njiju ni kakšnih posebnih dikcij oziroma klavzul) ni mogoče ugotoviti, da bi vsebovali tudi kritje za "odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem".

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala tudi v polico št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je v zavarovalni pogodbi navedeno, da "za to zavarovanje veljajo priloženi splošni pogoji GRA-07NM, GRA-KL007NM". Oznaka GRA-07NM pomeni oznako Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje Zavarovalnice Tilia, d. d. (GRA-07-Nm), ki se uporabljajo od 1. 1. 2007. Oznaka GRA-KL007NM predstavlja oznako "Klavzul za gradbeno zavarovanje" (Gra-kl-07), ki se uporabljajo od 1. 1. 2007. Pri pregledu teh klavzul ni bilo mogoče ugotoviti, da katera izmed njih pokriva tudi "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem". Pri vpogledu v polico št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v 1. točki v stolpcu "Predmet in način zavarovanja" določeno "gradbeno zavarovanje za temeljne nevarnosti v smislu in skladu z določili zavarovalnih pogojev in v skladu z določili dodatkov k polici, o načinu ter višini kritja, v okviru dejavnosti zavarovanca".

K polici št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 je speta še listina, ki vsebuje tabelo "1. gradbeno zavarovanje z odbitno franšizo za nizke gradnje". Ta tabela je sestavljena iz štirih stolpcev ["Zap. št." (prvi stolpec), "Vrsta zavarovanja" (drugi stolpec), "Predmet zavarovanja" (tretji stolpec) in "Zavarovalna vsota" (četrti stolpec)] ter dveh oštevilčenih vrst. V vrsti z zaporedno številko 1 je v razdelku stolpca "Vrsta zavarovanja" navedeno "Gradbeno zavarovanje za temeljne nevarnosti", v razdelku stolpca "Predmet zavarovanja" pa "Gradbeni objekti v gradnji, gradbeni in instalacijski material, elektrostrojna oprema, gradbeni deli za vgradnjo, oprema v predračunski vsoti". V vrsti z zaporedno številko 2. je v razdelku stolpca "Vrsta zavarovanja" navedeno "Gradbeno zavarovanje za temeljne nevarnosti", v razdelku stolpca "Predmet zavarovanja" pa "Obstoječi objekti na katerih se izvajajo dela, dograditve, â??".

Kot je Državna revizijska komisija že navedla, je od Slovenskega zavarovalnega združenja dobila pojasnilo, da se lahko zavarovanje odgovornosti z vključenim kritjem za škodo na obstoječem objektu tudi "zavarujeta kot posebni âˆ" dodatni kritji v okviru gradbenega zavarovanja", kjer sta možni dve obliki sklenitve zavarovanja (bodisi s posamičnimi bodisi z generalnimi policami). Glede na prejeto pojasnilo Slovenskega zavarovalnega združenja bi bilo mogoče predloženo polico št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 označiti kot generalno polico.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila, ali je mogoče iz police št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 ugotoviti, da ta vključuje tudi zahtevano kritje.

V 1. točki drugega odstavka 2. člena Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje GRA-07-Nm Zavarovalnice Tilia, d. d., je določeno: "Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, lahko zavarovanje obsega tudi obstoječe objekte, na katerih se izvajajo dograditve, nadgradnje, popravila in adaptacije (krita je škoda na delih obstoječega objekta, katerih lastnik je naročnik del)."

Ker polica št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 pri predmetu zavarovanja navaja tudi "obstoječe objekte na katerih se izvajajo dela, dograditve, â??", prvi vlagatelj pa v revizijskih navedbah ni z ničimer utemeljil, da to ne predstavlja tistega, kar je naročnik zahteval v drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, kot ne navaja ničesar drugega, kar bi lahko bilo sporno, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da prijavitelj Cestno podjetje Kranj nima zahtevanega kritja oziroma da tega ni uspel izkazati. Posledično Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da so revizijske navedbe glede neenakopravne obravnave v delu, ki se nanašajo na zavarovanje z zahtevanim kritjem, utemeljene.

Državna revizijska komisija je nato obravnavala revizijske navedbe v zvezi z zavarovanjem prijavitelja Rekon.

Državna revizijska komisija je vpogledala v polico št. 106579417 z dne 20. 7. 2006, pri tem pa je ugotovila, da je v stolpcu "Predmet zavarovanja" med drugim v razdelku pod zaporedno številko 3 klavzula "Ceste, žel. v ravn., V.âˆ"VII. kat. izkopa, odg. izv.; zavar. odgovornosti do 11.180.000,00 sit", pod zaporedno številko 4 pa klavzula "Zavar. obstoječih objektov na katerih se izvajajo dela in deli objekta, ki jih izvajajo drugi izvajalci na I riziko do 10.000.000,00 sit za osnovno zavarovanje".

Kot je Državna revizijska komisija že navedla, je od Slovenskega zavarovalnega združenja dobila pojasnilo, da se lahko zavarovanje odgovornosti z vključenim kritjem za škodo na obstoječem objektu tudi "zavarujeta kot posebni âˆ" dodatni kritji v okviru gradbenega zavarovanja", kjer sta možni dve obliki sklenitve zavarovanja (bodisi s posamičnimi bodisi z generalnimi policami). Glede na prejeto pojasnilo Slovenskega zavarovalnega združenja bi bilo mogoče predloženo polico št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 označiti kot generalno polico. Slednje izhaja tudi iz same predložene police št. 106579417 z dne 20. 7. 2006, saj je v razdelku "Predmet zavarovanja" med drugim zapisano "gradbeno zavarovanje vseh del po generalni polici".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila, ali je mogoče iz police št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 ugotoviti, da ta vključuje tudi zahtevano kritje.

Kot izhaja iz uvodnega dela police št. 106579417 z dne 20. 7. 2006, ta vsebuje tudi določbo, da je "zavarovalec /je/ seznanjen, da je ta pogodba sklenjena po splošnih pogojih PG-gra/97-2, PG-odg/99-12, PG-vlm/99-12 in klavzulah â??". Oznaka PG-gra/97-2 je oznaka za Splošne pogoje za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d. (ki se uporabljajo od 1. 1. 1997), oznaka PG-odg/99-12 je oznaka za Splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti PG-odg/99-12 Zavarovalnice Triglav, d. d. (ki so se uporabljali od 31. 12. 1999), oznaka PG-vlm/99-12 pa je oznaka za Splošne pogoje za vlomsko zavarovanje PG-vlm/99-12 Zavarovalnice Triglav, d. d.

Kot je že bilo predstavljeno, je "odgovornost izvajalca del" opredeljena v 23. členu Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d.

V prvem odstavku 23. člena Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., je med drugim določeno, da se "obseg nevarnosti odgovornosti izvajalca del /se/ določa po veljavnih Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti, če niso v nasprotju s temi pogoji".

V tretjem odstavku 23. člena Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., je določeno, da "zavarovanje odgovornosti ne krije škode na obstoječem objektu, na katerem se izvajajo dela (adaptacije, dograditve, rekonstrukcije in podobno), kakor tudi ne škode na obstoječih objektih, ki so od zavarovanega objekta v gradnji oddaljeni 5 metrov ali manj. Te obstoječe objekte je možno zavarovati po določilih 1) oziroma 2) točke (2) odstavka 24. člena teh pogojev." V drugem odstavku 24. člena teh splošnih pogojev je med drugim določeno, "če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje tudi: 1) obstoječe objekte, na katerih se izvajajo dograditve, nadgradnje, popravila ali adaptacije; 2) obstoječe objekte, ki so od zavarovanega objekta v gradnji oddaljeni 5 metrov ali manj; â??".

Kot si je mogoče pomagati z definicijami Splošnih pogojev za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d., vsebina kritja za "obstoječe objekte, na katerih se izvajajo dograditve, nadgradnje, popravila ali adaptacije" (prva točka drugega odstavka 24. člena teh splošnih pogojev), ki je primerljiva naročnikovi definiciji iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, je razvidna iz dikcije "zavar. obstoječih objektov na katerih se izvajajo dela â??", navedene v razdelku pod zaporedno številko 4 police št. 106579417 z dne 20. 7. 2006.

Ker polica št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 v stolpcu "Predmet zavarovanja" vsebuje pod zaporedno številko 4 med drugim tudi dikcijo "Zavar. obstoječih objektov na katerih se izvajajo dela â??", prvi vlagatelj pa v revizijskih navedbah ni z ničimer utemeljil, da to ne predstavlja tistega, kar je naročnik zahteval v drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, kot ne navaja ničesar drugega, kar bi lahko bilo sporno, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da prijavitelj Rekon nima zahtevanega kritja oziroma da tega ni uspel izkazati. Posledično Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel izkazati, da so revizijske navedbe glede neenakopravne obravnave v delu, ki se nanašajo na zavarovanje z zahtevanim kritjem, utemeljene.

Prvi vlagatelj tudi ugotavlja, "ker je naročnik ob enaki listinski dokumentaciji navedenim kandidatom priznal sposobnost, bi moral sposobnosti priznati tudi vlagatelju, saj je predložil listine in dokazila, kot ostali ponudniki, katere je naročnik uvrstil na listo usposobljenih kandidatov in s katerimi je imel namen po dokončnosti in pravnomočnosti izpodbijane odločitve skleniti okvirni sporazum". Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v primeru, da kateri izmed prijaviteljev ni predložil popolne prijave oziroma da prijavitelj v roku, ki ga je postavil naročnik za dopolnitev prijave (ob siceršnjem upoštevanju omejitev iz ZJNVETPS), formalno nepopolne prijave ni ustrezno dopolnil, ne more biti uvrščen na seznam sposobnih gospodarskih subjektov, saj bi bila v nasprotnem taka situacija neskladna z ZJNVETPS. Skladno z ZJNVETPS je namreč naročnikova dolžnost izločiti prijave, ki imajo takšne pomanjkljivosti.

Državna revizijska komisija tako povzema, da je prvemu vlagatelju uspelo izkazati, da je naročnik v postopku javnega naročanja kršil enakopravno obravnavo prijaviteljev (15. člen ZJNVETPS), saj je naročnik glede zavarovanja enaka dejanska stanja obravnaval različno oziroma je različna dejanska stanja obravnaval enako, kar je vplivalo na to, da je posamezne institute ZJNVETPS (82. in 84. člen ZJNVETPS) uporabil pomanjkljivo oziroma napačno.

Državna revizijska komisija je sledila revizijskemu predlogu prvega vlagatelja in mu zaradi narave ugotovljenih kršitev ugodila na način, da je v celoti razveljavila vsebino odločitve o (ne-)priznanju sposobnosti, kot izhaja iz odločitve o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 ter posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007. S tem ravnanjem se postopek pri naročniku vrne v postopek pregleda in dopolnitve prijav v skladu z 82. členom ZJNVETPS. V primeru, da se naročnik odloči nadaljevati začeti postopek javnega naročanja, mora zagotoviti, da do prijaviteljev ravna tako, da bo enaka dejanska stanja (glede izpolnjevanja pogoja glede zavarovanja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije) obravnaval enako, različna dejanska stanja pa ustrezno različno, posledično pa pravilno apliciral uporabo institutov iz ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija se je opredeljevala le do revizijskih navedb, ki so se po vsebini nanašale na kršenje enakopravne obravnave prvega vlagatelja v primerjavi z izpostavljenimi prijavitelji glede zavarovanja z vključenim spornim kritjem iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, saj je bil prvi vlagatelj izločen zgolj zaradi tega, ker je naročnik štel, da prvi vlagatelj ni izpolnil tega pogoja (oziroma da ni izkazal njegovega izpolnjevanja).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama najprej spor o tem, ali je naročnik upravičeno izločil prijavo drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 in obvestili o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik prijavo drugega vlagatelja izločil, ker "ni bila popolna iz naslednjega razloga:
â"˘ iz vaše prijave ter dopolnitve ni razvidno, da ste imeli vi kot nosilec posla ter prijavljeni član v skupni prijavi na dan oddaje ponudbe urejeno zahtevano zavarovanje odgovornosti. Oba, vi kot nosilec posla in član v skupni prijavi sta predložila izjavo Zavarovalnice Triglav, d.d., da bosta v primeru izbora uredila ustrezno zavarovanje, s čimer pa ne izpolnjujeta pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije v celoti".

Iz celote naročnikovih argumentov izhaja, da je naročnik prijavo drugega vlagatelja izločil, ker je štel, da drugi vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz druge alinee točke 2.3.6 razpisne dokumentacije oziroma da drugi vlagatelj ni niti po izvedeni dopolnitvi prijav izkazal, da izpolnjuje postavljeni pogoj glede zavarovanja. Kot je tudi mogoče razbrati iz naročnikovih argumentov, je naročnik kot dopolnitev prijave upošteval zgolj dopolnitev prijave, ki je bila izvedena do 13. 7. 2007 (namreč, izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., je bila v postopku dopolnitve prijave predložena samo do 13. 7. 2007, v naknadni dopolnitvi prijave pa je ni bilo, saj sta bila predložena dva dodatka k zavarovalnima pogodbama).

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil:
"Posamezni član skupine pravnih ali/in fizičnih oseb v okviru skupne prijave mora izpolnjevati pogoje na naslednji način:
- vsak sodelujoč v skupni ponudbi: â?? 3.2.6, â??
â??"

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti - priloga 10 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"Potencialni kandidat mora imeti ves čas svojega poslovanja urejena naslednja zavarovanja:
- zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam (skladno s 33. členom ZGO-1);
- zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem.

Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja mora potencialni kandidat predložiti kopijo veljavne zavarovalne pogodbe in/ali police."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 2.7.1 Oblika prijave (str. 9 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil, da "vsi zahtevani dokumenti v prijavi naj bodo vloženi po vrstnem redu, navedenem v točki 2.15 teh navodil in ločeni z ločilnimi kartoni". V točki 2.15 Vrstni red dokumentov in listin v prijavi (str. 13 od 56 razpisne dokumentacije) je naročnik določil, da "prijavo z zahtevanimi prilogami sestavite po naslednjem vrstnem redu: â?? 10. Zavarovanje odgovornosti; priloga št. 10 â??".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo drugega vlagatelja in ugotovila, da je drugi vlagatelj v prijavi za dokazovanje izpolnjevanja pogoja glede zavarovanja predložil:
- za prijavitelja SCT osnovno polico št. 120637 z dne 19. 12. 2002, dodatek št. 3/2 (k polici št. 120637) z dne 1. 9. 2005, dodatek št. 4/3 (k polici št. 120637) z dne 30. 1. 2006, dodatek št. 5/4 (k polici št. 120637) z dne 20. 2. 2006 in dodatek št. 6/5 (k polici št. 120637) z dne 31. 1. 2007. Prijavitelj SCT je zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.,
- za prijavitelja Nivo osnovno polico št. 115058 z dne 28. 5. 2001, dodatek št. 6 (k polici št. 80-115058) z dne 22. 3. 2004 in dodatek št. 7 (k polici št. 80-115058) z dne 18. 4. 2005. Tudi prijavitelj Nivo je zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik prijavitelju SCT poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 po telefaksu. V tem pozivu je naročnik zapisal: "V fazi pregledovanja vaše prijave je komisija naročnika ugotovila, da iz v prijavi priložene zavarovalne police ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije). Prosimo vas, da nam v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do petka 13.07.2007 do 9:00 ure pošljete ustrezno kopijo zavarovalne police in/ali pogodbe, iz katere bo razvidno, da imate urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije, v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno". Iz poziva je tudi razvidno, da je bil naslovljen zgolj na prijavitelja SCT, naročnik pa je izkazal pošiljanje tega dopisa le prijavitelju SCT (izpisek poročila o oddaji telefaksa 11. 7. 2007).

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 na elektronski naslov kâ??.tâ??@sct.si (za prijavitelja SCT) poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave".

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 (vsebinsko enak kot pri prijavitelju SCT) posredoval 11. 7. 2007 po telefaksu tudi prijavitelju Nivo. Iz tega poziva je tudi razvidno, da je bil naslovljen zgolj na prijavitelja Nivo, naročnik pa je izkazal pošiljanje tega dopisa le prijavitelju Nivo (izpisek poročila o oddaji telefaksa 11. 7. 2007).

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 na elektronski naslov mâ??.jâ??@nivo.si (za prijavitelja Nivo) poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave".

Kot izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani dopis prijavitelja SCT št. 01-4210-1012-07/PG z dne 12. 7. 2007 (K prijavi javnega naročila â?? smo v prilogi 10 priložili zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam. Ker iz priložene zavarovalne police ni razvidno, ali je urejeno tudi zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec gradi oz. dela na njem, vam dopolnitev oz. izjavo o zavarovanju prilagamo v prilogi.) skupaj z izjavo zavarovalnice prijavitelja SCT z dne 10. 5. 2007 (Zavarovalnica Triglav d.d. â?? izjavljamo, da bomo v primeru izbora v postopku javnega naročila naročnika â?? za priznanje sposobnosti ponudniku SCT d.d., â?? zavarovali njegovo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec gradi oziroma dela na njem.). Obe listini je prijavitelj SCT poslal naročniku po telefaksu 12. 7. 2007 (naročnik ju je prejel 12. 7. 2007, kar je razvidno iz podatkov izpisa telefaksa na poslanih listinah in "porocila o sprejemu"), poleg tega pa ju je naročniku tudi dostavil 13. 7. 2007 (kar je razvidno iz "potrdila o predložitvi ponudbe").

Kot nadalje izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani tudi dopis prijavitelja Nivo z dne 12. 7. 2007, v katerem je prijavitelj Nivo med drugim pojasnil, da se "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnilo nastati na objektu, ki je predmet pogodbe, sklene ob sklenitvi le-te, saj pred podpisom ustrezne pogodbe ni osnove oz. niso poznani parametri, na osnovi katerih se sklene primerna zavarovalna polica. V kolikor želite, vam lahko posredujemo kopije zavarovalnih polic, ki so bile sklenjene za sorodne objekte", k temu dopisu pa je predložil že v prijavi predložene listine. Naročnik je ta dopis prejel 13. 7. 2007 po telefaksu (kar je razvidno iz podatkov izpisa telefaksa na poslanih listinah in "porocila o sprejemu"), kot tudi v originalu 16. 7. 2007 (kar izhaja iz podatkov, navedenih v prejemni štampiljki).

Naročnik je po telefaksu 16. 7. 2007 (kar je razvidno iz podatkov izpisa telefaksa na poslanih listinah in "porocila o sprejemu") prejel dopis prijavitelja Nivo, ki ga je prijavitelj Nivo naročniku posredoval že 12. 7. 2007, tokrat pa je k njemu bil kot priloga vključen še dodatek št. 9 (k polici št. 80-115058) z dne 6. 11. 2006.

Prijavitelj SCT je naročniku po telefaksu posredoval dopis z dne 25. 7. 2007 skupaj s prilogami (naročnik je te listine prejel 25. 7. 2007, kar je razvidno iz podatkov izpisa telefaksa na poslanih listinah in "porocila o sprejemu"). Med te priloge je prijavitelj SCT vključil dopis št. 01-4210-1049-07/PG z dne 12. 7. 2007 (ki se ne le po številki, ampak tudi po vsebini razlikuje od že predhodno poslanega dopisa z dne 12. 7. 2007, saj je v novem dopisu navedeno: "K prijavi javnega naročila â?? smo v prilogi 10 priložili zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam. Ker iz priložene zavarovalne police ni razvidno, ali je urejeno tudi zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec gradi oz. dela na njem, vam dodatek k zavarovalni polici prilagamo v prilogi."), dodatek št. 7/6 (k polici št. 120637) z dne 10. 5. 2007 in obračun premije z dne 23. 7. 2007 (za obdobje 10. 5. 2007-10. 5. 2012).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007 med drugim zapisal:
- "Naročnik je dne 16.07.2007 po roku za dopolnitve prijav po faksu od Nivo, d.d., Celje prejel poleg vseh že prej posredovanih dokumentov še dodatek št. 9 k polici št. â?? Zavarovalnice Triglav, d.d., ki sicer izkazuje ustrezno zavarovanje, vendar tega naročnik na podlagi 82. člena ZJNVETPS ni smel upoštevati.",
- "Dne 25.07.2007 pa je naročnik, prav tako po roku za dopolnitev prijav, od SCT, d.d. po faksu prejel dokument ''Dodatek št. 7/6 k zavarovalni polici št. â??, ki prav tako izkazuje ustrezno zavarovanje, vendar tudi tega naročnik na podlagi 82. člena ZJNVETPS ni smel upoštevati".

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zapisal:
"Med strankama ni sporno, da je vlagatelj dne 25.07.2007 dopolnil svojo prijavo za predmetno javno naročilo ter da je naročnik navedeno dopolnitev tudi prejel istega dne. V navedeni dopolnitvi je vlagatelj naročniku posredoval dokument ''Dodatek k zavarovalni polici'', iz katerega je razvidno, da vlagatelj v celoti izpolnjuje postavljeni pogoj. Na podlagi navedenega je potrebno kot nesporno tudi ugotoviti, da je bila prijava prijavitelja SCT, d.d. s partnerjem v trenutku sprejema odločitve naročnika popolna."

Izhajajoč iz navedenih argumentov drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija glede obravnave revizijskih navedb drugega vlagatelja o upravičenosti izločitve svoje prijave štela, da je sporni pogoj mogoče izpolniti, saj drugi vlagatelj eksplicitno zatrjuje, da je predložil ustrezno dokazilo, ki kaže tudi na vsebinsko izpolnjevanje pogoja. Tretji vlagatelj ob tem tudi eksplicitno zatrjuje, da je njegova prijava popolna.

V prvem odstavku 84. člena ZJNVETPS je določeno:
"V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne".

V 82. členu ZJNVETPS je določeno:
"(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja".

Kot je določeno v 18. točki prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS, je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Kot izhaja iz navedenih pravnih podlag, ZJNVETPS sicer govori zgolj o ponudbi, vendar je te institute mogoče zaradi primerljivosti položajev s prijavo (argument a simili ad simile), sicer pa dejstva, da je prijavitelju mogoče pripisati lastnost možnega bodočega ponudnika (prijavo pa element postopka, za katerim lahko sledi ponudba), upoštevati tudi v primeru, ko naročnik obravnava prijave. Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da argumentacijo v smeri, da je mogoče "pojasnila o popolni, formalno nepopolni in nepopolni ponudbi" po argumentu analogije uporabiti tudi za druge vloge v postopkih oddaje javnih naročil, navaja tudi strokovna literatura (Vesna Kranjc: Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2007, str. 63 in 401).

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, med strankama ni sporno, da sta prijavitelja SCT in Nivo v prijavi predložila določene listine glede zavarovanja. Med strankama tudi ni sporno, da predložena dokazila niso bila zadostna in da je naročnik opravil poziv k pojasnilu oziroma k predložitvi "ustrezne kopije zavarovalne police in/ali pogodbe". Med strankam tudi ni sporno, da sta prijavitelja SCT in Nivo še pred sprejemom odločitve o priznanju sposobnosti naročniku predložila tudi dodatna dokazila. Kot je mogoče tudi ugotoviti iz naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo, naročnik ugotavlja, da dodatna dokazila glede zavarovanja (predložena 16. in 25. 7. 2007) izkazujejo ustrezno zavarovanje (kritje), vendar jih ni smel upoštevati, ker bi to bilo v neskladju z 82. členom ZJNVETPS, saj so bila ta dokazila predložena po roku za dopolnitev prijav.

V skladu z ZJNVETPS ima naročnik v postopku javnega naročanja določene obveznosti s sprejemanjem odločitve o oddaji naročila (priznanju sposobnosti).

V prvem odstavku 83. člena ZJNVETPS je določeno, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb (tu smiselno: prijav) sprejme odločitev o oddaji javnega naročila. Pregled je, kot izhaja iz prvega odstavka 84. člena ZJN-2, namenjen ugotavljanju popolnosti ponudb (tu smiselno: prijav). Če ponudba (tu smiselno: prijava) ni popolna, jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJN-2). Poseben postopek oziroma režim ZJNVETPS določa za formalno nepopolne ponudbe (tu smiselno: prijave) (18. točka 2. člena in 82. člen ZJNVETPS), saj je v skladu z ZJNVETPS mogoče sanirati formalne pomanjkljivosti ponudb (tu smiselno: prijav).

V skladu s prvim odstavkom 82. člena ZJNVETPS je naročnikova dolžnost (â?? mora â??) izločiti ponudbo (tu smiselno: prijavo), za katero je bilo ugotovljeno, da je formalno nepopolna, in je naročnik ponudnika (tu smiselno: prijavitelja) pozval na njeno dopolnitev, ponudnik (tu smiselno: prijavitelj) pa je v roku, ki ga je določil naročnik, ni ustrezno dopolnil. Če je naročnik izvedel postopek dopolnitve ponudb (tu smiselno: prijav) v skladu z 82. členom ZJNVETPS (tudi upoštevajoč omejitev iz drugega stavka prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS in to, da je določene formalne pomanjkljivosti mogoče označiti kot nebistvene âˆ" 18. točka 2. člena ZJNVETPS), pozvani ponudnik (tu smiselno: prijavitelj) pa v določenem mu roku ponudbe (tu smiselno: prijave) ustrezno ne dopolni, potem naročniku tudi ni mogoče očitati, da je ravnal neskladno z ZJNVETPS, ko je tako ponudbo (tu smiselno: prijavo) izločil. ZJNVETPS torej naročniku omogoča upoštevati ponudbo (tu smiselno: prijavo), za katero je bilo ugotovljeno, da je formalno nepopolna (ob siceršnjem upoštevanju omejitve iz drugega stavka prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS in upoštevanju tega, da je določene formalne pomanjkljivosti mogoče označiti kot nebistvene âˆ" 18. točka 2. člena ZJNVETPS), če jo ponudnik (tu smiselno: prijavitelj) ustrezno dopolni znotraj roka, ki ga določi naročnik. Vsebinsko enake argumente navaja tudi strokovna literatura (npr. "Če ponudnik formalne nepopolnosti ne odpravi v roku, se njegova ponudba izloči enako, kot da je nepopolna."; Vesna Kranjc: Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2007, str. 332 in 508).

Glede na določbe razpisne dokumentacije navedeno pomeni, da mora biti najkasneje do roka za ustrezno dopolnitev prijave izkazano, da je imel prijavitelj do roka za predložitev prijav urejeno tudi zavarovanje za zahtevano kritje.

Ob tem je treba tudi pojasniti, da ZJNVETPS omogoča dopolnjevanje ponudb (tu smiselno: prijav) le v primeru formalnih pomanjkljivosti. Ponudbo (tu smiselno: prijavo), ki ima pomanjkljivosti vsebinske narave, ni mogoče dopolniti, ampak naročnik tako ponudbo (tu smiselno: prijavo) izloči. Vsebinsko enake argumente navaja tudi strokovna literatura (npr. "Ponudnika nepopolne ponudbe ne sme pozvati k dopolnitvi, ampak mora takšno ponudbo izločiti."; Vesna Kranjc: Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2007, str. 331 in 508).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je bil v (prejetih) pozivih kot rok za dopolnitev prijav določen 13. 7. 2007 do 9. ure. Tako 16. 7. 2007 kot 25. 7. 2007, ko naj bi bila izvedena ustrezna dopolnitev, pa sta izven roka, ki ga je določil naročnik, zaradi česar izločitve prijave glede na 82. člen ZJNVETPS ni mogoče šteti za neutemeljeno, s tem pa tudi ni mogoče naročniku očitati kršitve 84. člena ZJNVETPS.

Vendar pa drugi vlagatelj navaja argumente, da do izločitve njegove prijave ne bi smelo priti.

Drugi vlagatelj navaja, da bi moral naročnik pri pozivanju na dopolnitev prijave upoštevati pravila o osebnem vročanju. Državna revizijska komisija tem argumentom drugega vlagatelja ni mogla slediti. Kot izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZJNVETPS, "ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev". Kot je mogoče ugotoviti iz 82. člena ZJNVETPS, je postopek dopolnitve ponudb (tu smiselno: prijav) eden izmed institutov postopka javnega naročanja oziroma postopka oddaje naročila, ne pa revizijskega postopka oziroma postopka pravnega varstva (zaradi primerljivosti situacij: zadeva št. 018-225/2007; vlagatelj v navedeni zadevi je bil celo sedanji prijavitelj SCT). V prvem odstavku 83. člena ZJNVETPS je med drugim določeno, da "o svoji odločitvi [o oddaji naročila] mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi". Glede na to, da ZJNVETPS celo za odločitev o oddaji naročila (od prejema katere začnejo teči pomembni roki: vložitev pisnega opozorila - drugi odstavek 83. člena ZJNVETPS, vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila - tretji odstavek 83. člena ZJNVETPS, vložitev zahtevka za revizijo - prvi odstavek 12. člena ZRPJN) ne predvideva izrecno osebnega vročanja, saj naročniku omogoča pisno obveščanje ponudnikov (tu smiselno: prijaviteljev) tudi "po â?? faksu", po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče aplicirati strožjega režima (osebno vročanje) na pozivanje prijaviteljev na dopolnitev prijav. Slednje naročnikovo ravnanje v postopku javnega naročanja nenazadnje predstavlja predhodno dejanje sprejemu odločitve o oddaji naročila (priznanju sposobnosti).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS ne izhaja naročnikova dolžnost, da bi moral prijavitelja opozoriti na pravno posledico, če bi prijavitelj v roku, ki ga določi naročnik, prijave ustrezno ne dopolnil.

Državna revizijska komisija tudi dodaja, da se drugi vlagatelj pri sklicevanju na tri sklepe Državne revizijske komisije sklicuje na sklepe v zadevah, kjer je Državna revizijska komisija obravnavala ravnanja v revizijskih postopkih, ne pa ravnanj v postopkih javnega naročanja. V postopkih pravnega varstva se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, smiselno uporabljajo določbe ZPP, zaradi česar neposredno apliciranje postopka po ZPP v postopek po ZJNVETPS ne more biti utemeljeno.

Drugi vlagatelj tudi navaja, da je postavitev fiksnega datuma težko definirati oziroma uvrstiti pod definicijo prekluzivnega roka, saj naročnik ne more z gotovostjo vedeti oziroma trditi, da bo poslan dopis dejansko vročen do končnega postavljenega datuma 13. 7. 2007. Kot izhaja iz prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS, lahko ponudnik (tu smiselno: prijavitelj), ne da bi ga doletele sankcije (postopek dopustne dopolnitve ponudb - oziroma prijav - je sicer urejen le v 82. členu ZJNVETPS), dopolni ponudbo (tu smiselno: prijavo) "v roku, ki ga določi naročnik". Tega pojma ZJNVETPS posebej ne opredeljuje, vendar naročnika posebej ne omejuje, da bi za dopolnitev ponudbe (tu smiselno: prijave) ne smel postaviti fiksnega roka, zlasti upoštevajoč dejstva, ki jih je Državna revizijska komisija navedla predhodno pri obravnavi revizijskih navedb drugega vlagatelja glede osebnega vročanja. Sodobna komunikacijska sredstva lahko namreč bistveno olajšajo komunikacijo med strankama in s tem skrajšujejo čase prenosa. Ob tem je treba tudi izpostaviti, da mora naročnik tudi v postopku dopolnitve ponudb (tu smiselno: prijav) in s tem ravnanjem povezanim določanjem roka za dopolnitev prijav upoštevati temeljna načela javnega naročanja, med drugim zlasti načelo enakopravne obravnave ponudnikov (tu smiselno: prijaviteljev) (15. člen ZJNVETPS), po drugi strani pa tudi uporaba sodobnih komunikacijskih sredstev ne more prispevati k olajš(ev)anju komunikacije med strankami, če stranke ta sredstva zlorabljajo za uveljavljanje svojih interesov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 prijaviteljema SCT in Nivo posredoval tako po telefaksu kot elektronski pošti (torej z uporabo sodobnih komunikacijskih sredstev, pri katerih je možnost hitre odzivnosti nedvomno velika), vendar se po navedbah drugega vlagatelja prijavitelj SCT (subjekt, ki ga je mogoče smiselno razbrati iz vsebine očitka drugega vlagatelja; op. Državne revizijske komisije) ni mogel seznaniti kot zgolj s pozivom, posredovanim po elektronski pošti na elektronski naslov kâ??.tâ??@sct.si (vendar se je z njim seznanil šele 23. 7. 2007, ko se je oseba, na čigar elektronski naslov je prispela elektronska pošta, vrnila po odsotnosti), ob tem pa ga naročnik ni tudi seznanil s tem, da je k dopolnitvi prijave pozval tudi prijavitelja Nivo (partnerja v skupni prijavi).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni prerekal naročnikovih argumentov za izločitev prijave, in sicer, da je med predloženimi dokazili po izvedeni dopolnitvi tudi izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., ki kaže na to, da je drugi vlagatelj brez ustreznega zavarovanja (kritja). Čeprav naročnikov argument ne drži v celoti, saj med dokazili, ki se nanašajo na prijavitelja Nivo, izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., ni (razvidno tudi iz odločitve o zahtevku za revizijo, saj naročnik te izjave pri prijavitelju Nivo sploh več ne omenja), pa ni mogoče spregledati, da drugi vlagatelj ni prerekal tega, da se v naročnikovi spisni dokumentaciji nahaja izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., glede zavarovanja prijavitelja SCT. Iz odstopljene spisne dokumentacije je mogoče ugotoviti, da je navedena izjava v interesno sfero naročnika do 13. 7. 2007 do 9. ure (rok za dopolnitev prijav) prispela dvakrat (prvič po telefaksu, drugič še v originalu osebno), kar sicer sovpada z rokom, ki ga je naročnik postavil za predložitev manjkajočih dokazil. Vendar pa drugi vlagatelj med svojimi argumenti, s katerimi oporeka izločitvi prijave, navaja, da "naročnik poziva za dopolnitev po običajni poti (po pošti) ali v kakšni drugi obliki ni prejel". Navedena revizijska navedba sicer nima pomena, saj je bistvo "poziva k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007, da se z njim seznani prijavitelj, ne pa naročnik, vendar je očitno prišlo do lapsusa in drugi vlagatelj v bistvu âˆ" tudi glede na kontekst in umestitev te navedbe âˆ" uveljavlja, da prijavitelj SCT ni prejel tega poziva kot le po elektronski pošti na elektronski naslov kâ??.tâ??@sct.si, z njim pa se je seznanil šele 23. 7. 2007 (iz navedenega pa nesporno izhaja, da je poziv z dne 11. 7. 2007 v vsaj eni obliki prijavitelj SCT prejel). In v tem kontekstu je Državna revizijska komisija (najprej) obravnavala revizijsko navedbo drugega vlagatelja (da prijavitelj SCT poziva z dne 11. 7. 2007 ni prejel tudi po telefaksu). Državna revizijska komisija tudi pojasnjuje, da ni ugotavljala, ali dejstvo, da prijavitelj SCT poziva z dne 11. 7. 2007 ni prejel po telefaksu, drži, ampak je navedeno dejstvo v konkretnem primeru in kontekstu zadeve preizkusila tako v smeri njegove resničnosti kot nasprotnega.

Če bi šteli, da prijavitelj SCT ni bil seznanjen s pozivom, posredovanim po telefaksu 11. 7. 2007, pa je sam ugotovil, da ima njegova prijava določeno pomanjkljivost ali zato ker ga je/bi prijavitelj Nivo kot partnerja v skupni prijavi obvestil (prvi vlagatelj česa takega sicer ne navaja), da je sam prejel poziv, iz smiselno enakih razlogov, ki jih je naročnik navedel za prijavitelja Nivo, pa je tudi prijavitelj SCT ugotovil, da je podana pomanjkljivost v delu prijave, ki se nanaša nanj, in z dopisom z dne 12. 7. 2007 obvestil naročnika o dopolnitvi prijave, potem bi bilo mogoče tudi šteti, da prijavitelju SCT morebitno nepoznavanje pravne podlage za dopolnitev prijav ne more škodovati. Namreč, če bi ZJNVETPS ne urejal instituta formalno nepopolne ponudbe (tu smiselno: prijave), bi bila predložitev manjkajočega dokazila že sama po sebi nedopustna, naročnik pa takega dokazila ne bi smel upoštevati, zato bi bil upravičen izločiti prijavo [npr. ureditev po Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000; v nadaljevanju: ZJN-1)]. Če pa bi tako dokazilo naročnik upošteval, bi prijavitelj ne imel interesa uveljavljati take "kršitve". Ker pa ZJNVETPS pojem formalno nepopolne ponudbe (tu smiselno: prijave) ureja in v 82. členu gospodarskemu subjektu celo omogoča predlagati dopolnitev formalno nepopolne ponudbe (tu smiselno: prijave), bi bilo mogoče ravnanje prijavitelja SCT (še vedno izhajajoč iz tega, da ta ni bil seznanjen s pozivom, posredovanim po telefaksu 11. 7. 2007) s tem, ko je naročniku poslal dopis z dne 12. 7. 2007 skupaj z izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007, šteti kot predlog za dopolnitev formalno nepopolne prijave. Vendar bi moral naročnik ob prejemu dopisa z dne 12. 7. 2007 skupaj z izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007 ugotoviti, da zaradi podane izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007 ne more izvesti takega postopka, saj bi moral prijavitelja SCT pozvati, naj najprej izpolni postavljeni pogoj (sklenitev zavarovanja za manjkajoče kritje; odprava vsebinske pomanjkljivosti), šele nato pa bi bila možna predložitev ustrezne listine (odprava formalne pomanjkljivosti, ki pa to več ne bi bila, saj bi bila posledica odpravljanja prej navedene vsebinske pomanjkljivosti). V takšnem primeru pa bi šlo za spreminjanje stanja, ne pa za dopolnitev, s katero bi prijavitelj dokazoval (obstoječe) stanje. Dovolitev takšnega ravnanja bi bila v neskladju z 82. členom ZJNVETPS. In še. Če pa je prijavitelj SCT predložil izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007 kot prilogo dopisu z dne 12. 7. 2007, zato ker je prejel poziv z dne 11. 7. 2007 tudi po telefaksu (torej preden je poslal naročniku dopolnitev prijave), bi mu tudi fiksen rok (glede na to, da je bila izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., dana že 10. 5. 2007, torej več kot dva meseca preden je naročnik 11. 7. 2007 izdal in poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave") kot tudi dejstvo, da se naročnik v tem pozivu ni skliceval na 82. člen ZJNVETPS, ne mogla škodovati. Namreč, v takem primeru bi se bil prijavitelj SCT seznanil s posredovanim pozivom z dne 11. 7. 2007 po telefaksu, ugotovil pa bi tudi rok za dopolnitev prijave in vsebino zahtevane dopolnitve prijave. Izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007, predložena do postavljenega roka, pa ne bi bila skladna z naročnikovimi zahtevami iz poziva z dne 12. 7. 2007. Kot že predhodno pojasnjeno in kot je tudi pojasnil naročnik (v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007), "z navedeno izjavo SCT, d.d. ne izpolnjuje postavljenega pogoja". Dejstvo, da je prijavitelj SCT naknadno predložil dokazilo, ki "izkazuje ustrezno zavarovanje" na dano situacijo ne more vplivati. Če bi naročnik predložitev izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007 štel kot predlog za izvedbo dopolnitve prijave (glede na to, da drugi vlagatelj navaja, da prijavitelj SCT poziva z dne 11. 7. 2007 po telefaksu ni prejel), bi postopka dopolnitve prijave ne mogel uvesti, saj iz izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007 ne izhaja, da ima prijavitelj SCT sklenjeno zavarovanje z zahtevanim kritjem, naknadna dokazila (ta torej niso bila sočasna) pa ne bi mogla sanirati že nastalega položaja [šlo bi za spreminjanje stanja: iz izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007, predložene 12. 7. 2007 oziroma v enaki vsebini 13. 7. 2007, izhaja, da bo prijavitelj SCT zahtevano kritje šele uredil; iz dokazil - dodatka št. 7/6 (k polici št. 120637) z dne 10. 5. 2007 in obračuna premije z dne 23. 7. 2007, vendar predloženih 25. 7. 2007, pa izhaja, da je bilo zahtevano kritje urejeno]; če pa bi upoštevali, da je naročnik prijavitelju SCT uspel vročiti tudi telefaks, bi izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007, predložena 12. 7. 2007 oziroma v enaki vsebini 13. 7. 2007, izkazovala, da prijavitelj SCT nima sklenjenega zavarovanja z zahtevanim kritjem, dodatna dokazila, predložena 25. 7. 2007, pa bi ravno tako pomenila spremembo stanja (s tem pa prijave; in ne le dopolnitev prijave po roku za dopolnitev prijav), kar bi bilo ravno tako v neskladju z 82. členom ZJNVETPS. Glede na do sedaj predstavljene argumente drugega vlagatelja Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik ravnal neskladno z ZJNVETPS, ko je izločil prijavo drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da prijavitelj SCT izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 10. 5. 2007 in dodatka št. 7/6 (k polici št. 120637) z dne 10. 5. 2007 ni predložil sočasno ali morda ločeno do izteka postavljenega roka za dopolnitev prijav, kar bi morda lahko vplivalo na ugotavljanje tega, katero dokazilo je pravo (nejasno dejansko stanje).

Izhajajoč iz navedenega se zato Državni revizijski komisiji ni bilo treba opredeljevati do tega, da je naročnik napačno odločil, da je prijava drugega vlagatelja nepopolna tudi v delu, ki se nanaša na prijavitelja Nivo, saj bi tudi drugačna ugotovitev glede prijavitelja Nivo ne vplivala na drugačno označitev prijave drugega vlagatelja. Naročnik je namreč v točki 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije) zahteval, da pogoj iz točke 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti - priloga 10 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije) izpolnjuje "vsak sodelujoč v skupni ponudbi" (glede na vsebino razpisne dokumentacije beri: vsak sodelujoči v skupni prijavi). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da tudi v primeru, da bi ugotovila, da je naročnik neskladno vročal poziv prijavitelju Nivo, to ne bi moglo vplivati na sanacijo nastalega stanja (neskladnosti v sferi prijavitelja SCT, za katere drugi vlagatelj ni uspel izkazati, da niso podane).

Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik izločil prijavo drugega vlagatelja, ker ta ne izpolnjuje pogoja iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije oziroma ni izkazal, da ima urejeno zavarovanje tudi s spornim kritjem [zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem].

Drugi vlagatelj v nadaljevanju med drugim tudi zatrjuje, da "nobeden izmed prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal sposobnost, ni v celoti izpolnil pogoja iz točke 3.2.6, saj nobeden ni predložil ustreznega zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec gradi oz. dela na njem". Poleg tega pa drugi vlagatelj naročniku tudi očita "evidentno nespoštovanje načela enakopravnega obravnavanja prijaviteljev in neupravičeno diskriminacijo vlagatelja nasproti drugim prijaviteljem". Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja, s katerimi ta predstavlja svoje argumente, iz katerih po vsebini izhajajo navedbe glede naročnikove neenakopravne obravnave drugega vlagatelja v primerjavi s prijavitelji, ki jim je bila priznana sposobnost, glede razlogov, zaradi katerih je bila prijava drugega vlagatelja izločena, saj bi v primeru ugotovitve enake neskladnosti tudi v drugih prijavah oziroma pri drugih prijaviteljih moral naročnik do vseh prijaviteljev ravnati enako (ustrezno enaka oziroma ustrezno različna uporaba institutov po ZJNVETPS). Državna revizijska komisija je torej revizijske navedbe drugega vlagatelja presojala z namenom ugotoviti, ali je naročnik spoštoval načelo enakopravnosti (15. člen ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da drugi vlagatelj ni uspel izkazati, da obstaja "splošna in enotna politika slovenskih zavarovalnic" ali da skladno z njo ni mogoče pridobiti zavarovanja z zahtevanim kritjem "v prvi fazi usposobljenosti". Že dejstvo, da drugi vlagatelj zatrjuje in z naknadno predloženim dodatkom št. 7/6 (k polici št. 120637) z dne 10. 5. 2007 izpostavlja, da ima izkazano sposobnost (tudi glede kritja po drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije), nasprotuje navedenim očitkom. Drugi vlagatelj namreč kot problematična izpostavlja zgolj zavarovanja prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal sposobnost. Svojega zavarovanja drugi vlagatelj očitno ne šteje kot problematičnega.

Ne glede na prej navedeno pa je mogoče ugotoviti tudi naslednje. V 33. členu ZGO-1 je normirano "zavarovanje pred odgovornostjo":
"(1) Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.
(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega odstavka.
(3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti nižja od 10,000.000 tolarjev."

V decembru 2005 je Slovensko zavarovalno združenje izdalo okrožnico (sopodpisale so jo tudi nekatere zavarovalnice), ki je začela veljati 1. 1. 2006. Čeprav ima okrožnica značaj priporočila zavarovalnicam, je mogoče iz njene vsebine ugotoviti, kako je mogoče zadostiti zahtevam ZGO-1 glede zavarovanja odgovornosti za škodo (za sporno kritje).

V uvodnem stavku te okrožnice je navedeno: "Slovensko zavarovalno združenje je na osnovi obstoječih zavarovalnih podlag, uveljavljenih v slovenskem zavarovalnem prostoru, oblikovalo minimalni nabor zavarovalnih kritij, ki zadostijo pogojem ZGO-1 v delu, ki se nanaša na zavarovanje odgovornosti." Za izvajalce del je v tej okrožnici navedeno:
"Po ZGO se za izvajalca šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju pripravljalnih del na gradbišču, izvajanju gradbenih del, montažah in vgrajevanju strojnih in električnih inštalacij ter izvajanju zaključnih gradbenih del (glej 4.3 točko 1. odst. 2. člena ZGO-1). Kot izvajalci del se tako štejejo splošna gradbena in montažna podjetja in podjetja z naslednjo dejavnostjo: parketarstvo, pleskarstvo, steklarstvo in vsa ostala zaključna dela v gradbeništvu, izvajanje vseh vrst instalacij, gradnja vodnjakov, globinsko vrtanje, razstreljevanje, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, tesarstvo itd.

Zavarovanje pred odgovornostjo so dolžne skleniti ''vse tiste pravne in fizične osebe, ki so registrirane oz. imajo priglašeno dejavnost gradbeništva in na trgu ponujajo izvajanje gradenj oz. izvajanje gradbenih del in sklepajo pogodbe kot izvajalci''. ZGO določa obvezno zavarovanje za izvajalce vseh vrst pri gradnji objektov, tudi za manjše izvajalce kot so krovci ali pleskarji, ne glede na to, v kakšnem razmerju nastopajo do naročnika storitev (glavni izvajalec, podizvajalec, kooperant ipd.).

Izvajalci morajo skleniti zavarovanje splošne odgovornosti, ki izvira iz opravljanja gradbene dejavnosti, z vključitvijo naslednjih kritij:
1. kritje za škodo na obstoječem objektu. Za to kritje je obvezna odbitna franšiza v višini 50.000 SIT;
2. kritje za delodajalčevo odgovornost;
3. območje kritja je Republika Slovenija, druge države po dogovoru;
4. stvari, na katerih se dela, so izključene iz zavarovanja splošne civilne odgovornosti (v ta namen je potrebno montažno ali gradbeno zavarovanje);
5. minimalna zavarovalna vsota znaša 10.000.000 SIT po posameznem škodnem dogodku.

Izjemoma se za velike gradbene izvajalce (letni prihodki več kot 1 milijarda SIT) dopušča, da se zavarovanje odgovornosti sklene brez dodatnega kritja za škodo na obstoječem objektu. V tem primeru je potrebno obstoječi objekt zavarovati v okviru gradbenega zavarovanja.

Zavarovalno kritje mora vsebovati določila Klavzule za zavarovanje odgovornosti po ZGO, ki jo je izdalo Slovensko zavarovalno združenje."

Obstoječi objekt je "objekt, na katerem zavarovanec dela. S tem pojmom niso mišljene škode na delih, ki jih je izvajalec dolžan izvesti skladno z določili gradbene pogodbe, saj so do predaje del izvedena dela v lasti izvajalca." (Edi Bubnič: Zavarovanje pred odgovornostjo po Zakonu o graditvi objektov, Interno glasilo zavarovalne družbe Adriatic Slovenica, d. d., Modri AS, št. 53, junij 2006, str. 17). V tem članku avtor predstavlja vsebino okrožnice.

Da bi bilo mogoče nazorneje predstaviti pomen nekaterih izmed navedenih pojmov, si je mogoče pomagati s poenostavljenim primerom npr. vodovoda. Že zgrajeni krak vodovoda predstavlja obstoječi objekt. Če izvajalec ne bo dodajal novih delov (elementov) temu kraku vodovoda in bo izvedel določena dela zgolj na npr. ceveh, ki so že položene, bo izvajal dela na obstoječem objektu (tj. na objektu, na katerem izvajalec /zavarovanec/ gradi oz. dela na njem; dikcija iz razpisne dokumentacije). Izvajalec, ki bo moral opraviti določena dela na tem istem kraku vodovoda, pa bo v primeru, da bo moral odstraniti del tega vodovoda in ga nadomestiti z npr. novo cevjo, bo dela na obstoječem objektu opravljal v delu, ki ne obsega nove cevi. Nova cev ne predstavlja obstoječega objekta (objekta, na katerem izvajalec gradi oz. dela na njem; dikcija iz razpisne dokumentacije), saj tega dela (elementa) še ni bilo, ko je izvajalec začel dela na objektu. Slednji del (element) bi bilo mogoče uvrstiti pod 4. točko iz okrožnice. Pod to točko pa ni mogoče uvrstiti kraka vodovoda, ki je že (bil) zgrajen.

Ker drugi vlagatelj izpostavlja kot sporno možnost pridobitve ustreznega zavarovanja z vključenim zahtevanim kritjem in izpostavlja preverjanje zavarovalnih polic s splošnimi pogoji zavarovalnic, je Državna revizijska komisija poskusila ugotoviti, ali je zahtevano kritje mogoče urediti v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju vpogledala v splošne pogoje za zavarovanje (splošne civilne) odgovornosti zavarovalnic, ki so s prijavitelji sklepale zavarovalne pogodbe in/ali police oziroma prijaviteljem podajale izjave.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je v prvem odstavku 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d. (ti splošni pogoji veljajo od 15. 10. 2006) določeno (1. člen se nahaja v poglavju A. Za vse nevarnostne vire), da "zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz nevarnostnega vira, navedenega na polici, in ima za posledico: 1) poškodovanje oseb; 2) poškodovanje stvari". V tretjem odstavku 1. člena teh splošnih pogojev je določeno: "Za določitev obsega kritja se upoštevajo tudi določila posameznih nevarnostnih virov (del B pogojev), vendar samo, če po svoji naravi ustrezajo nevarnostnemu viru, ki je naveden na polici." V prvem odstavku 6. člena (Gradbena, montažna in podobna dejavnost) teh splošnih pogojev (6. člen se nahaja v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire) je med drugim določeno, da "zavarovanje krije tudi odgovornost â?? 2) za škodo na celotnem objektu (zgradbi), vključno s tistim delom, ki pripada investitorju oz. naročniku storitve in na katerem dela opravlja zavarovanec (obstoječi objekt). V tem okviru zavarovanje krije škodo na â??". V četrtem odstavku 6. člena teh splošnih pogojev pa je določeno, da se določbe 6. člena teh splošnih pogojev "uporabljajo pri zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti splošnih gradbenih in montažnih podjetij in dejavnosti kot so parketarstvo, pleskarstvo, steklarstvo in vsa ostala zaključna dela v gradbeništvu, izvajanje vseh vrst instalacij, gradnja vodnjakov, globinsko vrtanje, razstreljevanje, posojanje gradbenih in montažnih odrov, posojanje gradbenih strojev, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, proizvodnja betonskih izdelkov, izdelovanje umetnega kamna, pridobivanje peska in gramoza, izkoriščanje kamnolomov, tesarstvo".

Državna revizijska komisija je nadalje ugotovila, da je v prvem odstavku 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-07 Zavarovalnice Tilia, d. d. (ti splošni pogoji se uporabljajo od 1. 1. 2007), določeno (1. člen se nahaja v I. delu âˆ" Obseg kritja âˆ" skupne določbe), da "zavarovalnica krije škodo, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz njegove registrirane dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v zavarovalni pogodbi, in ima za posledico: 1. smrt ali poškodbe oseb, 2. uničenje, poškodbe ali izginotje stvari". V prvem odstavku 6. člena (Gradbena, montažna in podobna dejavnost) teh splošnih pogojev (6. člen se nahaja v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire) je določeno, da je "krita /je/ odgovornost zavarovancev, ki imajo registrirano gradbeno ali eno izmed naslednjih dejavnosti: parketarstvo, pleskarstvo, steklarstvo in vsa ostala zaključna dela v gradbeništvu, izvajanje vseh vrst instalacij, gradnja vodnjakov, globinsko vrtanje, razstreljevanje, posojanje gradbenih in montažnih odrov, posojanje gradbenih strojev, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, proizvodnja betonskih izdelkov, izdelovanje umetnega kamna, pridobivanje peska in gramoza, izkoriščanje kamnolomov, tesarstvo in podobne dejavnosti". V četrtem odstavku 6. člena teh istih splošnih pogojev pa je med drugim določeno, "če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija zavarovanje obsega tudi odgovornost za škodo na kateremkoli delu objekta (zgradbe), na katerem opravlja dela zavarovanec, vključno s tistim delom objekta (zgradbe), ki pripada investitorju oziroma naročniku storitve (obstoječi objekt). V tem okviru zavarovanje krije škodo na â??".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v Splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti PG-odg/07-1 Zavarovalnice Triglav, d. d. (ti splošni pogoji se uporabljajo od 1. 1. 2007), in ugotovila, da je v prvem odstavku 1. člena (Zavarovana nevarnost) teh splošnih pogojev določeno (1. člen se nahaja v poglavju A. Za vse nevarnostne vire), da "zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici, in ki ima za posledico: 1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb); 2) uničenje, poškodbo ali izginitev stvari (poškodovanje stvari)". V prvem odstavku 5. člena (Gradbena, montažna in pogodbena dejavnost) teh splošnih pogojev (5. člen se nahaja v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire) je določeno, da je "razen odgovornosti splošnih gradbenih in montažnih podjetij /je/ krita tudi odgovornost podjetij z naslednjo dejavnostjo: globinsko vrtanje, razstreljevanje, posojanje gradbenih in montažnih odrov, posojanje gradbenih strojev, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, proizvodnja betonskih izdelkov, izdelovanje umetnega kamna, pridobivanje peska in gramoza, izkoriščanje kamnolomov, tesarstvo, gradnja vodnjakov ipd." V petem odstavku 5. člena teh splošnih pogojev pa je določeno, da je "iz zavarovanje /je/ v skladu z 2. točko (2) odstavka in 1. točko (3) odstavka 3. člena teh pogojev v vsakem primeru izključena odgovornost za škodo na objektu, ki naj ga izdela zavarovanec ali na katerem dela ali je delal". Državna revizijska komisija je Zavarovalnico Triglav, d. d., zaprosila za pojasnilo, ta pa je navedla, da je v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti mogoče urediti "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem", in sicer z razširitvijo kritja.

Iz zapisanega je mogoče ugotoviti, da navedene tri zavarovalnice ponujajo različne produkte, vendar je mogoče tudi ugotoviti, da je pri navedenih treh zavarovalnicah v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti mogoče oziroma mogoče urediti zavarovanje odgovornosti za škodo na obstoječem objektu (zahtevano kritje). Kot je nadalje mogoče tudi ugotoviti, je gospodarskim subjektom tudi omogočeno, da zavarovanje (splošne civilne) odgovornosti pri posameznih zavarovalnicah sklenejo brez dodatnega kritja za škodo na obstoječem objektu (torej brez "zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem"). Slednje kritje lahko gospodarski subjekti uredijo v okviru gradbenega zavarovanja oziroma ob njegovi sklenitvi.

Državna revizijska komisija je od Slovenskega zavarovalnega združenja dobila tudi pojasnilo, ki potrjuje te ugotovitve. Tako je Slovensko zavarovalno združenje pojasnilo:
"Zavarovanje odgovornosti z vključenim kritjem na obstoječem objektu se lahko sklene na samostojni polici za zavarovanje odgovornosti."

Slovensko zavarovalno združenje je tudi pojasnilo:
"Lahko pa se zavarovanje odgovornosti in kritje za škodo na obstoječem objektu zavarujeta kot posebni âˆ" dodatni kritji v okviru gradbenega zavarovanja. Možna je sklenitev:
- posamične police za vsak gradbeni objekt posebej ali
- generalne police za vse objekte, ki jih bo zavarovanec gradil v enem zavarovalnem letu.
V slednjem se ocena rizika naredi na oceni določenih predpostavk o načrtovanih vrstah gradnje in obsegu predvidenih del âˆ" torej ogled rizika sploh ni potreben, saj gradnja mnogokrat sploh še ne obstaja."

V skladu z 12. členom ZRPJN vprašanje primernosti postavitve takega pogoja (take zahteve; tudi zahteve glede dokazila) oziroma tako oblikovanega pogoja (tako oblikovane zahteve; tudi zahteve glede dokazila) po roku za predložitev prijav ne more biti več predmet vsebinske presoje Državne revizijske komisije. Kot izhaja iz 33. člena ZGO-1, morajo imeti udeleženci pri graditvi objektov urejeno določeno zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, zavarovalnice pa s svojimi produkti (vključitev kritja v zavarovanje odgovornosti kot samostojno zavarovanje oziroma ureditev zahtevanega kritja ob sklenitvi gradbenega zavarovanja) omogočajo zadostitvi teh zahtev. In še. Zavarovalnice omogočajo zavarovancem sklenitev tudi večletnih pogodb npr. zavarovanja odgovornosti (gl. npr. 21. člen Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PG-odg 07-1 Zavarovalnice Triglav, d. d.; 17. člen Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d.). Razmerje se med zavarovalnico in zavarovancem torej lahko celo vzpostavi za daljše obdobje, kot je čas izvajanja gradbenih del na določenem projektu, kar pa še ne pomeni, da bi zavarovanje ne bilo ustrezno ali da bi ne zagotavljalo kritij.

Ob tem je treba tudi upoštevati, da je v petem odstavku 926. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 26/2006 - odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007 - odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007; v nadaljevanju: OZ) določeno: "Če se kakšno določilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno določilo iz police ne ujemata, velja določilo police; če pa se ne ujema kakšno natisnjeno določilo police in kakšno njeno določilo v rokopisu, velja slednje." Splošni in posebni zavarovalni pogoji so seveda del pogodbene vsebine. Če se v posameznem primeru ne ujemajo s pogodbenimi določili police, se šteje, da sta stranki to določilo izključili, in obvelja določilo v polici. Če vsebuje polica določilo v rokopisu, to pa ni v skladu z natisnjenim določilom, bo odločilno določilo v rokopisu [Ada Polajnar Pavčnik in drugi: Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 4. knjiga, Založba GV, Ljubljana 2004, str. 814].

Za rešitev nastalih spornih položajev je zato med drugim tudi pomembno, ali iz predloženih dokazil izhaja tudi zavarovanje odgovornosti za škodo na "obstoječem objektu" v smislu zavarovanja odgovornosti za škodo na "objektu, na katerem izvajalec /zavarovanec/ gradi oz. dela na njem".

Drugi vlagatelj je predlagal tudi izvedbo dokaza "s strani izvedenca zavarovalniške stroke, ki bo pregledal predložene zavarovalne police prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal usposobljenost, tudi v luči splošnih pogojev zavarovalnic in v luči osnovnih zavarovalnih polic ter ugotovil njihovo skladnost oz. neskladnost glede na določila razpisne dokumentacije in glede izpolnjevanja pogoja". Državna revizijska komisija dokaznemu predlogu drugega vlagatelja ni sledila, saj drugi vlagatelj ni predlagal, naj se izvede dokaz zaradi ugotavljanja ali razjasnjevanja kakšnega dejstva (razreševanje dejanskih vprašanj), ampak je predlagal, naj izvedenec razrešuje pravna vprašanja. Iz enakih razlogov Državna revizijska komisija ni sledila (razširjenemu) dokaznemu predlogu drugega vlagatelja, ki ga je ta uveljavljal (tudi) v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 9. 8. 2007 (očitno napačen datum; op. Državne revizijske komisije).

Kot je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, je naročnik drugega vlagatelja izločil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz druge alinee točke 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti - priloga 10 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije) oziroma ker drugi vlagatelj ni izkazal, da izpolnjuje ta pogoj. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju preizkusila tiste revizijske navedbe drugega vlagatelja, kjer ta navaja, da so iz istega razloga nepopolne prijave drugih prijaviteljev.

Ker drugi vlagatelj ni predstavil nobenih konkretnejših argumentov v zvezi z zavarovanjem pri skupnih prijaviteljih Magg, Legartis in Prigo [v delu zahtevka za revizijo, kjer drugi vlagatelj očita konkretne neskladnosti prijave teh skupnih prijaviteljev âˆ" točka Ad1), sicer sploh ne navaja zavarovanja kot spornega], Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi/je bila podana kakšna neskladnost v naročnikovem ravnanju, ko je zavarovanja skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo upošteval.

Drugi vlagatelj navaja, da sta skupna prijavitelja Prenova - gradbenik in Nigrad predložila zavarovalno polico, ki ne ustreza pogoju iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj navaja, da je "kandidat sicer predložil ustrezno zavarovanje skladno z zahtevami 33. člena ZGO-1, zavarovanje za objekte na katerih bo izvajalec gradil pa je naveden brez zavarovalne vsote, torej je tudi zavarovalna premija neznana, zaradi česar pa je takšno zavarovanje brezpredmetno, saj ne služi namenu, ker naročnik iz njega ne more očitati za kakšno zavarovalno vsoto je kandidat zavaroval objekte na katerih bo gradil oziroma delal. Torej predloženo dokazilo o ustreznem zavarovanju ni ustrezno in ne izpolnjuje pogoja 3.2.6 (str. 16 razpisne dokumentacije)." Prvi vlagatelj tudi navaja, da tudi prijavitelj Nigrad "ni predložil ustreznega zavarovanja, saj iz predložene zavarovalne police ne izhaja, da kandidatovo zavarovanje obsega tudi zavarovanje za objekte na katerih bo izvajalec gradil oziroma delal".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja Prenova - gradbenik zavarovalno polico (polica za zavarovanje odgovornosti po ZGO) št. 423376 z dne 15. 5. 2007 (za obdobje 15. 5. 2007âˆ"15. 5. 2015), in sicer Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d.,
- za prijavitelja Nigrad osnovno polico št. 123972 z dne 11. 1. 2006 (za obdobje 1. 1. 2006âˆ"1. 1. 2016), obračun premije z dne 10. 1. 2007 in dodatek št. 2 (k polici št. 123972) z dne 30. 1. 2007. Prijavitelj Nigrad je zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugemu vlagatelju ni sporno, da je prijavitelj Prenova - gradbenik v prijavi predložil "zavarovalno pogodbo in/ali polico", sporno pa tudi ni, da je ta predložil "ustrezno zavarovanje skladno z zahtevami 33. člena ZGO-1". Sporno pa je dejstvo, da "zavarovanje za objekte na katerih bo izvajalec gradil â?? naveden brez zavarovalne vsote, torej je tudi zavarovalna premija neznana".

Državna revizijska komisija je vpogledala v zavarovalno polico, ki jo je predložil prijavitelj Prenova - gradbenik, in ugotovila, da je v spornem delu sestavljena iz tabele s petimi stolpci: "Zap. št." (prvi stolpec), "Zavaruje se" (drugi stolpec), "Zavarovalna vsota" (tretji stolpec), "Premijska stopnja â"°" (četrti stolpec) in "Zavarovalna premija" (peti stolpec). Nad navedeno tabelo je tudi navedba, da so "zneski izraženi v EUR". Zavarovalna polica je v prvem stolpcu izpolnjena tako, da navaja tako rimske kot arabske zaporedne številke. Arabske zaporedne številke sledijo zgolj za razdelkom z rimsko številko I (oziroma I.): "Odgovornost, ki izvira iz opravljanja dejavnosti: Gradbena in montažna dejavnost (v sladu s 33. členom ZGO-1)". Tako je v podrazdelku z zaporedno številko 1. navedeno: "Zavarovalna vsota za poškodovanje oseb in stvari skupaj" (stolpec "Zavaruje se") in "65.000" (stolpec "Zavarovalna vsota"), v podrazdelku z zaporedno številko 2. "Letni agregat je dvakratnik zavarovalne vsote; NV premija: gradbeništvo (s kritjem škod na obstoječem objektu): 32 del. Ă" xyx Ă" 0,xyx" (stolpec "Zavaruje se") in "x.yx1,73" (stolpec "Zavarovalna premija"), v podrazdelku z zaporedno številko 3. pa: "Krite so tudi škode, ki nastanejo na obstoječem objektu, kjer izvajalec opravlja dela." (stolpec "Zavaruje se"). V razdelku z rimsko številko II (oziroma II.) je opredeljeno doplačilo za kritje delodajalčeve odgovornosti, v razdelku z rimsko številko III (oziroma III.) pa so navedeni popusti in doplačilo za izbrano zavarovalno vsoto. Iz predložene zavarovalne police je tako mogoče ugotoviti, da je premija obračunana v podrazdelku z zaporedno številko 2. (x.yx1,73 EUR), ta pa se nahaja v razdelku z rimsko številko I (oziroma I.). Podrazdelek z zaporedno številko 3. sodi k drugima dvema podrazdelkoma razdelka z rimsko številko I (oziroma I.). Kot je bilo že predstavljeno, je v prvem odstavku 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d., določeno, da zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz nevarnostnega vira, navedenega na polici, in ima za posledico: 1) poškodovanje oseb; 2) poškodovanje stvari, v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire teh splošnih pogojev pa je opredeljena "gradbena, montažna in pogodbena dejavnost" (6. člen teh splošnih pogojev; ki obravnava navedeni nevarnostni vir). V 6. členu teh splošnih pogojev je opredeljeno, da zavarovanje krije tudi odgovornost za škodo na celotnem objektu (zgradbi), vključno s tistim delom, ki pripada investitorju oz. naročniku storitve in na katerem dela opravlja zavarovanec (obstoječi objekt). Kot je mogoče ugotoviti iz zavarovalne police z dne 15. 5. 2007, je v podrazdelku z zaporedno številko 2. obračunana premija (x.yx1,73 EUR), podrazdelku z zaporedno številko 3. pa je mogoče pripisati pojasnjevalno naravo, saj je njena vsebina razvidna že iz podrazdelka z zaporedno številko 2. v povezavi s 6. členom Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 oziroma dejstva, da se pogodbeni stranki v pogodbi sklicujeta na te splošne pogoje (Zavarovanje je sklenjeno po pogojih in klavzulah 01-ODG-01/06, 03-ODG-01/06, ki so sestavni del te police.; 03-ODG-01/06 je klavzula delodajalčeve odgovornosti âˆ" str. 11/13 teh splošnih pogojev âˆ" v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 2. člena teh splošnih pogojev). Nadalje, zavarovalno vsoto je mogoče razbrati iz podrazdelka z zaporedno številko 1 (65.000 EUR). Državna revizijska komisija tako ni mogla ugotoviti, da je drugi vlagatelj uspel utemeljiti revizijsko navedbo v delu, ki se nanaša na to, da bi moral naročnik ugotoviti, da "zavarovanje za objekte na katerih bo izvajalec gradil â?? naveden brez zavarovalne vsote, torej je tudi zavarovalna premija neznana".

V zvezi z očitkom glede zavarovanja prijavitelja Nigrad je Državna revizijska komisija vpogledala v dokazila, predložena v prijavi skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, pri tem pa je ugotovila, da iz njih ni mogoče ugotoviti, ali ima prijavitelj Nigrad urejeno zavarovanje z zahtevanim kritjem. Zgolj predhodno navedena predložena dokazila torej niso bila zadostna za ugotovitev, ali tudi prijavitelj Nigrad izpolnjuje pogoj iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil naročnik, ker v prijavi skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad niso bila preložena vsa potrebna oziroma zahtevana dokazila (kar je mogoče označiti kot formalno pomanjkljivost prijave), upravičen pozvati na dopolnitev prijave v delu, ki se nanaša na zavarovanja za prijavitelja Nigrad. Naročnik je bil torej upravičen pozvati na dopolnitev prijave s predložitvijo manjkajočih dokazil glede zavarovanja za prijavitelja Nigrad.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v odstopljeno spisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik prijavitelju Nigrad poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 po telefaksu. V tem pozivu je naročnik zapisal: "V fazi pregledovanja vaše prijave je komisija naročnika ugotovila, da iz v prijavi priložene zavarovalne police ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije). Prosimo vas, da nam v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do petka 13.07.2007 do 9:00 ure pošljete ustrezno kopijo zavarovalne police in/ali pogodbe, iz katere bo razvidno, da imate urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije, v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 na elektronski naslov nigrad@siol.net (za prijavitelja Nigrad) poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave".

Kot izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani dopis prijavitelja Nigrad z dne 12. 7. 2007 (Na vaš poziv â?? vam pošiljamo izjavo Zavarovalnice Triglav, d.d., â??, da imamo po polici št. 123972, katero smo priložili pri prijavi v postopku â?? zavarovano splošno odgovornost iz dejavnosti, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ter odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem zavarovanec gradi oz. dela na njem. Iz dodatka št. 3 k polici št. 123972 je razvidno, da je bilo to zavarovanje urejeno tudi na dan oddaje ponudb.) skupaj z izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 11. 7. 2007 (Zavarovalnica Triglav, d. d., â?? izjavljamo, da ima naš zavarovanec Nigrad â?? zavarovano po polici št. 123972 splošno odgovornost iz dejavnosti, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ter odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem zavarovanec gradi oz. dela na njem.) in dodatkom št. 3 (k polici št. 123972; torej dodatek k polici, predloženi v prijavi) z dne 25. 5. 2007, iz katerega med drugim izhaja tudi: "Od dne 25. 5. 2007 dalje velja: enotna zavarovalna vsota za osebe in stvari: xy.xyx,00 EUR, zavarovalna vsota za čiste premoženjske škode y.xyx,00 EUR" (1. točka) in klavzula (2. točka): "Zavarovani so dodatni nevarnostni vir in razširitev kritja odgovornosti za škode na obstoječem objektu." Naročnik je to dopolnitev prejel 12. 7. 2007 osebno (kar je razvidno iz "potrdila o predložitvi ponudbe"). Ker je torej naročnik opravil postopek dopolnitve prijave, prijavitelj Nigrad pa je predložil dokazilo z vključeno klavzulo "razširitev kritja odgovornosti za škode na obstoječem objektu" (obstoječi objekt je tisti objekt, kot je definiran v drugi alinei pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije), dodatek št. 3 pa je bil sklenjen pred rokom za predložitev prijav (z veljavnostjo zavarovanja od 25. 5. 2007), Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je drugi vlagatelj uspel utemeljiti revizijsko navedbo, da bi moral naročnik ugotoviti, da prijavitelj Nigrad nima sklenjenega zavarovanja s kritjem, kot ga je zahteval naročnik v drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, oziroma da tega ni uspel izkazati.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da drugi vlagatelj ni uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da skupna prijavitelja Prenova - gradbenik in Nigrad ne izpolnjujeta oziroma da nista uspela izkazati izpolnjevanja spornega pogoja glede zavarovanja. Državna revizijska komisija zato revizijskim navedbam drugega vlagatelja v delu, ki se nanašajo na spornost naročnikovih ravnanj v zvezi z zavarovanjem skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, ni mogla slediti.

Drugi vlagatelj tudi navaja, da tudi skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje nimata sklenjenega ustreznega zavarovanja, kot to zahteva druga alinea točke 3.2.6 razpisne dokumentacije.

Drugi vlagatelj navaja, da "kandidat širca studio d.o.o. ni podal ustreznega zavarovanja, ki ga naročnik zahteva pod točko 3.2.6 razpisne dokumentacije (str. 16), saj iz predložene zavarovalne police ne izhaja, da ima kandidat sklenjeno zavarovanje za objekte na katerih bo kandidat gradil oziroma delal, kot to zahteva naročnik". Drugi vlagatelj nadalje tudi navaja, da tudi prijavitelj Ceste mostovi Celje "v prijavi ni podal ustreznega zavarovanja, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje, pri tem pa je ugotovila, da sta ta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja širca studio zavarovalno polico št. 01 0284679 z dne 30. 8. 2006 (za obdobje 30. 8. 2006âˆ"30. 8. 2016), sklenjeno pri Zavarovalnici Tilia, d. d.,
- za prijavitelja Ceste mostovi Celje izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 4. 6. 2007, da ima prijavitelj Ceste mostovi Celje "pri Zavarovalnici Triglav â?? sklenjeno Zavarovanje Splošne odgovornosti iz dejavnosti po polici št. 96528 za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam z zavarovalno vsoto 42.000 EUR (skladno z 33. členom ZGO-1). Zavarovanje krije tudi odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem", dodatek št. 9 (k polici št. 02-96528) z dne 5. 6. 2007 (torej pred rokom za predložitev prijav), iz katerega med drugim izhaja klavzula, da "za projekt št. javnega naročila PI-03/07 (JN 16 G/07) gradbena dela pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovodnega, vročevodnega, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja krije zavarovanje odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela s kritjem do zavarovalne vsote 42.000 EUR", izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d. (brez datuma), o zavarovalni vsoti po polici splošnega zavarovanja v obdobju 7. 5. 1997âˆ"1. 1. 2008, polico št. 96528 z dne 9. 5. 1997 (za obdobje 7. 5. 1997âˆ"1. 1. 2008) in dodatek k polici št. 8 (k polici št. 02-96528) z dne 23. 3. 2005. Kot izhaja iz teh dokazil, je prijavitelj Ceste mostovi Celje zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

V zvezi z očitkom glede zavarovanja prijavitelja širca studio je Državna revizijska komisija vpogledala v predloženo zavarovalno polico, pri tem pa je ugotovila, da je v pogodbi med drugim navedeno, da je "zavarovalec /je/ opozorjen, da je ta pogodba sklenjena po splošnih pogojih odg-05, KL-TER-02 (slednja oznaka predstavlja klavzulo o izključitvi terorističnih dejanj)". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v predloženi zavarovalni polici prijavitelja širca studio razdelek z zaporedno številko 1. stolpca "Zavaruje se" vsebuje besedilo "Odgovornost iz dejavnosti gradbeništva do enotne zavarovalne vsote za osebe stvari in obstoječi objekt v skladu s 4. Ods. 6. Čl. Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti". Kot je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, četrti odstavek 6. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-07 Zavarovalnice Tilia, d. d., ureja vprašanje ureditve zavarovanja odgovornosti za škodo na obstoječem objektu, pri tem pa tudi opredeljuje pojem "obstoječi objekt", in sicer kot "katerikoli del objekta (zgradbe), na katerem opravlja dela zavarovanec, vključno s tistim delom objekta (zgradbe), ki pripada investitorju oziroma naročniku storitve". Enaka definicija obstoječega objekta oziroma kritja za škodo na obstoječem objektu izhaja tudi iz Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-05 Zavarovalnice Tilia, d. d., tj. pogojev, na katere se sklicujeta pogodbeni stranki v zavarovalni polici z dne 30. 8. 2006 (slednji splošni pogoji so se uporabljali od 1. 6. 2005). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je drugi vlagatelj uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da bi dokazilo, ki ga je predložil v prijavi prijavitelj širca studio, oziroma njegova vsebina ne izkazovala skladnosti z naročnikovo zahtevo.

V zvezi z očitkom drugega vlagatelja glede zavarovanja za prijavitelja Ceste mostovi Celje Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ni pojasnil, v čem se kaže to, da prijavitelj Ceste mostovi Celje "v prijavi ni podal ustreznega zavarovanja, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji", zaradi česar Državna revizijska komisija na podlagi tako splošne in pavšalne revizijske navedbe ni mogla ugotoviti morebitne kršitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj s tako oblikovanimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje ne izpolnjujeta oziroma da nista uspela izkazati, da izpolnjujeta sporni pogoj glede zavarovanja, zaradi česar morebitne kršitve ni mogla ugotoviti.

Drugi vlagatelj nadalje navaja, da "v prijavi kandidata CGP d.d je prav tako priloženo zavarovanje, ki ne zadostuje pogojem naročnika, saj je omejeno časovno trajanje zavarovanja prav tako pa je zavarovanje vrednostno omejeno. Naročnik bi moral zaradi neustreznega zavarovanja kandidata pozvati k dopolnitvi oziroma njegovo prijavo označiti za neprimerno."

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo prijavitelja CGP in ugotovila, da je ta v prijavi glede zavarovanja predložil:
- osnovno polico (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 (za obdobje od 1. 1. 2004 do â?? âˆ" končna točka obdobja ni določena), osnovno polico (odg-SPLOšNA ODGOVOR.) št. 108988 z dne 21. 1. 2004 (za obdobje od 1. 1. 2004âˆ"1. 1. 2014) in izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 8. 8. 2006, da "ima zavarovanec CGP â?? zavarovano: zavarovanje splošne odgovornosti z enotno zavarovalno vsoto za stvari in osebe v višini SIT â??, zavarovanja odgovornosti v okviru gradbenega zavarovanja v višini SIT â?? Skupna zavarovalna vsota znaša SIT â??". Iz navedenih dokazil tako izhaja, da je prijavitelj CGP zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Da bi Državna revizijska komisija ne ponavljala že obširno predstavljenega dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na zavarovanje prijavitelja CGP, ko je obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, se na že podane ugotovitve sklicuje tudi pri obravnavi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala v obrazložitvi tega sklepa, kjer je obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, v osnovni polici (odg-SPLOšNA ODGOVOR.) št. 108988 z dne 21. 1. 2004 ni mogla ugotoviti, da zavarovalna polica (ki ureja zavarovanje splošne civilne odgovornosti) ureja tudi zahtevano kritje, pojasnila pa je tudi, da je vsebina osnovne police (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 zaradi uporabe določenih izrazov do določene mere nejasna in da k razjasnitvi njene vsebine ne pripomore niti izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 8. 8. 2006. Vendar kljub navedenemu ugotovljeno dejansko stanje kaže na to, da kljub predloženi osnovni polici (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 in izjavi Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 8. 8. 2006 ni mogoče ugotoviti, da ima prijavitelj CGP v teh dokazilih izkazano zavarovanje za kritje iz druge alinee točke 2.3.6 razpisne dokumentacije. Glede na navedeno se Državni revizijski komisiji ni treba spuščati tudi v presojo, ali "priloženo zavarovanje" "ne zadostuje pogojem naročnika" zato, ker je "omejeno časovno trajanje zavarovanja" in ker je "zavarovanje vrednostno omejeno", saj je obravnava teh očitkov brezpredmetna.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v delu, ki se nanaša na zavarovanje pri skupnih prijaviteljih Cestno podjetje Kranj in Rekon.

Drugi vlagatelj navaja, da je prijavitelj Cestno podjetje Kranj predložil neprimerno dokazilo, ki ne izkazuje izpolnjevanja pogoja, in kot sporno izpostavlja, da je ena zavarovalna polica "veljavnost pričetka zavarovanja datirala na" 1. 7. 2007, "torej je bilo priloženo zavarovanje v času predložitve prijav, na katerega datum je vezana veljavnost prijav, neveljavna", druga zavarovalna polica pa "prav tako ne izpolnjuje pogoja iz razpisne dokumentacije, saj je vrednostno in časovno omejena ter nima razširjenega zavarovanja za objekte na katerih se gradi oziroma se dela opravljajo". Drugi vlagatelj tudi navaja, da "ustreznega zavarovanja ni priložil" tudi prijavitelj Rekon, "saj je iz priloženega dokazila o zavarovanju razvidno, da je zavarovanje omejeno na I. rizik do 10.000.000 SIT za osnovno zavarovanje. Prav tako pa je vrednostno omejeno osnovno zavarovanje na 200.000.000 SIT, kar je glede na prijavljeno ocenjeno vrednost v višini 43.101.830 EUR povsem v neskladju in v očitno prenizkem znesku. Prav tako izjava na zavarovalni polici pogojuje veljavnost zgolj na 3 mesece, po tem roku pa zavarovanja kandidat nima urejenega, torej taka zavarovalna polica ni ustrezna."

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja Cestno podjetje Kranj polico št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 (za obdobje 1. 7. 2007âˆ"30. 6. 2008) ter k njej speto še listino s tabelo "1. gradbeno zavarovanje z odbitno franšizo za nizke gradnje" in spremljajočimi podatki, polico št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 (za obdobje 1. 4. 2006âˆ"1. 4. 2008) ter k njej speto še listino s tabelo "6. zavarovanje odgovornosti brez odbitne franšize" in spremljajočimi podatki ter še eno polico št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 (za obdobje 1. 4. 2006âˆ"1. 4. 2008) ter k njej speto še listino s tabelo "6. zavarovanje odgovornosti brez odbitne franšize" (v tem primeru z več razdelki kot v prvi tabeli 6.) in spremljajočimi podatki. Prijavitelj Cestno podjetje Kranj je zavarovanec pri Zavarovalnici Tilia, d. d.
- za prijavitelja Rekon polico za gradbeno zavarovanje št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 (z začetkom zavarovanja 20. 7. 2006, brez navedbe poteka zavarovanja) in dodatek št. 1 (k polici št. 01-6579417) z dne 20. 7. 2006, oba sklenjena pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v odločitev o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007, pri tem pa ni mogla ugotoviti, kakšna so naročnikova stališča do revizijskih navedb tretjega vlagatelja glede spornosti zavarovanja prijavitelja Rekon, saj se naročnik do teh revizijskih navedb tretjega vlagatelja ni opredeljeval oziroma opredelil. Glede revizijskih navedb povezanih s spornostjo zavarovanja prijavitelja Cestno podjetje Kranj pa je naročnik zapisal, da so "navedbe vlagatelja pod točko 4 /so/ neutemeljene. Iz zavarovalne police, ki jo je predložilo Cestno podjetje Kranj, d.d., izhaja, da je bila zavarovalna polica št. 10 09778 Zavarovalnice Tilia, d.d. sklenjena že 06.06.2007, kar pomeni, da je imelo Cestno podjetje Kranj, d.d., na dan odpiranja prijav sklenjeno ustrezno zavarovanje. Obligacijski zakonik v 15. členu namreč določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah."

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja glede zavarovanja prijavitelja Cestno podjetje Kranj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugemu vlagatelju ni sporno, da je prijavitelj Cestno podjetje Kranj predložil dokazilo o zavarovanju, in sicer dve zavarovalni polici, ki ju tudi izrecno izpostavi ("Primarno priložena zavarovalna polica â??" in "Priložena je bila tudi druga zavarovalna polica â??").

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da drugi vlagatelj navaja kršitve po posameznih zavarovalnih policah, zaradi česar jih je obravnavala skladno z razdelitvijo drugega vlagatelja.

Kot je mogoče ugotoviti iz revizijskih navedb drugega vlagatelja, drugi vlagatelj izpostavlja, da zavarovalna polica, ki jo je prijavitelj Cestno podjetje Kranj "priložil" kot "drugo", ne vsebuje zahtevanega kritja. Česa takega drugi vlagatelj ne navaja tudi za "primarno priloženo zavarovalno polico", vendar po drugi strani drugi vlagatelj v 2. točki zaključnih navedb v zahtevku za revizijo izpostavlja, da je "na vpogledu v prijavo prijavitelja Cestno podjetje Kranj d.d. kot nesporno ugotovil, da naveden prijavitelj ni predložil zavarovalne police iz katere bi bilo razvidno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec gradi oz. dela na njem". Ker drugi vlagatelj kot "primarno priloženo" označuje tisto zavarovalno polico, pri kateri je "veljavnost pričetka zavarovanja datirala na dan 01.07.2007", je Državna revizijska komisija štela, da je mogoče kot "drugo priloženo" zavarovalno polico identificirati polico št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 (za obdobje 1. 4. 2006âˆ"1. 4. 2008). Glede na navedeno je Državna revizijska komisija kot "primarno priloženo zavarovalno polico" štela polico št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 (za obdobje 1. 7. 2007âˆ"30. 6. 2008).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja povezane z zavarovalno polico, ki jo drugi vlagatelj opredeljuje kot "drugo priloženo" [polica št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006]. Pri tej zavarovalni polici drugi vlagatelj izpostavlja, da je "vrednostno omejena", da je "časovno omejena" in da "nima razširjenega zavarovanja za objekte na katerih se gradi oziroma se dela opravljajo".

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru zaradi ugotavljanja enakosti razlogov zgolj preverila, ali držijo revizijske navedbe drugega vlagatelja, da iz police št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 ni razvidno zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je vpogledala v polico št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006, pri tem pa je ugotovila, da iz njene vsebine oziroma vsebine dikcij, kot tudi ob upoštevanju četrtega odstavka 6. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-07 Zavarovalnice Tilia, d. d., ni mogoče ugotoviti, da bi vsebovala zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, vendar navedeno še ne pomeni, da bi prijavitelj Cestno podjetje Kranj ne izpolnjeval pogoja glede zavarovanja oziroma dokazal njegovega izpolnjevanja, saj je treba ob tem preizkusiti tudi revizijske navedbe drugega vlagatelja glede zavarovalne police, ki jo drugi vlagatelj označuje kot "primarno priložene". Ob tem sicer ni mogoče niti izključiti možnosti, da je bil k polici št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 sklenjen kakšen dodatek, po katerem ima prijavitelj Cestno podjetje Kranj zahtevano kritje vključeno (že) v zavarovanju splošne odgovornosti, vendar tega prijavitelj Cestno podjetje Kranj v prijavi ni izkaz(ov)al.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja povezane z zavarovalno polico, ki jo drugi vlagatelj opredeljuje kot "primarno priloženo" [polica št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007].

Čeprav drugi vlagatelj v 4. točki točke Ad5) zahtevka za revizijo ne navaja, da bi v "primarno priloženi zavarovalni polici" ne bilo vključeno tudi zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija kljub morebitni nespornosti tega položaja v tem delu zahtevka za revizijo v tem delu obrazložitve tega sklepa obravnavala tudi revizijsko navedbo drugega vlagatelja, ki jo je ta uveljavljal šele v 2. točki zaključnih navedb v zahtevku za revizijo (neobstoj zahtevanega kritja iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije). Ker polica št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 pri predmetu zavarovanja navaja tudi "obstoječe objekte na katerih se izvajajo dela, dograditve, â??", drugi vlagatelj pa v revizijskih navedbah ni z ničimer utemeljil, da to ne predstavlja tistega, kar je naročnik zahteval v drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, saj izpostavlja zgolj to, da je na vpogledu "nesporno ugotovil", da prijavitelj Cestno podjetje Kranj dokazila za zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije ni predložil, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je drugi vlagatelj uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da prijavitelj Cestno podjetje Kranj ni uspel izkazati, da ima urejeno zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da je vprašanje veljavnosti pogodbe vprašanje iz pristojnosti sodišča splošne pristojnosti, zaradi česar je revizijske navedbe drugega vlagatelja, če jih gre razumeti tudi kot oporekanje veljavnosti pogodbe, obravnavala le v luči predpisov o javnih naročilih. Uporabljeni pojem "neveljavna" je zato Državna revizijska komisija preizkusila v smeri "neskladnosti z zahtevo razpisne dokumentacije".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot rok za predložitev prijav določil "6. 6. 2007 do 9. ure" (sprememba, objavljena v Uradnem listu RS, št. 48/2007 z dne 1. 6. 2007, številka objave Ob-15803/07 in uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 1. 6. 2007, številka objave 2007/S 103-126245).

Na dnu zavarovalne police št. 10 09778 je naveden datum "06.06.07".

Z vpogledom v prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon je mogoče ugotoviti, da je zavarovalna polica št. 10 09778 vložena za pregradnim kartonom št. 10 in da je skupaj z drugo ponudbeno dokumentacijo povezana z vrvico. Naročnik je prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon prejel 6. 6. 2007 ob 8.25 (kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju prijav z dne 6. 6. 2007), torej pravočasno.

Datum sklenitve zavarovalne police št. 10 09778 je enak datumu, določenem za predložitev prijav (6. 6. 2007), vendar drugi vlagatelj ni ne zatrjeval ne dokazoval, da bi ta zavarovalna polica ne bila sklenjena pred potekom roka za predložitev prijav.

Glede na navedeno je mogoče šteti, da ni izkazano, da je predložena zavarovalna polica št. 10 09778 kljub datumu "06.06.07" neskladna z zahtevo iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Kot je nadalje tudi mogoče ugotoviti, datum 1. 7. 2007 ne predstavlja datuma sklenitve sporne zavarovalne pogodbe (15. oziroma 925. člen OZ), ampak "začetek učinkovanja zavarovanja" (946. člen OZ).

Kot je mogoče razumeti iz revizijske navedbe drugega vlagatelja, drugi vlagatelj datum 1. 7. 2007 veže na "veljavnost pričetka zavarovanja", zaradi česar je mogoče ugotoviti, da drugi vlagatelj kljub slovničnim nedoslednostim izpodbija zavarovalno polico št. 10 09778 tudi po njeni vsebini (argumenti v smislu prvega odstavka 946. člena OZ).

V prvem odstavku 946. člena OZ je določeno:
"Če ni drugače dogovorjeno, učinkuje zavarovalna pogodba od štiriindvajsete ure dneva, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, pa vse do konca zadnjega dneva časa, za katerega je zavarovanje sklenjeno. šteje se, da trajanje zavarovanja ni določeno, če je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, če stranki pred zapadlostjo premije, ki je določena v zavarovalnih pogojih, ne odpovesta pogodbe."

Komentar k 946. členu OZ:
"V teoriji ločimo formalni, materialni in tehnični začetek oziroma konec zavarovalnega razmerja. Formalni začetek zavarovanja je, ko stranki skleneta zavarovalno pogodbo, materialni začetek zavarovalnega razmerja pa je trenutek začetka jamstva zavarovalnice, da plača škodo, če nastopi zavarovalni primer (doba kritja). To je začetek jamčenja zavarovalnice za nevarnost škode. Ločimo predvideni (ko je trenutek vnaprej določen z določenim koledarskim dnem, s kakim dogodkom) in dejanski materialni začetek jamstva (ko zavarovalnica dejansko prevzame jamstvo pred škodo). Tehnični začetek zavarovalnega razmerja se prične s tistim trenutkom, od katerega zavarovalnica računa premijo. Praviloma je to od trenutka materialnopravnega začetka zavarovalnega razmerja."
(Janez šinkovec, Boštjan Tratar: Obligacijski zakonik s komentarjem in sodno prakso, Založba Oziris, Ljubljana 2001, str. 984).

Kot nesporno je mogoče ugotoviti, da je datum 1. 7. 2007 nastopil po roku, določenem za predložitev prijav. Za razrešitev spora med strankama je torej treba ugotoviti, ali je določbe razpisne dokumentacije v konkretnem primeru mogoče razlagati v smislu, da je naročnik predvidel zgolj formalni ali tudi materialni začetek zavarovanja do roka za predložitev prijav.

Po oceni Državne revizijske komisije je razpisno dokumentacijo v konkretnem primeru mogoče razumeti bolj v smislu, da mora biti zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije urejeno najkasneje do roka za predložitev prijav. Ravnanje prijaviteljev bi lahko pomenilo izigravanje, če bi šteli, da zadošča predložitev zavarovalne pogodbe in/ali police, ki bi bila sklenjena pred rokom za predložitev prijav, vendar bi bil začetek zavarovanja prepuščen prosti presoji prijavitelja. Velja sicer ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, do katerega dne še dopušča, da nastopi začetek zavarovanja, kar bi morda dopuščalo drugačno razlago, vendar je treba hkrati tudi ugotoviti, da bi se postavilo vprašanje enakopravne obravnave prijaviteljev. Ravno tako je mogoče ugotoviti, da je naročnik zahteval predložitev zavarovalne pogodbe in/ali police, kar napeljuje na to, da je relevantna vsebina dokazil (naročnik npr. ni predvidel kot zadostne zgolj izjave o zavezi po ureditvi zavarovanja z vključitvijo zahtevanega kritja). Ob tem je treba tudi ponoviti, da je zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije mogoče urediti tudi v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti, tega pa morajo imeti izvajalci gradbenih del urejenega, ko nastopajo na trgu, zaradi česar bi vključitev zahtevanega kritja bila mogoča ne glede na potrebe konkretnega naročnika.

Izhajajoč iz zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj s svojimi argumenti uspel izkazati, da bi moral naročnik v obravnavanem primeru ugotoviti, da prijavitelj Cestno podjetje Kranj s predloženimi dokazili v prijavi ni uspel izkazati izpolnjevanja pogoja iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja glede zavarovanja prijavitelja Rekon.

Drugi vlagatelj najprej navaja, da je predloženo zavarovanje prijavitelja Rekon neustrezno, ker je iz zavarovalne police razvidno, da je "zavarovanje omejeno na I. rizik do 10.000.000 SIT za osnovno zavarovanje", vendar drugi vlagatelj ne pojasni, v čem se kaže ta neustreznost z zahtevo razpisne dokumentacije. Tudi v primeru zavarovanja na I. riziko je namreč podano zavarovanje in zavarovanec lahko od zavarovalnice uveljavlja zavarovalnino (znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi; uvodno pojasnilo tega pojma po Splošnih pogojih za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d.), vendar zgolj v obsegu zavarovalne vsote, omejene zaradi določitve I. rizika. V primeru škodnega dogodka, kjer bi bila škoda višja od zavarovalne vsote, bi razliko nad višino zavarovalne vsote nosil zavarovanec sam. Kot namreč izhaja iz 4. točke točke VI. Gradbeno / montažno zavarovanje Vprašalnika za pripravo informativne ponudbe za podjetniški paket Zavarovalnice Triglav, d. d. (VP-PR-ppak/06-6), sklenitev zavarovanja na prvi riziko pomeni, da je "v primeru nastanka škodnega dogodka zavarovalnina enaka z zavarovanjem kriti škodi, vendar le do dogovorjene zavarovalne vsote prvega rizika". V takih primerih riziko nastanka (zelo) visoke škode gre v breme zavarovanca, zaradi česar je na zavarovancu odločitev, ali bo prevzel določena dela, ne da bi imel zavarovanja z urejeno višjo zavarovalno vsoto (če ni že naročnik določil minimalne zavarovalne vsote).

Glede na to, da je drugi vlagatelj zgolj ugotovil dejstvo, ki izhaja iz police za gradbeno zavarovanje št. 106579417 z dne 20. 7. 2006, ne da bi hkrati uspel izkazati, v čem je podana neskladnost z zahtevami razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti morebitne kršitve.

Drugi vlagatelj kot neskladnost tudi navaja, da je "vrednostno omejeno osnovno zavarovanje na 200.000.000 SIT, kar je glede na prijavljeno ocenjeno vrednost" "povsem v neskladju in v očitno prenizkem znesku".

Državna revizijska komisija je vpogledala v polico za gradbeno zavarovanje št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 in ugotovila, da je v stolpcu "Zav. vsota" pri razdelkih pod zaporednima številkama 1 "Ceste, žel. v ravn., V.âˆ"VII. kat. izkopa temeljne nevarnosti ponderirani vrednosti" in 3 "Ceste, žel. v ravn., V.âˆ"VII. kat. izkopa, odg. izv.; zavar. odgovornosti do 11.180.000,00 sit", ki se nahajata pod stolpcem "Predmet zavarovanja", naveden znesek "200.000.000,00".

Najprej velja pojasniti, da pojem "zavarovalna vsota" med drugim pomeni "znesek, ki ga mora zavarovalnica plačati, ko nastopi zavarovalni primer" [Jaromir Beran, Marjeta Humar in drugi: Pravni terminološki slovar do 1991 - gradivo, Založba ZRC (ZRC SAZU), Ljubljana, 1999, str. 543].

Če gre torej revizijsko navedbo drugega vlagatelja razumeti v smeri, da se mu zdi zavarovalna vsota za predmete zavarovanja, določene v razdelkih pod zaporednima številkama 1 in 3 pod stolpcem "Predmet zavarovanja", neustrezna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ni pojasnil, v čem se kaže ta neustreznost z zahtevo razpisne dokumentacije. Če je revizijsko navedbo drugega vlagatelja mogoče razumeti v smeri, da mu je sporna samo višina zavarovalne vsote, to ne izključuje dejstva, da je zavarovalna vsota določena, s tem pa, da ima prijavitelj Rekon tudi urejeno zavarovanje. S takimi revizijskimi navedbami pa drugi vlagatelj ne izkazuje, da je uspel utemeljiti neskladnost v naročnikovem ravnanju.

Kot zadnje drugi vlagatelj navaja, da izjava na zavarovalni polici pogojuje veljavnost zgolj tri mesece, po tem roku pa zavarovanja prijavitelj Rekon nima urejenega, zaradi česar je taka zavarovalna polica neustrezna.

Državna revizijska komisija je vpogledala v polico za gradbeno zavarovanje št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 in ugotovila, da je v razdelku "Kraj zavarovanja" navedeno "Slovenija. čas do 3 mes. za posa. delo". Kot je razvidno iz primerjave revizijske navedbe drugega vlagatelja in dikcije te zavarovalne polici, je vsebina očitka drugega vlagatelja drugačna od vsebine dikcije v tej zavarovalni polici. Kot izhaja iz te zavarovalne police je kot začetek zavarovanja opredeljen datum 20. 7. 2006, potek zavarovanja pa ni določen. Razumeti gre, da navedena generalna polica nima omejenega trajanja, zaradi česar trimesečna omejitev ne velja za samo veljavnost zavarovalne police. Omejitev treh mesecev je vezana na veljavnost zavarovanja pri izvajanju posameznih gradbenih del. Zavarovanec pa lahko z ustreznim plačilom dodatne premije uskladi dejansko stanje pri izvajanju gradbenih del v trajanju več kot tri mesece. To je tudi razvidno iz drugega odstavka dodatka št. 1 (k polici št. 01-6579417) z dne 20. 7. 2006, kjer je določeno: "za posamezno pogodbeno delo je čas veljavnosti zavarovanja do največ treh (3) mesecev. V kolikor se izvedba posameznih del podaljša, je to potrebno sporočiti zavarovalnici še pred potekom omenjenega roka, za kar se zaračuna dodatna premija." Ob tem je v tem dodatku zapisana tudi klavzula KL-gra-r2: "Projekti, katerih predvidena dolžina izvajanja je več kot 3 mesece in niso posebej prijavljeni v zavarovanje so sicer zavarovani, vendar se v primeru škode iz temeljnih nevarnosti zavarovalnina obračuna v razmerju med tri mesečnim trajanjem del in v pogodbi določenim časom izvedbe."

Ker tudi v tem primeru drugi vlagatelj ni pojasnil, v čem se kaže neustreznost z zahtevo razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je drugi vlagatelj uspel utemeljiti, da je podana morebitna kršitev v delu prijave, ki se nanaša na prijavitelja Rekon, ki bi jo moral naročnik ugotoviti, pa je ni.

Državna revizijska komisija sicer ne izključuje možnosti, da bi bila podana kakšna kršitev, vendar drugi vlagatelj argumentov za tako ugotovitev ni ponudil, saj revizijskih navedb ni obrazložil.

Kar se nanaša na revizijske navedbe drugega vlagatelja glede prijave skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju z ZJNVETPS.

Drugi vlagatelj tudi izpostavlja, da je prijavitelj Hidrotehnik predložil vsebinsko enako dokazilo kot drugi vlagatelj; temu prijavitelju je naročnik tudi priznal sposobnost, drugemu vlagatelju pa ne.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo prijavitelja Hidrotehnik in ugotovila, da je ta prijavitelj predložil prijavo skupaj s partnerjem - prijaviteljem Komunalne gradnje. Ker drugi vlagatelj izpostavlja le neskladnost glede ravnanja s prijavo v delu, ki se nanaša na prijavitelja Hidrotehnik, je revizijsko navedbo preizkusila le v tej smeri. Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Hidrotehnik in Komunalne gradnje in ugotovila, da je prijavitelj Hidrotehnik glede izpolnjevanja spornega pogoja predložil:
- osnovno zavarovalno polico št. 100136 z dne 8. 10. 1999 (za obdobje 8. 10. 1999âˆ"1. 1. 2010) in dodatek št. 9 (k polici št. 100136) z dne 9. 1. 2007, oba sklenjena z Zavarovalnico Triglav, d. d., ter lastno izjavo z dne 29. 5. 2007, da "bomo v primeru pridobitve posla, uredili zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu".

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno spisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik prijavitelju Hidrotehnik poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 po telefaksu (izpisek poročila o oddaji telefaksa 11. 7. 2007). V tem pozivu je naročnik zapisal: "V fazi pregledovanja vaše prijave je komisija naročnika ugotovila, da iz v prijavi priložene zavarovalne police ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije). Prosimo vas, da nam v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do petka 13.07.2007 do 9:00 ure pošljete ustrezno kopijo zavarovalne police in/ali pogodbe, iz katere bo razvidno, da imate urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije, v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno."

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 na elektronski naslov bâ??.lâ??@hidrotehnik.si (za prijavitelja Hidrotehnik) poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave".

Kot izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani dopis prijavitelja Hidrotehnik z dne 13. 7. 2007 (V skladu z vašim dopisom â?? z dne 11.07.2007, vam v prilogi pošiljamo izjavo zavarovalnice, da imamo urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije.) skupaj z izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007 (Zavarovalnica Triglav d.d. â?? izjavljamo, da ima naš zavarovanec Hidrotehnik d.d., â?? po polici št. 100136 zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam ter dodatno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem se dela izvajajo.). Obe listini je prijavitelj Hidrotehnik dostavil 13. 7. 2007 (kar je razvidno iz "potrdila o predložitvi ponudbe").

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prijavitelj Hidrotehnik v prijavi predložil lastno izjavo z dne 29. 5. 2007, ki kaže na to, da postavljenega pogoja prijavitelj do roka za predložitev prijav ni izpolnjeval, saj se je s svojo izjavo zavezal urediti "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu" šele naknadno (kot sicer pogojno), in sicer "v primeru pridobitve posla". Po drugi strani pa iz izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007, predložene naknadno, izhaja, da ima prijavitelj Hidrotehnik zahtevano kritje že urejeno, in sicer (eksplicitno) v okviru zavarovanja odgovornosti (zavarovalna polica št. 100136).

Kot je bilo predhodno že pojasnjeno, iz 82. člena ZJNVETPS izhaja, da ZJNVETPS omogoča ponudnikom (tu smiselno: prijaviteljem), da dopolnijo ponudbo (tu smiselno: prijavo), če je ta formalno nepopolna. Tak okvir mora upoštevati tudi naročnik. Če pa je neko pomanjkljivost mogoče opredeliti kot vsebinsko pomanjkljivost, potem dopolnitve ni mogoče izvesti, ampak mora naročnik ponudbo (tu smiselno: prijavo), ki tako pomanjkljivost vsebuje, izločiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dejansko stanje pri prijavitelju Hidrotehnik v primerjavi s prijaviteljem SCT le zaradi izvedbe dopolnitve prijav oziroma če izhajamo iz tega, da je prijavitelj SCT sam predlagal dopolnitev prijave (glede na to, da je navajal, da poziva z dne 11. 7. 2007, poslanega po telefaksu, ni dobil, elektronsko pošto s pozivom na dopolnitev prijave pa je dobil 23. 7. 2007, torej že po preteku roka, ki ga je naročnik določil za dopolnitev prijav), nekoliko različno, in sicer v smislu, da je prijavitelj Hidrotehnik že v prijavi podal lastno izjavo o bodoči (kot sicer pogojni) ureditvi zavarovanja z zahtevanim kritjem [take pomanjkljivosti prijave ne bi mogli označiti za formalno pomanjkljivost prijave âˆ" prijavitelj Hidrotehnik je namreč sam izjavil, da pogoja ne izpolnjuje, zaradi česar dokazovanja tega, da "ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno" (zahtevano stanje), ni mogoče uspešno izvesti z dopolnitvijo prijave], v prijavi predloženi osnovna zavarovalna polica št. 100136 z dne 8. 10. 1999 in dodatek št. 9 (k polici št. 100136) z dne 9. 1. 2007 pa po vsebini nista izkazovala zavarovanja z zahtevanim kritjem. Prijavitelj SCT je v prijavi predložil zgolj zavarovalne police in dodatke, iz vsebine katerih ravno tako ni bilo mogoče ugotoviti, da izkazujejo zavarovanje z zahtevanim kritjem. K prijavi prijavitelj SCT ni predložil tudi kakršnekoli izjave, ki bi kazala na to, da pogoja ne izpolnjuje. Prijavitelj SCT torej v prijavi ni podal dokazil o zavarovanju z zahtevanim kritjem, kar naj bi kazalo na to, da ni bilo mogoče ugotoviti, ali je prijavitelj SCT postavljeni pogoj iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije izpolnjeval že ob predložitvi prijave (tako pomanjkljivost te prijave - manjkajoča dokazila - bi bilo zato mogoče označiti kot formalno pomanjkljivost prijave, zato je bil naročnik upravičen pozvati prijavitelja SCT na dopolnitev prijave). Da prijavitelj SCT pogoja glede zavarovanja z zahtevanim kritjem ne izpolnjuje (oziroma da ni izkazal njegovega izpolnjevanja), je bilo ugotovljeno šele naknadno (ne glede na to, ali štejemo, da je sam predlagal dopolnitev prijave ali da je dopolnitev prijave opravil po prejemu poziva z dne 11. 7. 2007 po telefaksu âˆ" s predložitvijo dodatnega dokazila, in sicer izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 5. 2007). Razlika med tema prijaviteljema je torej v dopustnosti uvedbe in izvedbe dopolnitve prijav, po vsebini pa je pomembno to, da ne prijavitelj Hidrotehnik (zaradi lastne izjave z dne 29. 5. 2007) ne prijavitelj SCT (zaradi izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 5. 2007, predložene v postopku dopolnitve prijave, oziroma če štejemo, da je prijavitelj SCT z njeno predložitvijo sam predlagal dopolnitev prijave) nista izkazala razpolaganja z zavarovanjem z zahtevanim kritjem. Glede na navedeno je tako mogoče ugotoviti, da v trenutku pred izvedbo dopolnitve prijav dejansko stanje (v sferi prijavitelja Hidrotehnik in sferi prijavitelja SCT) ni bilo enako. In različnost dejanskega stanja bi moral upoštevati tudi naročnik ter dopolnitev prijav izvesti le v tistem primeru, kjer je bila podana formalna pomanjkljivost prijave (prijava, v kateri je sodeloval prijavitelj SCT).

Vendar je naročnik dopolnitev prijave omogočil tudi prijavitelju Hidrotehnik, ki je predložil izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007, ki naj bi izkazovala drugačno dejansko stanje v njegovi sferi glede na lastno izjavo z dne 29. 5. 2007, predloženo v prijavi. Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007 pojasnil, da je "na podlagi predloženih zavarovalnih polic v prijavah pozval k dopolnitvi tako Hidrotehnik, d.d. kot tudi vlagatelja in do obeh postopal enakovredno, zato so očitki vlagatelja, da je naročnik enako ugotovljeno dejansko stanje pri različnih prijaviteljih ocenil različno, neupravičene. Obema je namreč omogočil, da svoje prijave ustrezno dopolnita. Medtem ko je Hidrotehnik, d.d. ustrezno dopolnil svojo prijavo s pojasnilom zavarovalnice, pa vlagatelj svoje prijave ni ustrezno dopolnil, kot je navedeno že zgoraj. Vlagateljev očitek glede diskriminacije prijaviteljev je zato neutemeljen."

Čeprav je naročnik res tako prijavitelju SCT kot prijavitelju Hidrotehnik omogočil dopolnitev prijave, pa je âˆ" kot je bilo predhodno predstavljeno âˆ" v luči enakopravne obravnave prijaviteljev naročnikovo ravnanje sporno zaradi omogočitve dopolnitve prijav, pri katerih ni podano enako dejansko stanje (dopolnjevanje prijave s formalno pomanjkljivostjo v razmerju do prijave, ki je vsebovala vsebinsko pomanjkljivost). Naročnik je torej različno dejansko stanje obravnaval enako, moral pa bi ga obravnavati ustrezno različno. S takim naročnikovim ravnanjem je zato podana kršitev 15. člena ZJNVETPS v povezavi z 82. členom ZJNVETPS.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007 tudi ugotovil ustrezno dopolnitev prijave pri prijavitelju Hidrotehnik. Če poziv na dopolnitev prijave ni dopusten, tudi ustreznosti dopolnitve prijave naročnik ne more ugotoviti (razmerje vzrok posledica).

Državna revizijska komisija je tudi sledila vsebini naročnikovega "poziva k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007, poslanem prijavitelju Hidrotehnik, da iz zavarovalnih polic, predloženih v prijavi, "ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije)", ter predloženo izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007 (glede ureditve zavarovanja z zahtevanim kritjem v zavarovanju splošne odgovornosti), in z vpogledom v predloženi zavarovalno polico in dodatek (dokazili, ki sta povezavi z zavarovalno polico št. 100136) ni mogla (tako kot predhodno že naročnik) ugotoviti, da iz vsebine dikcij izhaja, da ima prijavitelj Hidrotehnik urejeno tudi "zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem". Predložitev le osnovne zavarovalne police št. 100136 z dne 8. 10. 1999 in dodatka št. 9 (k polici št. 100136) z dne 9. 1. 2007, iz katerih ni mogoče ugotoviti zavarovanja za zahtevano kritje (brez hkrati predložene lastne izjave z dne 29. 5. 2007), bi bilo mogoče opredeliti kot formalno pomanjkljivost prijave (manjkajoča dokazila). Ker pa iz vsebine dikcij dokazil [osnovna zavarovalna polica št. 100136 z dne 8. 10. 1999 in dodatek št. 9 (k polici št. 100136) z dne 9. 1. 2007] zavarovanja za zahtevano kritje ni mogoče ugotoviti, ni mogoče šteti, da bi bila vsebina teh dokazil v kontradiktornosti z vsebino lastne izjave z dne 29. 5. 2007. Če bi bila namreč podana kontradiktornost med tema skupinama dokazil, bi lahko naročnikov poziv "k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 šteli kot dopustno sredstvo, s katerim naročnik želi razjasniti nejasno dejansko stanje v prijavi. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni imel podlage za poziv na dopolnitev prijave (v delu, ki se nanaša na izkazovanje zavarovanja za zahtevano kritje) pri prijavitelju Hidrotehnik. Čeprav prijavitelj SCT nekatere stvari napačno tolmači, pa upravičeno izraža začudenje, ko navaja, da je "naročnik kljub tej izjavi (tj. Prijavitelj Hidrotehnik je ob tem v prijavi predložil še lastno izjavo iz katere izhaja, da bo v primeru pridobitve posla pridobil še ustrezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec gradi oz. dela na njem.) prijavitelja Hidrotehnik, d.d. pozval k dopolnitvi prijave". V tem delu Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik ravnal v neskladju z načelom enakopravne obravnave (15. člen ZJNVETPS v povezavi z 82. členom ZJNVETPS), saj je enaka dejanska stanja in vsebinsko enaka dokazila (v delu, ki se nanašajo na zavarovanja za sporno kritje) obravnaval različno, s tem pa je enemu izmed prijaviteljev omogočil pridobitev nedopustnih prednosti. Tako naročnikovo ravnanje zato terja sankcijo.

Naročnik tako dopolnitve prijave ni upravičen omogočiti nekemu prijavitelju v primeru, da nasprotujočega dejanskega stanja glede zavarovanja za zahtevano kritje sploh ni, ampak bi z omogočitvijo pojasnila oziroma dopolnitve prijave naročnik takemu prijavitelju omogočil spremembo stanja v njegovi prijavi (prijavitelj, ki pogoja ni izpolnjeval, s čimer bi mu ne bilo mogoče priznati sposobnosti, pogoj izpolni naknadno). Naročnik je v takem primeru zavezan upoštevati zgolj dokazila, predložena v prijavi, s tem pa ugotavljati dejansko stanje glede zavarovanja, izkazano pred nedopustno uvedbo postopka dopolnitve prijave .

Državna revizijska komisija ob navedenem sicer tudi ugotavlja, da iz naknadno predložene izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007 izhaja, da ima prijavitelj Hidrotehnik zahtevano kritje že urejeno v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti (tega sicer prijavitelj Hidrotehnik âˆ" kot je ugotovil že naročnik âˆ" v prijavi ni uspel izkazati), vendar je po presoji Državne revizijske komisije naročnikova ugotovitev, kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2007, da "je Hidrotehnik, d.d. ustrezno dopolnil svojo prijavo s pojasnilom zavarovalnice", in sicer v delu "ustreznosti" [ob hkratnem upoštevanju naročnikove zahteve iz poziva z dne 11. 7. 2007, da "ste imeli na dan oddaje ponudbe (glede na vsebino in namen razpisne dokumentacije beri: prijave) zahtevano zavarovanje seveda urejeno"], preuranjena. Preuranjena zato, ker iz podane izjave Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 12. 7. 2007 ni razvidno, kdaj je bilo zavarovanje, ki vsebuje tudi zahtevano kritje, sklenjeno (npr. z morebitnim dodatkom k zavarovalni polici, sklenjenim pred rokom za za predložitev prijav, ali sklenjenim celo po tem roku).

Kot tudi izhaja iz točke 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije) mora postavljeni pogoj iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije izpolnjevati "vsak sodelujoč v skupni ponudbi" (glede na vsebino razpisne dokumentacije beri: vsak sodelujoči v skupni prijavi), zaradi česar bi že ugotovitev nezadostnosti izpolnjevanja tega pogoja pri enem izmed članov v skupni prijavi pomenila, da skupnima prijaviteljema ni mogoče priznati sposobnosti.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija revizijskim navedbam drugega vlagatelja sledila.

Državna revizijska komisija tako povzema, da je tudi drugemu vlagatelju uspelo izkazati, da je naročnik v postopku javnega naročanja kršil enakopravno obravnavo prijaviteljev (15. člen ZJNVETPS), saj je naročnik enaka dejanska stanja obravnaval različno oziroma je različna dejanska stanja obravnaval enako, posledično pa je napačno apliciral uporabo posameznih institutov ZJNVETPS (82. in 84. člen ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija je sledila revizijskemu predlogu drugega vlagatelja in mu zaradi narave ugotovljenih kršitev ugodila na način, da je v celoti razveljavila vsebino odločitve o (ne-)priznanju sposobnosti, kot izhaja iz odločitve o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 ter posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007. S tem ravnanjem se postopek pri naročniku vrne v postopek pregleda in dopolnitve prijav v skladu z 82. členom ZJNVETPS. V primeru, da se naročnik odloči nadaljevati začeti postopek javnega naročanja, mora zagotoviti, da do prijaviteljev ravna tako, da bo enaka dejanska stanja obravnaval enako, različna dejanska stanja pa ustrezno različno, posledično pa pravilno apliciral uporabo institutov iz ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija se je opredeljevala le do revizijskih navedb, ki so se po vsebini nanašale na kršenje enakopravne obravnave drugega vlagatelja v primerjavi z izpostavljenimi prijavitelji glede zavarovanja z vključenim spornim kritjem iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, saj je bil drugi vlagatelj izločen zgolj zaradi tega, ker ne izpolnjuje oziroma ni izkazal izpolnjevanja tega pogoja. Državna revizijska komisija se ni opredeljevala tudi do drugih revizijskih navedb drugega vlagatelja glede kršenja enakopravne obravnave (npr. vpogled), saj tudi morebitno nadaljnje ugotavljanje kršitev ne bi več vplivala na sprejeto odločitev.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je kot zadnjega obravnavala zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama najprej spor o tem, ali je naročnik upravičeno izločil prijavo tretjega vlagatelja. Tretji vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik v skladu z načelom enakopravne obravnave (15. člen ZJNVETPS) upoštevati predložene sporne reference oziroma ga pozvati na dopolnitev predloženih spornih referenc skladno z 82. členom ZJNVETPS.

V skladu s prvim odstavkom 15. člena ZJNVETPS mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Čeprav to načelo govori le o ponudnikih, ga mora naročnik zaradi primerljivosti položajev (argument a simili ad simile), sicer pa dejstva, da je prijavitelju mogoče pripisati lastnost možnega bodočega ponudnika (prijavo pa element postopka, za katerim lahko sledi ponudba), upoštevati tudi v primeru, ko obravnava prijavitelje.

V 82. členu ZJNVETPS je določeno:
"(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja."

Kot je določeno v 18. točki prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS, je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Kot izhaja iz navedenih pravnih podlag, ZJNVETPS sicer govori zgolj o ponudbi, vendar je te institute mogoče ob smiselno enakih razlogih, kot so že navedeni pri načelu enakopravnosti, uporabiti tudi pri prijavi. Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da argumentacijo v smeri, da je mogoče "pojasnila o popolni, formalno nepopolni in nepopolni ponudbi" po argumentu analogije uporabiti tudi za druge vloge v postopkih oddaje javnih naročil, navaja tudi strokovna literatura (Vesna Kranjc: Zakon o javnem naročanju, Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja s komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2007, str. 63 in 401).

Državna revizijska komisija je vpogledala v odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 in obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik prijavo tretjega vlagatelja izločil, ker "ni bila popolna iz naslednjih razlogov:
Pogoja 3.2.3.2 ''Reference podizvajalca'' predmetne razpisne dokumentacije ne izpolnjujete in sicer:
â"˘ Za prijavljenega podizvajalca PUH, d.d., Ljubljana za reference pod zaporedno številko 2, 3 in 4 niste predložili potrdila s strani investitorja referenčnega objekta;
â"˘ Za prijavljenega podizvajalca GP Bežigrad, d.d., Ljubljana za referenci pod zaporedno številko 1 in 2 niste predložili potrdila s strani investitorja referenčnega objekta;
â"˘ Za prijavljenega podizvajalca R-GRADNJE, d.o.o., Ljubljana za reference pod zaporedno številko 1, 2, 3 in 5 niste predložili potrdila s strani investitorja referenčnega objekta."

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo tretjega vlagatelja in ugotovila, da je ta izpolnil tudi 3. točko obrazca 1 (Prijava), torej dela obrazca, v katerega so morali prijavitelji zapisati podatke o podizvajalcih, s katerimi se prijavljajo. Iz tega obrazca je razvidno, da je tretji vlagatelj navedel, da bodo "preddela in zemeljska dela" (Vrsta del) med drugim opravljali tudi Podjetje za urejanje hudournikov, d. d. (v obvestilu o priznanju sposobnosti ga je naročnik navedel kot PUH, d. d.), GP Bežigrad, d. d., in R-gradnje, d. o. o. Da je tretji vlagatelj priglasil navedene tri podizvajalce, med strankama torej ni sporno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 2.5.2. Prijavljeni podizvajalci (stran 8 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil:
"Potencialni kandidat mora izpolnjevati pogoje v primeru sodelovanja s podizvajalci na naslednji način:
â??
- izključno samo podizvajalec: 3.2.3.2
â??"

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 3.2.3.2 Reference podizvajalca - prilogi 7/3 in 7/4 (stran 15 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"V kolikor potencialni kandidat nastopa s podizvajalcem, mora prijavljeni podizvajalec imeti v letih 2004, 2005 in 2006 najmanj 3 reference za tista dela, za katera ga potencialni kandidat prijavlja v svoji prijavi.

Kot dokazilo izpolnjevanja pogoja mora potencialni kandidat za podizvajalca predložiti:
- izpolnjen obrazec referenčna lista (priloga 7/3), ki je priložen v poglavju 10 razpisne dokumentacije,
- potrebno število kopij dela gradbenih pogodb, iz katerega bosta razvidna pogodbeni stranki in referenčni objekt kot predmet pogodbe,
- potrebno število pripadajočih izpolnjenih ter potrjenih obrazcev ''Potrdilo investitorja referenčnega objekta'' (Priloga 7/4). Obrazec je priložen v poglavju 10 razpisne dokumentacije.

Navedenih referenc brez pripadajočih kopij dela gradbenih pogodb in pisnih potrdil investitorjev referenčnih objektov naročnik ne bo upošteval.

Naročnik je upravičen pred sprejemom odločitve o izbiri opraviti poizvedbe o v prijavi navedenih referencah. Če potrdila investitorjev referenčnih objektov ne izkazujejo resničnega stanja, naročnik navedenih referenc ne bo upošteval.

Potrdila investitorjev referenčnih objektov niso potrebna v primerih, ko sta bila naročnika gradbenih del Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. ali Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d.o.o."

Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec, kot izhaja iz priloge 7/3 (Referenčna lista za podizvajalca), in ugotovila, da je naročnik predpisal tabelo z naslednjimi razdelki: "Zap. št." (prvi stolpec), "Investitor referenčnega objekta infrastrukture" (drugi stolpec), "Vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture" (tretji stolpec), "Naziv investicije" (četrti stolpec), "število referenc" (peti stolpec) in "Leto gradnje" (šesti stolpec). Udeleženci so morali ta obrazec tudi opremiti z navedbo kraja in datuma, z žigom ter s podpisom odgovorne osebe potencialnega kandidata in podizvajalca. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v obrazec, kot izhaja iz priloge 7/4 (Potrdilo investitorja referenčnega objekta - v primeru prijave s podizvajalcem), in ugotovila, da je naročnik poleg prostorov za vnos posameznih podatkov (npr. naziv in naslov prijavljenega podizvajalca, leto gradnje) predpisal, da morajo udeleženci navesti tudi "naziv investicije", in predvidel, da morata biti navedena "investitor referenčnega objekta" in "odgovorna oseba", obrazec oziroma potrdilo pa mora biti tudi opremljen s podpisom in z žigom.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju še enkrat vpogledala v prijavo tretjega vlagatelja in ugotovila, da je glede razlogov, zaradi katerih je bila njegova prijava izločena, dejansko stanje naslednje:
- za prijavljenega podizvajalca PUH je v prijavi tretjega vlagatelja predložena izpolnjena "Referenčna lista za podizvajalca" z navedbo štirih investicij, pri tem je pod spornimi zaporednimi številkami 2, 3 in 4 navedena gospodarska družba "Kâ??" kot "investitor referenčnih objektov infrastrukture" (pod vsemi spornimi zaporednimi številkami je kot "vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture" navedena "kanalizacija", pri "nazivu investicije" pa je pod zaporedno številko 2 navedeno "AC Klanec-Ankaran razcep Srmin - krak 2a P11-P39", pod zaporedno številko 3 "AC Klanec-Ankaran od km 19,550 do km 26,400; P1244-P1259" in pod zaporedno številko 4 "AC Klanec-Ankaran od km 19,550 do km 26,400 - P1065-P1079"); k temu obrazcu je tretji vlagatelj za referenčne objekte pod spornimi zaporednimi številkami predložil tudi tri izvode "Potrdila investitorja referenčnega objekta - v primeru prijave s podizvajalcem", iz katerih izhaja, da je opremljen z žigom gospodarske družbe "Kâ??", in kopije pogodb, iz katerih je razvidno, da sta pogodbeni stranki gospodarska družba Kâ?? (kot naročnik) in prijavljeni podizvajalec PUH (kot izvajalec),
- za prijavljenega podizvajalca GP Bežigrad je v prijavi tretjega vlagatelja predložena izpolnjena "Referenčna lista za podizvajalca" z navedbo treh investicij, pri tem je pod sporno zaporedno številko 1 kot "investitor referenčnih objektov infrastrukture" navedena gospodarska družba "Tâ??, d. d." (pod sporno zaporedno številko sta kot "vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture" navedena "kanalizacija, vodovod", pri "nazivu investicije" pa "asfaltno parkirišče"), pod zaporedno številko 2 pa je kot "investitor referenčnih objektov infrastrukture" navedena gospodarska družba "Lâ??, d. d." (pod sporno zaporedno številko sta kot "vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture" navedena "meteorna kanal., hidrantno omrežje", pri "nazivu investicije" pa "parkirišče in hidrantno omrežje"); k temu obrazcu je za referenčne objekte pod spornima zaporednima številkama tretji vlagatelj predložil tudi dva izvoda "Potrdila investitorja referenčnega objekta - v primeru prijave s podizvajalcem", iz katerih izhaja, da sta opremljena z žigom gospodarske družbe "Tâ??, d. d." oziroma "Lâ??, d. d.", in kopije pogodb, iz katerih je razvidno, da sta pogodbeni stranki gospodarski družbi Tâ?? oziroma Lâ?? (kot naročnik) in prijavljeni podizvajalec GP Bežigrad, d. d. (kot izvajalec),
- za prijavljenega podizvajalca R-gradnje je v prijavi tretjega vlagatelja predložena izpolnjena "Referenčna lista za podizvajalca" z navedbo petih investicij, pri tem je pod spornimi zaporednimi številkami 1, 2 in 3 kot "investitor referenčnih objektov infrastrukture" navedena gospodarska družba "Râ??" (pod spornimi zaporednimi številkami je kot "vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture" navedeno "stanovanjsko naselje", pri "nazivu investicije" pa "komunalna infrastruktura v naselju Podgora - kanalizacija", "komunalna infrastruktura v naselju Podgora - plinovod" in "komunalna infrastruktura v naselju Podgora - vodovod"), pod zaporedno številko 5 pa je kot "investitor referenčnih objektov infrastrukture" navedena gospodarska družba "Reâ??" (pod sporno zaporedno številko je kot "vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture" navedena "poslovna hala", pri "nazivu investicije" pa "poslovno, proizvodni skladiščni objekt Nâ?? - Mâ??"); k temu obrazcu je za referenčne objekte pod spornimi zaporednimi številkami tretji vlagatelj predložil tudi štiri izvode "Potrdila investitorja referenčnega objekta - v primeru prijave s podizvajalcem", iz katerih izhaja, da so trije opremljeni z žigom gospodarske družbe "Râ??", eden pa z žigom gospodarske družbe "Reâ??". Tretji vlagatelj je v prijavi predložil tudi kopije pogodb, iz katerih je razvidno, da sta pogodbeni stranki gospodarska družba Reâ?? (kot naročnik) in prijavljeni podizvajalec R-gradnje, d. o. o. (kot izvajalec). K tem pogodbam je bila predložena tudi izvajalska pogodba, sklenjena med gospodarskima družbama Râ?? (kot naročnik) in Reâ?? (kot izvajalec) za projekt "družinsko naselje Podgora".

Tretji vlagatelj med drugim "opozarja na diskrecijsko obravnavanje pojma investitor, kar je ključnega pomena pri upoštevanju in predvsem potrjevanju danih referenc s strani kandidata in podizvajalcev", razlaga pojem "investitor", kot ga določa Slovar slovenskega knjižnega jezika, opozarja, da naročnik nedopustno oži krog razumevanja pojma investitor, in da v primeru nezadostne nedefiniranosti določb ali pojmov teh ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov (prijaviteljev), kar pa naj bi naročnik storil v konkretnem primeru. Državna revizijska komisija tem revizijskim navedbam tretjega vlagatelja ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je eden izmed gospodarskih subjektov na naročnika 23. 5. 2007 po elektronski pošti naslovil prošnjo za pojasnilo: "V točki 3.2.3.2 Reference podizvajalca, je navedeno, da mora podizvajalec na prilogi 7/4 priložiti potrdilo investitorja referenčnega objekta. Moje vprašanje pa se glasi: Kaj je v primeru, da je potencialni podizvajalec dela opravljal kot podizvajalec glavnemu izvajalcu, ali je dovolj potrdilo glavnega izvajalca ali mora biti potrdilo potrjeno s strani investitorja oz. ali taka referenca sploh pride v poštev."

Naročnik je na to vprašanje odgovoril z dopisom "pojasnilo št. 3 k razpisni dokumentaciji št. PI-03/07 za gradbena dela pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovoda, vročevoda, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja" št. 4001-PI-03-07/557 z dne 23. 5. 2007, in sicer je pojasnilo podal v točki Ad 4.: "Potrdilo investitorja referenčnega objekta v točki 3.2.3.2 Reference podizvajalca mora biti potrjeno s strani investitorja referenčnega objekta." Naročnik je na koncu dopisa dodal tudi pripis, da "pojasnilo postane sestavni del razpisne dokumentacije".

S tem pojasnilom je naročnik seznanil tako prijavitelja CPL, kot prijavitelja Komunalna operativa, kot tudi podizvajalce s spornimi referencami. Vročitev dopisa "pojasnilo št. 3 k razpisni dokumentaciji št. PI-03/07 za gradbena dela pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovoda, vročevoda, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja" št. 4001-PI-03-07/557 z dne 23. 5. 2007 tem subjektom je naročnik izkazal s petimi poštnimi povratnicami (na vseh petih poštnih povratnicah je datum prejema 24. 5. 2007 tudi potrjen s podpisi prejemnikov). Po presoji Državne revizijske komisije je podano pojasnilo jasno in ne dopušča različnih tolmačenj pojma investitor, ki oziroma kot ga naročnik uporablja v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija se sicer lahko strinja s tretjim vlagateljem, da se v splošnih pogojih gradbenih pogodb načeloma uporablja zgolj pojem naročnika in ne investitorja (v skladu s 649. členom OZ je sicer ena izmed strank gradbene pogodbe naročnik, druga pa izvajalec), vendar je treba spornemu pojmu investitorja iz razpisne dokumentacije dati vsebino. V obravnavanem primeru je zato relevantna ugotovitev, kaj je vsebina pojma, ki ga uporablja naročnik. Kot izhaja iz zastavljenega vprašanja, investitor in glavni izvajalec v kontekstu zastavljenega vprašanja že spraševalcu ne pomenita iste osebe (torej v zastavljenem vprašanju ne gre za to, da je glavni izvajalec hkrati tudi investitor). Tako je mogoče šteti, da mora referenčna dela, ki jih je podizvajalec izvajal, potrditi investitor (tj. subjekt, ki je izvedbo del na referenčnem objektu zaupal glavnemu izvajalcu; v tem kontekstu je torej mogoče označiti investitorja za naročnika gradbenih del oziroma za naročnika kot stranke gradbene pogodbe), ne pa le glavni izvajalec. Glavni izvajalec je sicer lahko naročnik gradbenih del oziroma naročnik kot stranka gradbene pogodbe (ko naroča gradbena dela pri podizvajalcih), vendar kljub temu ne pridobi lastnosti pojma investitor z vsebino, ki ga ima po spornih določbah razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ob tem sicer tudi ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji v točki 3.2.3.2 Reference podizvajalca - prilogi 7/3 in 7/4 (stran 15 od 56 razpisne dokumentacije) kot sicer točki 3.2.3.1 Reference potencialnega kandidata - prilogi 7/1 in 7/2 (stran 15 od 56 razpisne dokumentacije) zapisano: "Potrdila investitorjev referenčnih objektov niso potrebna v primerih, ko sta bila naročnika gradbenih del Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. ali Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d.o.o.", in torej naročnik govori hkrati o investitorjih in naročnikih gradbenih del, vendar bi bilo mogoče morebitno nejasnost ali dvoumnost pojma investitor in naročnik gradbenih del, kot sta uporabljena v teh določbah razpisne dokumentacije, uveljavljati in razreševati šele v primeru, da bi bil stranka nekega razmerja tudi naročnik tokratnega naročila oziroma eden izmed subjektov, ki tvori naročnika tokratnega naročila. Uporaba navedenih določb razpisne dokumentacije je namreč omejena na specifične situacije.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preizkusila naročnikove argumente (ki so bili podlaga za izločitev prijave tretjega vlagatelja) glede spornih predloženih referenčnih potrdil prijavljenih podizvajalcev, najprej podizvajalca PUH.

Podizvajalcu PUH je tri referenčna potrdila izdala gospodarska družba Kâ?? za kanalizacijo, izvedeno v sklopu investicij na objektu oziroma delih "AC Klanec-Ankaran" oziroma "AC Klanec-Ankaran razcep Srmin". Podizvajalec PUH je torej dela opravljal v sklopu gradnje avtoceste. V skladu s prvim odstavkom 1. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/2002, 50/2002 - odl. US: U-I-224/00-15, 110/2002 - ZGO-1, 131/2004 - odl. US: U-I-96/02-20, 92/2005, 33/2006 - odl. US: U-I-325/04-8); v nadaljevanju: ZJC) so "javne ceste državne in občinske ceste", v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZJC pa se "glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru državne ceste kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda, občinske ceste pa na lokalne ceste in javne poti". V skladu z ZJC avtocesta torej predstavlja državno cesto. Slednje je tudi razvidno iz 5. točke prvega odstavka 14. člena ZJC, kjer je določeno, da je "avtocesta državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in ki je sestavni del avtocestnih povezav s sosednjimi državami; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo". V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZJC "javno cesto sestavljajo: cestno telo; cestni objekti; naprave za odvodnjavanje ceste; brežine ceste; cestni svet; zračni prostor nad voziščem v višini 7 m; prometne površine zunaj vozišča, kot so: počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in nadzor prometa; površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste; priključki na cesto v širini cestnega sveta; prometna signalizacija in prometna oprema; cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej; naprave za evidentiranje prometa". V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZJC se "za sestavni del javne ceste štejejo tudi zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor v javno cesto pridobil ali zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti". V skladu s 26. točko prvega odstavka 14. člena ZJC je "cestni svet največ 2 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7 m od najvišje točke vozišča", v skladu s 27. točko prvega odstavka 14. člena ZJC pa "naprave za odvodnjavanje javne ceste predstavljajo naprave za zbiranje, odvajanje in/ali preusmerjanje površinske in talne vode (odvodni jarki, koritnice, plitve in globoke drenaže, vtočni in revizijski jaški, prepusti, kanalizacija, vodnjaki, ponikalnice in podobno)". Državni zbor Republike Slovenije je v letu 1996 sprejel Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96), iz njega pa je med drugim razvidno, da predvideva tudi "projekt Divačaâˆ"Koper" (znotraj njega je vključen referenčni del oziroma odsek; op. Državne revizijske komisije). V prvem odstavku 1. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/93, 126/2003; v nadaljevanju: ZDARS) je določeno, da se z ZDARS "urejajo vprašanja v zvezi z načinom ustanovitve, preoblikovanja in delovanja družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: družba; tj. DARS âˆ" op. Državne revizijske komisije)", v drugem odstavku 1. člena je določeno, da se "ZDARS uporablja za avtoceste in hitre ceste (v nadaljnjem besedilu: avtoceste), za katere družba (tj. DARS âˆ" op. Državne revizijske komisije) opravlja naloge v zvezi z njihovo izgradnjo ter s katerimi ta družba upravlja in jih vzdržuje", v skladu s četrtim odstavkom 1. člena ZDARS pa se ZDARS "ne uporablja za avtoceste, za katere naloge iz drugega odstavka tega člena v skladu s predpisi, ki urejajo koncesijska razmerja, pridobi koncesijo drug koncesionar ali če v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje javnih cest, prevzame upravljanje drug upravljavec". V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZDARS velja, da DARS "v svojem imenu in za račun Republike Slovenije opravlja naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest v skladu z Nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji ter opravlja finančni inženiring sredstev, namenjenih za izgradnjo avtocest in odplačilo posojil, najetih za njihovo izgradnjo". V Uradnem listu RS, št. 51/99 je bila objavljena Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Klanec-Srmin, iz nje pa med drugim izhaja, kateri so pogoji komunalnega urejanja območja (glede kanalizacije - 13. člen Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Klanec-Srmin). Iz podanih določb pozitivne zakonodaje, apliciranih na določbe razpisne dokumentacije oziroma pojasnilo št. 4001-PI-03-07/557 z dne 23. 5. 2007, je mogoče zaključiti, da kot investitorja v referenčne objekte ni mogoče šteti gospodarske družbe Kâ?? (tj. dajalca reference podizvajalcu PUH). Ob navedenem pa je mogoče tudi ugotoviti, da je celo iz aneksa št. 1 k pogodbi z dne 28. 4. 2003, sklenjenim med gospodarsko družbo Kâ?? in prijavljenim podizvajalcem PUH, razvidno, da se gospodarska družba Kâ?? in prijavljeni podizvajalec PUH sklicujeta na to, da je investitor na objektu "AC Klanec-Ankaran (odvodnjavanje AC in HC)" DARS, in torej ne gospodarska družba Kâ?? (â?? služijo le za izvedbo začasnega obračuna, ker jih investitor DARS d.d. še ni potrdil.; â?? potrjenih enotnih cenah s strani investitorja DARS d.d.). Tako je mogoče zaključiti, da ima gospodarska družba Kâ?? v smislu določb razpisne dokumentacije oziroma zastavljenega vprašanja in podanega pojasnila št. 4001-PI-03-07/557 z dne 23. 5. 2007 kvečjemu status "glavnega izvajalca". Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik pravilno ugotovil, da spornih referenčnih potrdil podizvajalcu PUH ni izdal investitor referenčnega objekta.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so že pri referenčnih potrdilih, ki jih je v prijavi tretjega vlagatelja predložil podizvajalec PUH, določene pomanjkljivosti, zaradi česar preizkus naročnikovih ugotovitev tudi glede spornih referenčnih potrdil drugih dveh prijavljenih podizvajalcev v prijavi tretjega vlagatelja (naročnik je tudi ta referenčna potrdila spoznal kot neskladna z zahtevo iz razpisne dokumentacije iz enakih razlogov kot referenčna potrdila prijavljenega podizvajalca PUH) v tem trenutku ni potreben. Morebitna ugotovitev neskladnosti v naročnikovih ugotovitvah glede izločitve prijave tretjega vlagatelja zaradi predložitve spornih referenčnih potrdil drugih dveh prijavljenih podizvajalcev v tem trenutku (še) ne bi vplivala na priznanje sposobnosti tretjemu vlagatelju, saj bi edino preostalo (nesporno) referenčno potrdilo podizvajalca PUH ne zadoščalo, da bi naročnik skladno z zahtevami razpisne dokumentacije tretjemu vlagatelju priznal sposobnost.

V nadaljevanju je zato Državna revizijska komisija preizkusila revizijske navedbe tretjega vlagatelja še v smeri, ali gre v obravnavanem primeru za formalno nepopolnost prijave, zaradi česar bi moral naročnik upoštevati postopek dopolnitve formalno nepopolnih ponudb (tu smiselno: prijav) iz 82. člena ZJNVETPS in tretjega vlagatelja skladno z dolžnostjo, ki jo naročniku nalaga zakon, pozvati na njihovo sanacijo. Državna revizijska komisija je ob tem revizijske navedbe tretjega vlagatelja preizkusila še v smeri zatrjevane kršitve načela enakopravne obravnave (15. člen ZJNVETPS).

Tretji vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave, "saj je npr. kandidata CGP d.d. pozval k dopolnitvi predloženih referenc, kar pa naročnik ni storil v zvezi s prijavljenimi referencami vlagatelja, kar je razvidno iz nadaljevanja zahtevka. Kandidat Cestno podjetje Grosuplje d.o.o. je bil namreč zaradi domnevno neprimernih referenc pozvan k dopolnitvi priloženih referenc, kar je kandidat tudi storil". Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v odstopljeno spisno dokumentacijo, pri tem pa ni mogla ugotoviti, da bi/je naročnik kandidata CGP, d. d. (naziv in naslov: CGP, cestno in gradbeno podjetje, d. d., Ljubljanska cesta 47, 8000 Novo mesto, matična številka: 5069149 âˆ" podatki, ki so navedeni v prijavi, so enaki podatkom iz iPRS âˆ" Poslovni register Slovenije: http://www.ajpes.si/PRS/podjetje.asp"sesID=17442&maticna=178173165177209244177193178178, kot tudi sodnega registra, dostopnega prek storitev e-uprave: https://e-uprava.gov.si/e-uprava/sodregPodatki.euprava"sod=068&vloznaStevilka=10001700&srg=200700546&syd=13.08.2007), pozival k dopolnitvi prijave v delu, ki se nanaša na reference. Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da med prijavitelji ali njihovimi podizvajalci "kandidata Cestno podjetje Grosuplje d.o.o." ni (po podatkih iPRS âˆ" Poslovni register Slovenije kot tudi sodnega registra, dostopnega prek storitev e-uprave, subjekt s to firmo sicer niti ne obstaja). Državna revizijska komisija pa je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo s pozivi ugotovila, da je naročnik s "pozivom k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 prijavitelja Hidroinženiring (ki mu naročnik sicer ni priznal sposobnosti) res pozval k dopolnjevanju prijave v delu, ki se nanaša na reference, vendar zato, ker ta prijavitelj za "reference, podane v prijavi", "ni predložil kopij dela gradbenih pogodb, iz katerih bi bili razvidni pogodbeni stranki in referenčni objekt kot predmet pogodbe". Naročnik je tega prijavitelja pozval na predložitev v prijavi manjkajočih dokazil. Prijavitelj Hidroinženiring je z dopisom z dne 12. 7. 2007 naročniku posredoval zahtevano dopolnitev, iz te dopolnitve pa je razvidno, da je prijavitelj Hidroinženiring naročnika seznanil z nazivi pogodbenih strank (ki so iste kot v referenčni listi, predloženi v prijavi) in referenčnimi objekti. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik na dopolnitev prijave v delu, ki se nanaša na reference, pozval tudi prijavitelja Gratel, vendar je tudi tega prijavitelja, tako kot prijavitelja Hidroinženiring, pozval na predložitev "kopij dela gradbenih pogodb, iz katerih bi bili razvidni pogodbeni stranki in referenčni objekt kot predmet pogodbe", tokrat za podizvajalce prijavitelja Gratel. Tudi v slednjem primeru je mogoče ugotoviti, da je naročnik prijavitelja (Gratel) pozval na predložitev v prijavi domnevno manjkajočih dokazil (kopij delov pogodb). Prijavitelj Gratel je z dopisom z dne 12. 7. 2007 naročniku podal pojasnilo in izhajajoč iz tega pojasnila predložil domnevno manjkajoče kopije delov pogodb. Naročnik je tudi prijavo prijavitelja Gratel kot nepopolno izločil. Iz pregleda odstopljene spisne dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti, da bi naročnik še katerega drugega izmed prijaviteljev pozval na dopolnitev prijave v delu, ki se nanaša na reference. Izhajajoč iz navedenega zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj ni uspel utemeljiti oziroma pojasniti, v čem oziroma kako je naročnik glede dopolnitev prijav v delu, ki se nanaša na reference, neenakopravno obravnaval tretjega vlagatelja v razmerju do prijaviteljev, ki jim je priznal sposobnost. Kot je mogoče razbrati iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik k dopolnitvi prijav v delu, ki se nanaša na reference, ni pozival prijaviteljev, ki jim je priznal sposobnost. Tretji vlagatelj tako ni izkazal, da res obstajajo oziroma so obstajali enaki položaji (razmerje med tretjim vlagateljem in prijavitelji, ki jim je naročnik priznal sposobnost), ki jih je naročnik različno obravnaval. Dejstvo, da je naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo prijavitelja Gratel zahtevku za revizijo slednjega ugodil, ne more vplivati na revizijsko navedbo tretjega vlagatelja, saj je navedeno dejstvo nastalo naknadno (po datumu vložitve zahtevka za revizijo tretjega vlagatelja). Je pa tudi razvidno, da je bilo dejansko stanje v slednjem primeru različno, saj je naročnik prijavitelja Gratel pozval na predložitev domnevno manjkajočih dokazil glede na podatke o investitorjih, ki jih je prijavitelj Gratel v prijavi navedel (referenčna lista), oziroma glede na dokazila, ki jih je v prijavi predložil (referenčna potrdila).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja med drugim zapisal:
"Naročnik je v točki 3.2.3.2 Reference podizvajalca iz razpisne dokumentacije zahteval, da obrazec Potrdilo investitorja referenčnega objekta potrdi investitor referenčnega objekta in ne kdo drug. Naročnik je ob preverjanju referenc ugotovil, da pri zgoraj navedenih referencah le-te niso potrjene s strani investitorja referenčnega objekta. Zaradi tega vlagatelj zahtevka ni izpolnjeval pogoja 3.2.3.2 in ga je iz tega razloga naročnik na podlagi 82. člena ZJNVETPS ni pozval k dopolnitvi prijave.

Navedbe vlagatelj zahtevka, s katerimi naročniku očita nespoštovanje načela enakopravnosti, so neutemeljene, saj naročnik vlagatelja ni pozval k dopolnitvi prijave zaradi neizpolnjevanja postavljenega pogoja. Vlagatelj zahtevka bi v primeru dopolnitve prijave moral podati novo referenčno listo za podizvajalca in nove obrazce Potrdilo investitorja referenčnega objekta, kar pa bi bila nedopustna dopolnitev prijave."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v skladu s točko 3.2.3.2 Reference podizvajalca - prilogi 7/3 in 7/4 (stran 15 od 56 razpisne dokumentacije) pogoj za priznanje sposobnosti prijavitelja, ki nastopa s podizvajalcem, to, da "mora prijavljeni podizvajalec imeti v letih 2004, 2005 in 2006 najmanj 3 reference za tista dela, za katera ga potencialni kandidat prijavlja v svoji prijavi". Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da "potrebno število pripadajočih izpolnjenih ter potrjenih obrazcev ''Potrdilo investitorja referenčnega objekta'' (Priloga 7/4)" ne predstavlja pogoja, ampak (tako kot izhaja iz razpisne dokumentacije) "dokazilo izpolnjevanja pogoja". V skladu s to točko razpisne dokumentacije mora torej imeti prijavljeni podizvajalec izkušnje pri opravljanju določenih (gradbenih) del v nekem časovnem obdobju, kar izkazuje na način, da predloži zahtevane listine.

Kot je mogoče razbrati iz naročnikove odločitve o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 ter obvestila o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007, naročniku ni sporno, da je tretji vlagatelj za prijavljene podizvajalce v prijavi navedel, da so opravljali določena gradbena dela in da je pri vsakem navedel vsaj tri referenčna dela. Naročnik se izrecno sklicuje na "reference pod zaporedno številko" in te številke navaja. Naročnik navaja tudi zaporedne številke, ki so višje od tri (minimalno zahtevano število referenčnih del za prijavljene podizvajalce), saj izpostavlja referenčni deli, prijavljeni v referenčnih listah pod zaporednima številkama 4 (za podizvajalca PUH) in 5 (za podizvajalca R-gradnje). Tudi z vpogledom v prijavo tretjega vlagatelja je mogoče kot nesporno ugotoviti, da je tretji vlagatelj do roka za predložitev prijav v prijavi za prijavljene podizvajalce navedel določena referenčna dela, le način njihovega dokazovanja ni skladen z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se naročnik do vsebine referenčnih del ni opredeljeval. Po presoji Državne revizijske komisije je bila zato v trenutku sprejema odločitve o (ne-)priznanju sposobnosti naročnikova ugotovitev, da je prijava tretjega vlagatelja glede na uveljavljane razloge nepopolna, preuranjena.

V skladu s četrtim odstavkom 4. člena ZJNVETPS "naročnik lahko v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del naročila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce", v skladu s petim odstavkom 5. člena ZJNVETPS pa velja, da "ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila". Kot izhaja iz teh določb ZJNVETPS, ta zakon omogoča gospodarskim subjektom, da v postopkih javnega naročanja nastopajo s podizvajalci. ZJNVETPS tudi določa, da je kljub morebitnemu nastopanju s podizvajalci, ponudnik še vedno tisti, ki odgovarja naročniku za izvedbo posla v celoti. Ponudnik je namreč tisti subjekt, ki vzpostavi pogodbeno razmerje z naročnikom, ne pa podizvajalec. Podizvajalec vzpostavi pogodbeno razmerje z izvajalcem (torej ponudnikom). Če torej izvajalec (ponudnik) od naročnika prevzame v izvedbo določeno gradnjo, del te gradnje pa izvajalec (ponudnik) da v izvedbo svojemu podizvajalcu, gre še vedno za izvedbo istega dela gradnje, le pogodbeni odnosi se vzpostavijo tako, da sta medsebojno v pogodbenih odnosih naročnik z izvajalcem (ponudnikom) in izvajalec (ponudnik) s podizvajalcem, ne pa tudi naročnik s podizvajalcem. Državna revizijska komisija ob navedenem tudi pojasnjuje, da je določbo o odgovornosti ponudnika, da v celoti odgovarja za izvedbo naročila kljub prijavi podizvajalcev, določal tudi drugi odstavek 46. člena ZJN-1 (Ponudnik v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila proti naročniku ne glede na število podizvajalcev.) kot tudi novelirani 46. člen ZJN-1 skladno s 35. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZJN-1A; Ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev.). Taka pravila izhajajo sicer tudi iz obligacijskega prava (ki velja tako za subjekte, ki so zavezanci po predpisih o javnem naročanju, kot tudi subjekte, ki niso zavezanci po predpisih o javnem naročanju). Podizvajalec je oseba (samostojen pravni subjekt), ki z izvajalcem (kot naročnikom) sklene gradbeno pogodbo, katere predmet so vse oziroma posamezne vrste del, ki so potrebna za izgradnjo objekta, ki je predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja v razmerju do (glavnega) naročnika. Če izvajalec (kot naročnik) z drugim izvajalcem (podizvajalcem) sklene gradbeno pogodbo, katere predmet so vse oziroma posamezne vrste del, ki so potrebna za izgradnjo objekta, ki je predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja v razmerju do (glavnega) naročnika, nastaneta dve (poslovni) obligacijski razmerji, ki imata isti predmet (isto vrsto del): razmerje med (glavnim) naročnikom in izvajalcem ter razmerje med izvajalcem (kot naročnikom) in podizvajalcem (Nina Plavšak in drugi: Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 3. knjiga, Založba GV, Ljubljana 2004, str. 982-983). Obligacijska razmerja so relativna, saj pravice in obveznosti, ki so vsebina teh razmerij, učinkujejo le med strankami teh razmerij. Relativnost poslovnih obligacijskih razmerij je izražena v pravilu, določenem v prvem odstavku 125. člena OZ, po katerem pogodba ustvarja pravice in obveznosti (samo) za pogodbeni stranki (Nina Plavšak in drugi: Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 3. knjiga, Založba GV, Ljubljana 2004, str. 817).

Po presoji Državne revizijske komisije je zato mogoče iz podanih izhodišč obravnavati možnost dopolnitve prijave tretjega vlagatelja in zagovarjati stališče, da v takem primeru ne bi šlo za "nedopustno dopolnitev prijave", kot nasprotno navaja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2007.

Državna revizijska komisija tudi ocenjuje, da bi v obravnavanem spornem primeru tretji vlagatelj lahko ob upoštevanju predhodno zapisanega izkazal tudi npr. verigo referenc za dela, ki jih je navedel v svoji prijavi, ne da bi prišlo do prepovedanih položajev po ZJNVETPS. Če bi investitorji (v smislu vsebine zahtev razpisne dokumentacije oziroma pojasnila št. 4001-PI-03-07/557 z dne 23. 5. 2007) potrdili vsebino in obstoj razmerja z "investitorji" (tj. subjekti, ki so sedaj izpostavljeni kot sporni) ter dejstvo, da so seznanjeni s tem, da je za "investitorja" pri referenčnem objektu delal tudi prijavljeni podizvajalec, opravljena dela pa so skladna zahtevam, določenih v referenčnem potrdilu (leto izvedbe, objekt oziroma dela, strokovna pravilnost, pravočasnost), potem bi ne bilo mogoče sprejeti stališča, da podizvajalec glede na že predložena potrdila investitorja referenčnega objekta ni pridobil potrditve investitorja za referenčni objekt. Podizvajalec bi v takem primeru vsebine referenčnih del namreč ne spremenil, saj bi šlo za izvedbo istega dela znotraj istega časovnega obdobja in z istimi kriteriji. Dela, ki bi jih potrdil investitor, je namreč že potrdil "investitor". Tako bi bilo treba ugotoviti obstoj in vsebino prvega člena verige referenc (razmerje med investitorjem in "investitorjem").

Glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, ko je prijavo tretjega vlagatelja izločil kot nepopolno, ne da bi upošteval zakonsko dolžnost iz 82. člena ZJNVETPS in tretjega vlagatelja pozval na dopolnitev prijave, zaradi česar je podanim revizijskim navedbam tretjega vlagatelja sledila in razveljavila naročnikovo odločitev glede tega, da se tretjemu vlagatelju ne prizna sposobnost, kot izhaja iz odločitve o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 in obvestila o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007. V tem delu se torej postopek s prijavo tretjega vlagatelja vrne pri naročniku v fazo pregleda in dopolnitve prijav po 82. členu ZJNVETPS. V primeru, da se naročnik odloči nadaljevati začeti postopek javnega naročanja, mora zagotoviti, da bo pravilno apliciral uporabo institutov iz ZJNVETPS.

Ker je Državna revizijska komisija predlogu tretjega vlagatelja sledila že na podlagi do sedaj predstavljenih argumentov, v tem delu obrazložitve tega sklepa ni tudi obravnavala revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede neenakopravne obravnave tretjega vlagatelja v primerjavi s skupnima prijaviteljema Cestno podjetje Kranj in Rekon, in sicer, da je naročnik upošteval referenco, prijavljeno v referenčni listi prijavitelja Cestno podjetje Kranj pod zaporedno številko 1, ki jo je potrdil subjekt, ki ni hkrati investitor (kar naj bi bilo razvidno iz predložene kopije pogodbe), česar pa naročnik ni storil tudi pri tretjem vlagatelju, saj bi tudi morebitna ugotovitev utemeljenosti te revizijske navedbe tretjega vlagatelja ne mogla več vplivati na že sprejeto odločitev glede razveljavitve naročnikove odločitve, da tretjemu vlagatelju ne prizna sposobnosti. To revizijsko navedbo tretjega vlagatelja pa je Državna revizijska komisija obravnavala v delu, kjer tretji vlagatelj oporeka zakonitosti naročnikove odločitve o priznanju sposobnosti tudi skupnima prijaviteljema Cestno podjetje Kranj in Rekon.

Ravno tako iz smiselno enakih razlogov Državna revizijska komisija v tem delu obrazložitve tega sklepa ni obravnavala tudi revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede neenakopravne obravnave tretjega vlagatelja v primerjavi s skupnima prijaviteljema Cestno podjetje Kranj in Rekon, in sicer, da je naročnik upošteval referenco, prijavljeno v referenčni listi prijavitelja Rekon pod zaporedno številko 2, ki jo je potrdil subjekt, ki ni hkrati investitor (kar naj bi bilo razvidno iz predložene kopije pogodbe), česar pa naročnik ni storil tudi pri tretjemu vlagatelju, saj bi tudi morebitna ugotovitev utemeljenosti te revizijske navedbe ne mogla več vplivati na že sprejeto odločitev glede razveljavitve naročnikove odločitve, da tretjemu vlagatelju ne prizna sposobnosti. To revizijsko navedbo tretjega vlagatelja pa je Državna revizijska komisija obravnavala v delu, kjer tretji vlagatelj oporeka zakonitosti naročnikove odločitve o priznanju sposobnosti tudi skupnima prijaviteljema Cestno podjetje Kranj in Rekon.

Tretji vlagatelj še kot "sporno izpostavlja dejstvo, da je naročnik k dopolnitvi dokazil za pogoj št. 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti pozival vlagateljeve podizvajalce in partnerje neposredno brez vednosti vlagatelja", kar med drugim "postavlja naročnikovo odločitev v položaj nekredibilnosti, saj postopkovno dopolnitve ponudb niso bile izvedena skladno z razpisno dokumentacijo in primarno z veljavno zakonodajo". Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik prijave tretjega vlagatelja ni izločil tudi zaradi morebitne neskladnosti izpolnjevanja zahteve iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije (Zavarovanje odgovornosti), zaradi česar zgolj morebitno sporno naročnikovo ravnanje pri pozivanju na dopolnitev prijave, zaradi katerega pa tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da je utrpel škodljive posledice (naročnik prijave tretjega vlagatelja ni izločil tudi zaradi morebitno neustrezno predloženih zavarovanj odgovornosti), v danem trenutku ne more biti predmet presoje Državne revizijske komisije.

Tretji vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo "izkazuje tudi nepopolnost ostalih prijav kandidatov, ki jim je naročnik priznal sposobnost".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da tudi tretji vlagatelj navaja (tako kot sta to navajala že prvi in drugi vlagatelj), da nekateri izmed prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal sposobnost, ne izpolnjujejo pogoja glede zavarovanja z zahtevanim kritjem (druga alinea točke 3.2.6 razpisne dokumentacije). V izogib vnovičnemu ponavljanju splošnih ugotovitev glede tega kritja se Državna revizijska komisija v celoti sklicuje na že podana pojasnila v obrazložitvi tega sklepa v delih, kjer je obravnavala zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja. Zato je Državna revizijska komisija revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede naročnikovih ugotovitev o izpolnjevanju pogoja oziroma izkazovanju izpolnjevanja pogoja glede zavarovanja z vključenim spornim kritjem obravnavala le na "golo".

Tretji vlagatelj v točki Ad1) zahtevka za revizijo navaja "nepravilnosti iz katerih izhaja, da bi moral naročnik prijavo" skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo "označiti za nepopolno". Državna revizijska komisija ugotavlja, da v točki Ad1) zahtevka za revizijo tretji vlagatelj navaja očitke, s katerimi po vsebini utemeljuje nezakonitost naročnikove odločitve v delu, kjer je naročnik odločil, da prizna sposobnost skupnim prijaviteljem Magg, Legartis in Prigo.

Tretji vlagatelj najprej navaja, da "izjava (priloga 5) ni podpisana na vsaki strani s strani vseh partnerjev". Najprej, tretji vlagatelj ne navaja določbe razpisne dokumentacije, ki bi tako dolžnost prijaviteljem sploh nalagala.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 2.5.1 Skupna prijava (stran 7 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik med drugim določil:
"Prijavo na predmetni javni razpis lahko predloži skupina pravnih ali/in fizičnih oseb oziroma izvajalcev. V tem primeru mora dokumentacijo (prijavo) podpisati in žigosati na zahtevanih mestih vsak od članov take skupine."

Kot je mogoče ugotoviti iz navedene določbe razpisne dokumentacije, je naročnik predvidel, da morajo prijavitelji, ki bodo nastopali s skupno prijavo, podpisati dokumentacijo zgolj "na zahtevanih mestih".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 2.7.5 Izjava (stran 10 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"Potencialni kandidat mora priloženo izjavo (poglavje 5) žigosati in podpisati s strani odgovorne osebe, s čimer potrjuje, da se strinja z navedenim in jo priložiti svoji dokumentaciji kot prilogo 5.

šteje se, da se je potencialni kandidat seznanil z vsemi predpisi in zakoni glede plačila taks, davkov in ostalih dajatev v R Sloveniji, da je v celoti preučil dokumentacijo o oddaji javnega naročila, da je prišel do vseh potrebnih podatkov, ki vplivajo na izvedbo razpisanih gradenj ter da je na podlagi vsega tega tudi oddal svojo prijavo."

Kot je mogoče ugotoviti iz navedenih določb razpisne dokumentacije, naročnik ni določil, da je treba podpisati vsako stran izjave, ampak da mora izjavo podpisati odgovorna oseba (â?? podpisati s strani odgovorne osebe â??) prijavitelja, tj. potencialnega kandidata (Potencialni kandidat â??).

Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec, kot izhaja iz priloge 5, in ugotovila, da je ta obrazec sestavljen iz dveh listov (strani 20 in 21 od 56 razpisne dokumentacije), da tabela vsebuje 23 različnih izjav, da je naročnik na strani 21 od 56 predvidel prostor za vnos kraja in datuma, žiga ter naziva in podpisa odgovorne osebe.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo, pri tem pa je ugotovila, da so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo predložili obrazec, kot izhaja iz priloge 5 (to dejstvo sicer tudi tretjemu vlagatelju ni sporno, saj se na ta obrazec iz prijave skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo izrecno sklicuje), in ugotovila, da je opremljena s tremi podpisi (pri žigih treh prijaviteljev) na strani 21 od 56, kot to zahteva točka 2.7.5 (v povezavi s točko 2.5.1) razpisne dokumentacije. Stran 20 od 56 res ni opremljena s podpisi, vendar taka zahteva ne iz točke 2.5.1 ne iz točke 2.7.5 razpisne dokumentacije ne izhaja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija morebitne kršitve ni mogla ugotoviti.

Tretji vlagatelj nadalje navaja, da "kandidat in partnerji niso parafirali vsake stran okvirnega sporazuma". Najprej, tretji vlagatelj ne navaja določbe razpisne dokumentacije, ki bi tako dolžnost prijaviteljem sploh nalagala.

Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, iz točke 2.5.1 Skupna prijava (stran 7 od 56 razpisne dokumentacije) med drugim izhaja:
"Prijavo na predmetni javni razpis lahko predloži skupina pravnih ali/in fizičnih oseb oziroma izvajalcev. V tem primeru mora dokumentacijo (prijavo) podpisati in žigosati na zahtevanih mestih vsak od članov take skupine."

Kot je mogoče ugotoviti iz navedene določbe razpisne dokumentacije, naročnik parafiranja listin ni predvidel. Naročnik namreč zahteva njihovo podpisovanje.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 2.7.4 Vzorec okvirnega sporazuma (stran 10 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik med drugim določil:
"Potencialni kandidat mora priložena vzorca okvirnega sporazuma in formularne pogodbe (poglavje 6) žigosati in podpisati s strani odgovorne osebe, s čimer potrjuje, da se strinja z navedenim, ter ju priložiti svoji dokumentaciji kot prilogo 6/1 in 6/2".

Kot je mogoče ugotoviti iz te določbe razpisne dokumentacije, tudi iz nje ne izhaja, da je naročnik določil, da morajo prijavitelji listine (v tem primeru konkretneje: okvirni sporazum in formularno pogodbo) parafirati.

Ker naročnik obveznosti po parafiranju okvirnega sporazuma ni določil, je brezpredmetno ugotavljanje, ali sporne listine vsebujejo parafe vseh članov, ki tvorijo skupnega prijavitelja Magg, Legartis in Prigo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija morebitne kršitve ni mogla ugotoviti.

Tretji vlagatelj tudi navaja, da je "v referenčni listi /je/ navedena referenca Jožefa Hozjana, s.p. â?? v obsegu 5,5 km zgrajenega vodovodnega omrežja. Jože Hozjan s.p. se je dne 11.12.2006 statusno preoblikoval v podjetje Legartis, d.o.o. Ponudnik oziroma kandidat lahko v obliki prijavljenih referenc navaja zgolj lastne reference oziroma reference partnerjev, s katerimi oddaja skupno ponudbo/prijavo. Torej je kot ustrezne reference moč šteti zgolj prijavljene reference podjetja Magg, d.o.o., podjetja Legartis, d.o.o. ali reference podjetja Prigo, d.o.o., ne pa reference drugih gospodarskih subjektov, ki jih v svoji prijavi kandidat navedel kot partnerje. Torej je potrebno ugotoviti, da je prijavljeno referenco izvedena s strani samostojnega podjetnika Jožeta Hozjana, ni moč štreti za ustrezno in jo mora naročnik izločiti. Ob dejstvu, da se predmetno referenco izloči iz prijave je potrebno ugotoviti, da kandidat Magg d.o.o. s partnerji ne izpolnjuje referenčnega pogoja in je potrebno njegovo prijavo označiti za neprimerno ter jo izločiti iz nadaljnjega postopka."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretjemu vlagatelju ni sporno, da med subjektom "Jožef Hozjan, s.p." (prvi stavek odstavka, ki vsebuje revizijsko navedbo tretjega vlagatelja) oziroma "Jože Hozjan, s.p." (preostali del odstavka, ki vsebuje revizijsko navedbo tretjega vlagatelja) (glede na vsebino revizijske navedbe tretjega vlagatelja je mogoče šteti, da tretji vlagatelj kot spornega izpostavlja zgolj enega samostojnega podjetnika, čigar ime pa v delu zahtevka za revizijo le nedosledno zapiše) in prijaviteljem Legartis obstaja določena pravna povezava, saj tretji vlagatelj ugotavlja, da je 11. 12. 2006 prišlo do statusnega preoblikovanja spornega samostojnega podjetnika v podjetje Legartis.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 3.2.3.1. Reference potencialnega kandidata - prilogi 7/1 in 7/2 (stran 15 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"Potencialni kandidat mora izkazati, da je v letih 2004, 2005 in 2006 izvedel gradbena dela pri gradnji glavnih plinovodov, vročevodov, parovodov, kanalizacije ali vodovodov v skupni dolžini minimalno 10 km omrežja.

Kot dokazilo izpolnjevanja pogoja mora potencialni kandidat za podizvajalca predložiti:
- izpolnjen obrazec referenčna lista (priloga 7/1), ki je priložen v poglavju 10 razpisne dokumentacije,
- potrebno število kopij dela gradbenih pogodb, iz katerega bosta razvidna pogodbeni stranki in referenčni objekt kot predmet pogodbe,
- potrebno število pripadajočih izpolnjenih ter potrjenih obrazcev ''Potrdilo investitorja referenčnega objekta'' (Priloga 7/2). Obrazec je priložen v poglavju 10 razpisne dokumentacije.

Navedenih referenc brez pripadajočih kopij dela gradbenih pogodb in pisnih potrdil investitorjev referenčnih objektov naročnik ne bo upošteval.

Naročnik je upravičen pred sprejemom odločitve o izbiri opraviti poizvedbe o v prijavi navedenih referencah. Če potrdila investitorjev referenčnih objektov ne izkazujejo resničnega stanja, naročnik navedenih referenc ne bo upošteval.

Potrdila investitorjev referenčnih objektov niso potrebna v primerih, ko sta bila naročnika gradbenih del Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. ali Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d.o.o."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v prijavo skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo ter glede spornega referenčnega dela ugotovila, da je v prijavi navedeno, da je Jožef Hozjan, s. p., v letu 2006 izvedel gradbena dela pri gradnji plinovodov v dolžini 5,5 km po pogodbi, sklenjeni 9. 6. 2006 z gospodarsko družbo Nâ??, d. o. o. Poleg izpolnjene referenčne liste z vnesenimi podatki o spornih delih (obrazec, kot izhaja iz priloge 7/1), izpolnjenega in potrjenega potrdila investitorja referenčnega objekta za sporna dela (obrazec, kot izhaja iz priloge 7/2) ter kopije gradbene pogodbe za sporna dela sta v prijavi predložena tudi sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 21. 12. 2006 (v registrski zadevi zaradi "pripojitev samostojnega podjetnika k prevzemni družbi, sprememba akta o ustanovitvi družbe, osnovnega kapitala, poslovnega deleža in vpis prokurista") in sklep o izbrisu podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije zaradi pripojitve k prevzemni družbi, ki ga je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Murska Sobota izdala 15. 1. 2007.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v elektronski sodni register in ugotovila, da je v razdelku "skupščinski sklepi" pri gospodarskem subjektu Legartis med drugim tudi evidentirano:
"Srg: 200600830, Vpis: 21. 12. 2006
1. Vpis statusnega preoblikovanja âˆ" pripojitve samostojnega podjetnika Storitve s težko gradbeno mehanizacijo, prevozništvo in gradbena dela Jožef Hozjan s.p., Velika Polana 115 a k prevzemni družbi LEGARTIS, gradbeno podjetje d.o.o., Lendavske gorice 443.
2. Sprememba Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo LEGARTIS, gradbeno podjetje d.o.o., Lendavske gorice 443 z dne 11.12.2006 (SV 1166/06)."

Iz v prijavi predloženih dokazil in iz vpogleda v elektronski sodni register je razvidno, da se je sporni samostojni podjetnik statusno preoblikoval âˆ" pripojil h gospodarski družbi Legartis.

V 667. členu (oblike statusnega preoblikovanja podjetnika) Zakona o gospodarskih družbah [Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 âˆ" popravek), 26/2007 âˆ" ZSDU-B, 33/2007 âˆ" ZSReg-B, 67/2007 âˆ" ZTFI (100/2007 âˆ" popravek); v nadaljevanju: ZGD-1] je določeno:
"(1) Podjetnik se lahko statusno preoblikuje:
- s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali
- s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo.
(2) S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika."

V 671. členu ZGD-1 (učinek vpisa prenosa podjetja na novo družbo) je določeno:
"(1) Registrski organ hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. Pri vpisu nove družbe je treba v register vpisati, da je družba nastala s prenosom podjetja podjetnika.
(2) Z vpisom prenosa v register podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika v skladu s sklepom o prenosu podjetja preide na novo družbo, podjetnik pa postane imetnik deležev nove družbe.
(3) Registrski organ mora o vpisu prenosa podjetja obvestiti AJPES, da opravi izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije."

Ob uporabi določb ZGD-1 in podatkov iz (elektronskega) sodnega registra je tako mogoče ugotoviti, da je izkazana pravna povezava med prijaviteljem Legartis in spornim samostojnim podjetnikom (Jožef Hozjan, s. p.). Ker je torej prijavitelj Legartis "kot univerzalni pravni naslednik vstopil v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika", "s prenosom" pa so prešli "na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem", določbe prvega odstavka točke 3.2.3.1. Reference potencialnega kandidata - prilogi 7/1 in 7/2 (stran 15 od 56 razpisne dokumentacije) po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče razlagati na način, kot to navaja tretji vlagatelj. Ob navedenem je mogoče še dodati, da je bila gradbena pogodba z gospodarsko družbo Nâ??, d. o. o., sklenjena v juniju 2006, do (vpisa) statusnega preoblikovanja pa je prišlo šele kasneje (december 2006), zaradi česar je pogodba lahko vsebovala le podatke o pogodbenih strankah (poleg gospodarske družbe Nâ??, d. o. o., še spornega samostojnega podjetnika). Ker tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da bi naročnik ne smel upoštevati obstoja pravnega nasledstva med spornim samostojnim podjetnikom in prijaviteljem Legartis, Državna revizijska komisija ni mogla slediti revizijskim navedbam tretjega vlagatelja.

Tretji vlagatelj nadalje navaja, da "iz prijave kandidata Magg d.o.o. s partnerji je razvidno, da ne izpolnjuje pogoja pod št. 3.2.5 kadrovska struktura (razpisna dokumentacija, str. 16)" (najmanj 30 delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas, od katerih imata dva najmanj visoko ali višjo izobrazbo gradbene stroke in izpolnjujeta pogoje za odgovornega vodjo del po 77. členu ZGO-1). Tretji vlagatelj navaja, da so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo v prijavi navedli dva kadra z visoko ali višjo izobrazbo gradbene stroke (N. P. in D. C.), ki pa nista zaposlena pri njih za nedoločen čas, kar je razvidno iz predloženih pogodb o delu z dne 24. 5. 2007 in 25. 5. 2007. Tretji vlagatelj nadalje tudi navaja, da so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo prijavili zgolj štiri delavce gradbene smeri. Tretji vlagatelj opozarja, da predvidenega obsega dela ni mogoče izvesti zgolj s štirimi delavci, zaradi česar naročnika oziroma Državno revizijsko komisijo "poziva k ponovnemu pregledu predloženih dokazil o kadrih in presoji možnosti dejanske izvedbe predvidenih del s tako majhnim številom delavcev".

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2007 glede navedenega očitka tretjega vlagatelja zapisal: "Naročnik je, kot navaja vlagatelj, v razpisni dokumentaciji pod točko 3.2.5. postavil zahtevo, citirano: ''Potencialni kandidat mora imeti za nedoločen čas zaposlenih najmanj 30 delavcev, od katerih imata najmanj dva visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene stroke in izpolnjujeta pogoje za odgovornega vodjo del po 77. členu ZGO-1'', vendar je z namenom zagotoviti gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev očitano pomanjkljivost ni štel za diskvalifikatorni element in prijavitelju omogočil, da pogoj zadosti z dvema delavcema s podjemno pogodbo. Pri taki odločitvi se je naročnik opiral tudi na določila ZJNVETPS (tretji odstavek 45. člena) in ZGO-1 (75. člen)."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med strankama ni sporno dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil zahtevo, da morajo gospodarski subjekti izkazati tudi izpolnjevanje kadrovskega pogoja. Med strankama tudi ni sporno, da je naročnik določil, da morajo biti delavci zaposleni "za nedoločen čas" in da izmed teh delavcev morata biti vsaj dva, ki izpolnjujeta še dodatne pogoje. Kot je mogoče razbrati iz naročnikovih argumentov iz odločitve o zahtevku za revizijo z dne 28. 6. 2007, naročnik sicer ugotavlja, da ima prijava skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo "očitano pomanjkljivost", vendar je zaradi določenih razlogov ni štel kot tako, da bi moral predloženo prijavo izločiti.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 3.2.5 Kadrovska struktura âˆ" priloga 9 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila (kot je to med strankama nesporno), da ta določa:
"Potencialni kandidat mora imeti za nedoločen čas zaposlenih najmanj 30 delavcev, od katerih imata najmanj dva visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene stroke in izpolnjujeta pogoje za odgovornega vodjo del po 77. členu ZGO-1."

Naročnik je v isti točki glede dokazil določil:
"Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja mora potencialni kandidat predložiti:
- izpolnjen obrazec kadrovska struktura, ki se nahaja pod poglavjem 10. razpisne dokumentacije,
- M-1/M-2 obrazce oziroma v primeru sprememb M-3 obrazce, ki jih predpisuje Ur. list RS, št. 45/2005, kot dokazilo o zaposlitvi delavcev za nedoločen čas;
- za odgovorna vodja del dokazilo o strokovni izobrazbi in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ter odločbo o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov."

Kot izhaja iz točke 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije), je naročnik med drugim določil, da lahko v primeru skupne prijave pogoj iz točke 3.2.5 razpisne dokumentacije gospodarski subjekti izpolnijo kumulativno (tj. vsi skupaj). Kot tudi izhaja iz točke 2.5.2 Prijavljeni podizvajalci (stran 8 od 56 razpisne dokumentacije), je naročnik med drugim določil, da lahko v primeru sodelovanja s podizvajalci pogoj iz točke 3.2.5 razpisne dokumentacije gospodarski subjekti s podizvajalcem izpolnijo kumulativno (tj. vsi skupaj).

Kot tudi izhaja iz točke 2.12 Oddaja naročila (stran 11 od 56 razpisne dokumentacije), je naročnik med drugim določil:
"Naročnik bo za obdobje štirih let oddal javno naročilo oziroma sklenil okvirni sporazum s potencialnimi kandidati, ki bodo:
- predložili veljavne in ustrezne dokumente in listine iz te razpisne dokumentacije;
- izkazali izpolnjevanje pogojev iz te razpisne dokumentacije;
â??".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v prijavo skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo, pri tem pa je ugotovila, da so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo predložili izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "kadrovska struktura", kot izhaja iz priloge 9, iz katerega je razvidno, da je tabela izpolnjena na način, da sta pod zaporednima številkama 1 in 2 razdelka "odgovorni vodje del" (drugi stolpec) navedena N. P. in D. C., zraven zapisana njuna "izobrazba" (tretji stolpec) in določeni "številki identifikacijski oz. strokovni izpit" (četrti stolpec). Pod to tabelo je zapisano besedilo: "Za nedoločen čas imamo zaposlenih 31 delavcev, za katere prilagamo M-1/M-2 obrazce." (besedilo ", za katere prilagamo M-1/M-2 obrazce" so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo izjavi v obrazcu kadrovska struktura dodali sami, saj ga v osnovnem besedilu izjave na tem obrazcu ni bilo). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v predložene obrazce M-1/M-2, vendar za N. P. in D. C. nista bila predložena. Navedeni obrazci so bili predloženi za E. M., B. M., G. M., J. Ž., F. Č., A. L., P. H., M. H., M. Ž., D. V., R. Ž., A. Ž., B. P., J. T., F. H., S. P., M. N., M. J., š. š., A. Z., N. T., B. T., S. š., R. š., M. R., S. R., B. P., S. P., J. P., S. L. in P. T. Za N. P. in D. C. pa sta bili med drugim predloženi "pogodbi o delu" z dne 24. oziroma 25. 5. 2007, iz katerih izhaja, da ti osebi nastopata kot podjemnika v razmerju s prijaviteljem Magg.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijsko navedbo tretjega vlagatelja, da je "kandidat prijavil zgolj 4 delavce gradbene smeri in sicer 2 zidarja in dva delavca za pomožna dela, vsi ostali prijavljeni kadri pa so kvalificirani za šoferje ali ostale gradbene strokovnjake", zaradi česar "opozarja, da obseg dela, ki se v okviru predmetnega razpisa predvideva, ni moč izvesti zgolj s štirimi delavci, zato vlagatelj naročnika oziroma Državno revizijsko komisijo poziva k ponovnemu pregledu predloženih dokazil o kadrih in presoji o možnosti dejasnke izvede predvidenih del s tako majhnim številom delavcev". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 3.2.5 razpisne dokumentacije postavil kadrovski pogoj, pri tem pa ni âˆ" razen za minimalno dve osebi âˆ" zahteval izpolnjevanja še kakšnih dodatnih pogojev oziroma da bi določil kakšen poseben profil delavcev. Če bi bilo mogoče revizijsko navedbo tretjega vlagatelja razumeti v smeri, da tretji vlagatelj izpodbija vsebino razpisne dokumentacije, odločanje o tem v skladu z 12. členom ZRPJN po roku za predložitev prijav ni več mogoče. V tem trenutku je zato mogoče postavljeni pogoj zaradi njegove splošnosti razumeti, da dopušča priglasitev tudi delavcev, ki se tretjemu vlagatelju zdijo problematični. Zaradi navedenega je zato tudi brezpredmeten poziv tretjega vlagatelja, naj se celo Državna revizijska komisija spusti v "presojo o možnosti dejasnke izvede predvidenih del s tako majhnim številom delavcev". Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da je naročnik odgovoren za svoje poslovanje, da je predvidel različne mehanizme glede varovanja svojega položaja pri izvajanju okvirnega sporazuma in izvedbi konkretnih gradbenih del, prijavitelji pa so po drugi strani zavezani, da v primeru priznanja sposobnosti sodelujejo pri oddajanju ponudb oziroma da v primeru pridobitve konkretnega gradbenega dela to delo tudi opravijo, sicer je podana možnost ustreznih sankcij (nesodelovanje s predložitvijo ponudbe petkrat zapored ima za posledico možnost naročnikovega odstopa od okvirnega sporazuma âˆ" tretja alinea prvega odstavka 23. člena okvirnega sporazuma, unovčitev bančne garancije, sprožitev sodnega postopka itd.).

V zvezi s spornostjo prijave dveh oseb, ki naj ne bi bili zaposleni za nedoločen čas (N. P. in D. C.), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovega argumenta, kot ga uveljavlja v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2007, da je "z namenom zagotoviti gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev" upošteval tudi podjemno razmerje, v danem trenutku ni mogoče upoštevati, saj naročnik v bistvu po roku za predložitev prijav spreminja zahteve razpisne dokumentacije. Ravno tako bi bil naročnikov argument kvečjemu bolj uporabljiv v fazi priprave razpisne dokumentacije, torej še pred potekom roka za predložitev prijav, saj bi širše obravnavanje kadrovskega pogoja v spornem delu lahko preprečilo obstoječi zaplet.

Ker N. P. in D. C. nista zaposlena za nedoločen čas pri katerem izmed gospodarskih subjektov, ki tvorijo skupne prijavitelje Magg, Legartis in Prigo, ob hkratnem dejstvu, da v prijavi ni izkazano, da katera izmed 31 oseb (za katere so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo predložili dokazila - obrazce M-1/M-2) izpolnjuje dodatne zahteve, kot so določene v točki 3.2.5 razpisne dokumentacije, je mogoče šteti, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo izpolnjujejo kadrovski pogoj.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je v šestem odstavku 48. člena ZJNVETPS določeno, da se v primeru postavitve kadrovskih pogojev gospodarski subjekt lahko "po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov", vendar je ob tem treba tudi upoštevati, da je naročnik v točkah 2.5.1 oziroma 2.5.2 razpisne dokumentacije natančno določil, kako je mogoče izpolniti vsakega izmed postavljenih pogojev. Nekatere izmed teh pogojev morajo izpolniti samostojno vsi sodelujoči subjekti v prijavi. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, pogoj iz točke 3.2.5 razpisne dokumentacije lahko izpolnijo kumulativno tudi "posamezni član skupine pravnih ali/in fizičnih oseb" (točka 2.5.1 razpisne dokumentacije) oziroma "kandidat skupaj s podizvajalcem" (točka 2.5.2 razpisne dokumentacije). Če bi bilo mogoče N. P. in D. C. pripisati lastnost podizvajalca (čeprav so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo v 3. točki obrazca Prijava, kot izhaja iz priloge 1, navedli, da podizvajalcev na razpis ne prijavljajo, vendar bi bilo mogoče šteti, da je v prijavi skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo podano nasprotje med dokazili glede nastopanja s podizvajalci âˆ" eno izmed dokazil, predloženih v prijavi, podizvajalstvo izključuje, drugo izmed dokazil pa zaradi svoje narave podizvajalstvo izkazuje) oziroma partnerjev v skupni prijavi, bi bil naročnik v takem primeru upravičen pozvati skupne prijavitelje Magg, Legartis in Prigo na pojasnilo prijave ter v primeru neskladnosti, ki bi jo bilo mogoče opredeliti za formalno pomanjkljivost prijave, dopustiti postopek dopolnitve prijave (82. člen ZJNVETPS), kjer bi morala D. C. in N. P. tudi izkazati izpolnjevanje drugih naročnikovih zahtev, kot jih je za podizvajalce oziroma partnerje naročnik predvidel v razpisni dokumentaciji.

Tretji vlagatelj tudi navaja, da "je bila priložena garancija v nasprotju z zahtevami naročnika, saj je v nasprotju z vzorcem iz razpisne dokumentacije. Kandidat je v priženi bančni gatranciji za resnost prijave ni izključil točke 2. ki pogojeje dokumente, ki jih je potrebno priložiti kot pogoj za unovčenje bančne garancije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da naročnik (pravilno: potencialni kandidat; op. Državne revizijske komisije) iz bančne garancije izključi stavek oziroma je pozoren na neprisotnost sledečega besedila: ''2. predloženo izjavo Uprave RS za javna plačila, da so zahtevek za unovčitev podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje'' česar pa kandidat ni storil, ampak je predmetno besedilo vseeno vključil v predloženo bančno garancijo, torej je priložena bančna garancija nepravilna, saj ne izpolnjuje pogoja št. 3.2.8 in bi moral naročnik kandidatovo prijavo označiti za neprimerno in jo izločiti iz nadaljnjega postopka."

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 3.2.8 Bančna garancija za resnost prijave âˆ" priloga 11 (stran 17 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"V skladu z 9. poglavjem te razpisne dokumentacije mora potencialni kandidat predložiti original bančno garancijo."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v 9. poglavje razpisne dokumentacije (Finančna zavarovanja) in ugotovila, da je naročnik podal navodila glede predložitve bančnih garancij (stran 37 od 56 razpisne dokumentacije), v prilogi 11 (stran 38 od 56 razpisne dokumentacije) pa predpisal "vzorec bančne garancije za resnost prijave".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno dejstvo, da so skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo "bančno garancijo za resnost prijave" predložili (to je zahtevala točka 3.2.8 razpisne dokumentacije). Tretji vlagatelj se nanjo tudi izrecno sklicuje. Tretji vlagatelj sicer navaja, da "kandidat je v priženi bančni gatranciji za resnost prijave ni izključil točke 2. ki pogojeje dokumente, ki jih je potrebno priložiti kot pogoj za unovčenje bančne garancije", vendar v nadaljevanju izrecno kot sporno utemeljuje, da je "naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da naročnik (pravilno: potencialni kandidat; op. Državne revizijske komisije) iz bančne garancije izključi stavek oziroma je pozoren na neprisotnost sledečega besedila: ''2. predloženo izjavo Uprave RS za javna plačila, da so zahtevek za unovčitev podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje'' česar pa kandidat ni storil, ampak je predmetno besedilo vseeno vključil v predloženo bančno garancijo". Iz tega očitka je mogoče razumeti, da je tretjemu vlagatelju sporno le dejstvo, da predložena bančna garancija vsebuje besedilo, ki pa ga ne bi smela. Tretji vlagatelj kot spornih ne navaja drugih razlogov v zvezi z bančno garancijo. Državna revizijska komisija je zato zgolj v tem obsegu preizkusila utemeljenost revizijske navedbe tretjega vlagatelja.

Državna revizijska komisija je še enkrat vpogledala v 9. poglavje razpisne dokumentacije (stran 37 od 56 razpisne dokumentacije) in pri tem ugotovila, da je naročnik v drugem in tretjem odstavku "Opozorila" zapisal:
"Potencialni kandidati naj bodo pozorni, da v besedilu bančnih garancij ne sme biti naslednjega besedila: ''2. predloženo izjavo Uprave RS za javna plačila, da so zahtevek za unovčitev podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje''.

Energetika Ljubljana, d.o.o. in JP Vodovod âˆ" kanalizacija, d.o.o. kot javni podjetji nista neposredna proračunska uporabnika in ne moreta pridobiti navedene izjave Uprave RS za javna plačila, da so zahtevek za unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, zato je garancija, ki vsebuje predložitev izjave Uprave RS za javna plačila, zanju neuporabna."

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo ter predloženo bančno garancijo št. 077849-005 z dne 22. 5. 2007, vendar pri pregledu slednje ni mogla ugotovila, da vsebuje sporno besedilo o "predložitvi izjave Uprave RS za javna plačila". Namreč, v delu, kjer so navedena potrebna dokazila za unovčitev bančne garancije je navedeno:
"Zahtevek za unovčitev garancije mora biti predložen banki in mora vsebovati:
1. originalno pismo za unovčenje garancije v skladu z zgornjim odstavkom in
2. predloženo izjavo upravičenca garancije, da so zahtevek za unovčitev podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje in
3. original Garancije št. 077849-005."
Pod 2. točko je sicer navedena izjava, vendar jo mora podati "upravičenec garancije", to pa je (kot je sicer tudi razvidno iz same bančne garancije) "Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 70, 1000 Ljubljana" (tj. naročnik).

Ker torej predložena bančna garancija št. 077849-005 z dne 22. 5. 2007 spornega besedila ne vsebuje, tretji vlagatelj pa ne navaja, da bi bilo zaradi vključitve kakšnega drugega teksta sicer morebiti podano kakšno drugo neskladje z razpisno dokumentacijo, ki bi ga moral naročnik ugotoviti, pa ga ni, zato Državna revizijska komisija morebitne kršitve ni mogla ugotoviti.

Tretji vlagatelj nadalje tudi navaja, da prijavitelj Prigo "ne izpolnjuje pogoja št. 3.3.2, ki od kandidatov zahteva, da imajo potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti in sicer med drugim tudi registracijo za opravljanje obrtne in podobne dejavnosti pod št. F/45.450. â?? Pogoj v zvezi z registracijo za opravljanje vseh zahtevanih dejsvnosti mora biti izpolnjen s strani vseh partnerjev, zato je potrebno ugotoviti, da je prijava kandidata neprimerna tudi iz razloga neizpolnjevanja pogoja, ki od kandidatov zahteva ustrezno registracijo za opravljanje dejavnsoti (pogoj št. 3.3.2, str. 18 razpisne dokumentacije)."

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 3.3.2 Redni izpisek iz registra obrtne ali gospodarske zbornice (stran 18 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim (glede prerekanega dela) določil:
"Iz dokazila mora biti razvidno, da ima potencialni kandidat (oziroma podizvajalec, v kolikor ga bo potencialni kandidat prijavil) potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, in sicer za naslednje dejavnosti:
â??
- obrti podobne dejavnosti: F/45.450;
v skladu z Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 117-4793/2004 in nasl.)."

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil:
"Posamezni član skupine pravnih ali/in fizičnih oseb v okviru skupne prijave mora izpolnjevati pogoje na naslednji način:
â??
- kumulativno: â?? 3.3.2.
â??"

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, lahko pogoj iz točke 3.3.2 razpisne dokumentacije skupni prijavitelji izpolnijo kumulativno, torej vsi skupaj, in ni treba, da ga izpolnjuje vsak izmed članov skupne prijave posamično. Ker tretji vlagatelj izpostavlja kot spornega zgolj prijavitelja Prigo, ki nastopa v prijavi še s prijaviteljema Magg in Legartis, je morebitno ugotavljanje dejanskega stanja brezpredmetno, saj tretji vlagatelj hkrati ne zatrjuje, da bi tega pogoja sicer ne izpolnjevala tudi prijavitelja Magg in Legartis. Vendar ne glede na navedeno je iz "izpisa iz obrtnega registra" z dne 27. 3. 2007 za prijavitelja Legartis in "izpisa iz obrtnega registra" z dne 4. 5. 2007 za prijavitelja Magg razvidno, da imata ta prijavitelja v razdelku "obrti podobne dejavnosti" evidentirano tudi dejavnost F/45.450 (Druga zaključna gradbena dela). Glede na navedeno Državna revizijska komisija morebitne kršitve ni mogla ugotoviti.

Tretji vlagatelj nadalje tudi navaja, da "podatki o tehnični opremljenosti niso v celotni skladni s predloženo evidenco o osnovnih sredstvih, zato iz predloženega ni v celoti razvidno izpolnjevanje predmetnega pogoja, ki se nanaša na tehnično opremljenost".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta revizijska navedba tretjega vlagatelja izrazito splošna in neobrazložena. Tretji vlagatelj tako sploh ne predstavi, v katerem delu oziroma v čem je podana zatrjevana neskladnost, kot sicer ne predstavi tega, za kateri dela pogoja iz točke 3.2.4 Tehnična opremljenost âˆ" priloga 8 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije) skupni prijavitelji Magg, Legartis in Prigo niso uspeli izkazati, da ga izpolnjujejo, pa bi to moral naročnik ugotoviti. Ob tem je treba tudi pojasniti, da zgolj dejstvo, da izpolnjevanje pogoja ni (še) izkazano (morebitna manjkajoča dokazila), še ne pomeni tudi neizpolnjevanja pogoja samega (razpolaganje z zahtevano tehnično opremo). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj ni predstavil nobenih (pravnorelevantnih) dejstev, kot to zahteva 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, zaradi česar ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogla ugotoviti morebitne kršitve.

Tretji vlagatelj nadalje "tudi izpostavlja dvom o izvedenosti vseh priavljenih referenc, ki jih je navdel kandidat, azto naročniku predlaga preverbo resničnosti izkazanih referenc, predvesm ali so bile navedene reference zaključene".

Kot izhaja iz navedene revizijske navedbe tretjega vlagatelja, tudi ta ni oblikovana v očitek o konkretni kršitvi, saj tretji vlagatelj ne navaja in dokazuje, da in v čem so konkretno podane neskladnosti glede referenčnih del iz prijave skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo, ki bi jih naročnik moral ugotoviti, pa jih ni, ampak naročniku predlaga, naj zaradi svojega izpostavljenega dvoma, preveri njihovo resničnost. Ne glede na to, da bi morebiti obstajala naročnikova dolžnost preverjati referenčna dela skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo oziroma da je naročnik po izvedenem preverjanju referenčnih del pri teh skupnih prijaviteljih ugotovil izpolnjevanje pogoja, pa ga ne bi smel, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj zaradi "izpostavljenega dvoma" tretjega vlagatelja spornosti nastalega položaja ne more presojati. Tudi v tem primeru tretji vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ni predstavil nobenih (pravnorelevantnih, objektivnih) dejstev, kot to zahteva 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, zaradi česar ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogla ugotoviti morebitne kršitve.

Tretji vlagatelj kot zadnje navaja, da je prijava skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo nepopolna "v delu, kjer se od kandidatovega zakonitega zastopnika zahteva izpolnjena in podpisana izjava (priloga 14/2). Kandidat namreč ni skaldno z razpisno dokumentacijo priložil vseh izjav vseh zakonitih zastopnikov, vključno z vsemi izjavami zakonitih zastopnikov vseh partnerjev kandidata. Iz tega razloga je prijavo kandidata prav tako šteti za nepopolno."

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 3.1 Pogoji po prvem odstavku 42. člena ZJN-2, ki jih bo naročnik preveril v kolikor bo sumil, da je potencialni kandidat podal lažno izjavo (stran 14 od 56 razpisne dokumentacije), pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v njej določil:
"Naročnik bo iz postopka javnega naročanja izločil potencialnega kandidata, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99, 60/99, 40/04, 37/05 in 17/06, v nadaljnjem besedilu: Kazenski zakonik):
- hudodelsko združevanje,
- sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja za fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine (za fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje,
- goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti ter goljufija zoper finančne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti,
- pranje denarja.

Potencialni kandidat predloži izjavo o nekaznovanosti za zgoraj navedena kazniva dejanja âˆ" izjava priloga št. 3 (obrazec je priložen v 10. poglavju)."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v obrazec, ki je naveden kot priloga k pogoju iz točke 3.1 razpisne dokumentacije, pri tem pa je ugotovila, da gre za "izjavo po prvem odstavku 42. člena ZJN-2". Pri pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je naročnik v prilogi 14/1 predvidel tudi obrazec "izjava pravne osebe" in prilogi 14/2 obrazec "izjava zakonitega zastopnika pravne osebe". Iz slednjih je razvidno, da gre za izjavi pod materialno in kazensko odgovornostjo, da "izpolnjujemo vse zahteve iz 1. odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju âˆ" ZJN-2", hkrati pa pooblastilo naročniku, da "v primeru utemeljenega dvoma o osnovni sposobnosti pridobi vse informacije pri pristojnem organu". Naročnik je na dnu obrazcev, kot izhajata iz prilog 14/1 in 14/2, zapisal: "V kolikor ima ponudnik več zakonitih zastopnikov je potrebno izjavo priložiti za vsakega posebej (izjava se fotokopira)."

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, so morali prijavitelji predložiti večje število izjav glede izpolnjevanja pogoja nekaznovanosti za določena kazniva dejanja. Tretjemu vlagatelju je sporno to, da izjave, kot je predvidena v obrazcu, kot izhaja iz priloge 14/2, niso podali vsi zakoniti zastopniki vseh članov skupne prijave, zaradi česar bi moral naročnik prijavo skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo šteti za nepopolno.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2007 zapisal, da "je na podlagi navedb vlagatelja ugotovil, da kandidat za enega od partnerjev ni priložil izjave o nekaznovanosti za vse zakonite zastopnike kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji (priloga 14/2). Zaradi navedene pomanjkljivosti je naročnik prijavo kandidata smatral kot formalno nepopolno, zato je kandidata pozval, da prijavo ustrezno dopolni. Kandidat je na podlagi poziva naročnika prijavo v zahtevanem roku dopolnil, s čimer je zadostil zahtevi naročnika in je tako njegova prijava popolna."

Kot izhaja iz naročnikovih argumentov iz odločitve o zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2007, je naročnik ugotovil, da v prijavi skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo ni bilo vseh zahtevanih dokazil, zaradi česar je to pomanjkljivost štel za formalno nepopolnost prijave in prijavitelja pozval na dopolnitev prijave. Ne da bi se v tem trenutku Državna revizijska komisija spuščala v vsebinsko presojo očitka, je treba ugotoviti, da je dejstvo, da ni bilo predloženo dokazilo, (kot je bilo to že ugotovljeno) res mogoče opredeliti kot tako pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti (formalna nepopolnost prijave), vendar je institut dopolnitve ponudb (tu smiselno: prijav) iz 82. člena ZJNVETPS institut postopka javnega naročanja in ne revizijskega postopka, zaradi česar je ta institut mogoče skladno s 84. členom ZJNVETPS uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji naročila (tako tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-225/2007, ko je med drugim obravnavala zahtevek za revizijo glede dopustnosti uporabe vsebinsko enakega instituta po ZJN-2). Zato tudi morebitno naročnikovo pozivanje na dopolnitev in prijaviteljeva predložitev dokazil po roku za sprejem odločitve o oddaji naročila (priznanju sposobnosti) kot posledica vloženega zahtevka za revizijo ne moreta biti upoštevna. Vendar kljub navedenemu je treba tudi odgovoriti na vprašanje (v tem delu se Državna revizijska komisija spušča tudi v vsebinsko presojo očitka), ali je bila v prijavi skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo res podana pomanjkljivost, ki bi terjala njeno odpravo. Namreč, med strankama je nesporno, da je naročnik zahteval predložitev sporne izjave le od subjektov, ki predstavljajo zakonite zastopnike pravne osebe. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija preizkusila, ali bi bil poziv na dopolnitev prijave sploh potreben.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo, pri tem pa je ugotovila, da:
- za prijavitelja Magg je predložen "redni izpisek iz sodnega registra izpisan na dan 07.05.2007", iz katerega je razvidno, da sta v razdelku "zastopniki" navedena Aleksandra Martinc (zastopnik) in Edvard Martinc (direktor),
- za prijavitelja Prigo je predložen "redni izpisek iz sodnega registra izpisan na dan 16.05.2007", iz katerega je razvidno, da sta v razdelku "zastopniki" navedena Igor Pristavec (prokurist) in Izidor Pristavec (direktor),
- za prijavitelja Legartis ni bil predložen izpisek iz sodnega registra, zato je Državna revizijska komisija vpogledala v elektronski sodni register in ugotovila, da sta v razdelku "zastopniki" navedena štefan šomen [direktor; v točki "Razno" izpiska iz (elektronskega) sodnega registra je za direktorja razviden tudi vpis naslednjih podatkov: "Srg: 200600296, Vpis: 25.05.2006; Direktor: V priimku direktorja je bila tuja črka z dodatno oznako vpisana tako, da je bila dodatna oznaka izpuščena (9.a člen Pravilnika o načinu vodenja sodnega registra).") in Jožef Hozjan (prokurist).

Državna revizijska komisija je glede prej navedenih zastopnikov ugotovila, da so v prijavi predložene izjave (obrazec, kot izhajajo iz priloge 14/2 âˆ" izjava zakonitega zastopnika pravne osebe) Aleksandre Martinc, Edvarda Martinca, štefana šömna, Izidorja Pristavca in Igorja Pristavca. Glede na revizijsko navedbo tretjega vlagatelja je mogoče razumeti, da se tretjemu vlagatelju zdi sporno, da izjave ni podal tudi Jožef Hozjan (prokurist pri prijavitelju Legartis). Tako je revizijsko navedbo razumel tudi naročnik, saj je z dopisom z dne 22. 8. 2007 zahteval le izjavo za Jožefa Hozjana. Zahtevano izjavo je naročnik prejel po telefaksu, nato pa še po pošti 27. 8. 2007.

Prijavitelj Legartis je družba z omejeno odgovornostjo.

V prvem odstavku 32. člena ZGD-1 je določeno, da "družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopniki)".

Komentar k 32. členu ZGD-1:
"Glede pristopa k ureditvi zastopnikov v ZGD-1 je treba razlikovati dve skupini:
(i) V prvo spadajo korporacijski zastopniki, ki so (praviloma) hkrati upravičeni tudi voditi poslovodstvo družbe, torej poslovodstvo družbe â??
(ii) V drugo skupino pa spadajo prokuristi družbe, za katere je značilno, da niso zakoniti zastopniki družb, temveč upravičenje za zastopanje družbe črpajo iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila. Vsa vprašanja glede prokuristov so urejena skupno (enako) za vse pravnoorganizacijske oblike družb v 33. do 38. členu ZGD-1 â??"
[Nina Plavšak in drugi: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga (1. do 167. člen), Založba GV, Ljubljana 2006, str. 202âˆ"203].

Glede na to, da prokuristi niso zakoniti zastopniki družbe, naročnik pa je zahteval, naj izjavo glede (ne-)kaznovanosti podajo le zakoniti zastopniki (pravne osebe), tudi odsotnosti izjave Jožefa Hozjana, ki je v gospodarski družbi Legartis prokurist, ni mogoče interpretirati v smeri, da ima predložena prijava pomanjkljivost, ki bi terjala njeno odpravo, zato Državna revizijska komisija morebitne kršitve ni mogla ugotoviti.

Kar se nanaša na revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede prijave skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tretji vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, saj je skupnim prijaviteljem Magg, Legartis in Prigo priznal sposobnost, pa bi je (še) ne smel, zaradi česar je zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja v delu, kjer ta predlaga razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti skupnim prijaviteljem Magg, Legartis in Prigo, ugodila ter v tem obsegu razveljavila odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 in spremljajoče obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007. S tem se postopek s prijavo skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo pri naročniku vrne v fazo pregleda in dopolnitve prijav v skladu z 82. členom ZJNVETPS. Ob tem je treba ugotoviti, da je med drugim od naročnikove razrešitve dejanskega stanja glede izpolnjevanja kadrovskega pogoja odvisna nadaljnja usoda prijave skupnih prijaviteljev Magg, Legartis in Prigo.

Tretji vlagatelj v točki Ad2) zahtevka za revizijo oporeka popolnosti prijave skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v točki Ad2) zahtevka za revizijo tretji vlagatelj navaja očitke, s katerimi po vsebini utemeljuje nezakonitost naročnikove odločitve v delu, kjer je naročnik odločil, da prizna sposobnost skupnima prijaviteljema Prenova - gradbenik in Nigrad.

Tretji vlagatelj navaja, da skupna prijavitelja Prenova - gradbenik in Nigrad pogoju iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije nista zadostila. Tretji vlagatelj navaja, da je "kandidat /je/ sicer predložil ustrezno zavarovanje skladno z zahtevami 33. člena ZGO-1, zavarovanje za objekte na katerih bo izvajalec gradil pa je naveden brez zavarovalne vsote, torej je tudi zavarovalna premija neznana, zaradi česar pa je takšno zavarovanje brezpredmetno, saj ne služi namenu, ker naročnik iz njega ne more očitati za kakšno zavarovalno vsoto je kandidat zavaroval objekte na katerih bo gradil oziroma delal. Torej predloženo dokazilo o ustreznem zavarovanju ni ustrezno in ne izpolnjuje pogoja 3.2.6 (str. 16 razpisne dokumentacije)." Tretji vlagatelj tudi navaja, da tudi prijavitelj Nigrad "ni predložil ustreznega zavarovanja, saj iz predložene zavarovalne police ne izhaja, da kandidatovo zavarovanje obsega tudi zavarovanje za objekte na katerih bo izvajalec gradil oziroma delal".

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil:
"Posamezni član skupine pravnih ali/in fizičnih oseb v okviru skupne prijave mora izpolnjevati pogoje na naslednji način:
- vsak sodelujoč v skupni ponudbi: â?? 3.2.6, â??
â??"

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v točko 3.2.6 Zavarovanje odgovornosti - priloga 10 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"Potencialni kandidat mora imeti ves čas svojega poslovanja urejena naslednja zavarovanja:
- zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam (skladno s 33. členom ZGO-1);
- zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem.

Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja mora potencialni kandidat predložiti kopijo veljavne zavarovalne pogodbe in/ali police".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja Prenova - gradbenik zavarovalno polico (polica za zavarovanje odgovornosti po ZGO) št. 423376 z dne 15. 5. 2007 (za obdobje 15. 5. 2007âˆ"15. 5. 2015), in sicer Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d.,
- za prijavitelja Nigrad osnovno polico št. 123972 z dne 11. 1. 2006 (za obdobje 1. 1. 2006âˆ"1. 1. 2016), obračun premije z dne 10. 1. 2007 in dodatek št. 2 (k polici št. 123972) z dne 30. 1. 2007. Prijavitelj Nigrad je zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretjemu vlagatelju ni sporno, da je prijavitelj Prenova - gradbenik v prijavi predložil "zavarovalno pogodbo in/ali polico", sporno pa tudi ni, da je ta predložil "ustrezno zavarovanje skladno z zahtevami 33. člena ZGO-1". Sporno pa je dejstvo, da "zavarovanje za objekte na katerih bo izvajalec gradil â?? naveden brez zavarovalne vsote, torej je tudi zavarovalna premija neznana".

Državna revizijska komisija je vpogledala v zavarovalno polico, ki jo je predložil prijavitelj Prenova - gradbenik, in ugotovila, da je v spornem delu sestavljena iz tabele s petimi stolpci: "Zap. št." (prvi stolpec), "Zavaruje se" (drugi stolpec), "Zavarovalna vsota" (tretji stolpec), "Premijska stopnja â"°" (četrti stolpec) in "Zavarovalna premija" (peti stolpec). Nad navedeno tabelo je tudi navedba, da so "zneski izraženi v EUR". Zavarovalna polica je v prvem stolpcu izpolnjena tako, da navaja tako rimske kot arabske zaporedne številke. Arabske zaporedne številke sledijo zgolj za razdelkom z rimsko številko I (oziroma I.): "Odgovornost, ki izvira iz opravljanja dejavnosti: Gradbena in montažna dejavnost (v sladu s 33. členom ZGO-1)". Tako je v podrazdelku z zaporedno številko 1. navedeno: "Zavarovalna vsota za poškodovanje oseb in stvari skupaj" (stolpec "Zavaruje se") in "65.000" (stolpec "Zavarovalna vsota"), v podrazdelku z zaporedno številko 2. "Letni agregat je dvakratnik zavarovalne vsote; NV premija: gradbeništvo (s kritjem škod na obstoječem objektu): 32 del. Ă" xyx Ă" 0,xyx" (stolpec "Zavaruje se") in "x.yx1,73" (stolpec "Zavarovalna premija"), v podrazdelku z zaporedno številko 3. pa: "Krite so tudi škode, ki nastanejo na obstoječem objektu, kjer izvajalec opravlja dela." (stolpec "Zavaruje se"). V razdelku z rimsko številko II (oziroma II.) je opredeljeno doplačilo za kritje delodajalčeve odgovornosti, v razdelku z rimsko številko III (oziroma III.) pa so navedeni popusti in doplačilo za izbrano zavarovalno vsoto. Iz predložene zavarovalne police je tako mogoče ugotoviti, da je premija obračunana v podrazdelku z zaporedno številko 2. (x.yx1,73 EUR), ta pa se nahaja v razdelku z rimsko številko I (oziroma I.). Podrazdelek z zaporedno številko 3. sodi k drugima dvema podrazdelkoma razdelka z rimsko številko I (oziroma I.). Kot je bilo že predstavljeno, je v prvem odstavku 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d., določeno, da zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz nevarnostnega vira, navedenega na polici, in ima za posledico: 1) poškodovanje oseb; 2) poškodovanje stvari, v poglavju B. Za posamezne nevarnostne vire teh splošnih pogojev pa je opredeljena "gradbena, montažna in pogodbena dejavnost" (6. člen teh splošnih pogojev; ki obravnava navedeni nevarnostni vir). V 6. členu teh splošnih pogojev je opredeljeno, da zavarovanje krije tudi odgovornost za škodo na celotnem objektu (zgradbi), vključno s tistim delom, ki pripada investitorju oz. naročniku storitve in na katerem dela opravlja zavarovanec (obstoječi objekt). Kot je mogoče ugotoviti iz zavarovalne police z dne 15. 5. 2007, je v podrazdelku z zaporedno številko 2. obračunana premija (x.yx1,73 EUR), podrazdelku z zaporedno številko 3. pa je mogoče pripisati pojasnjevalno naravo, saj je njena vsebina razvidna že iz podrazdelka z zaporedno številko 2. v povezavi s 6. členom Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 oziroma dejstva, da se pogodbeni stranki v pogodbi sklicujeta na te splošne pogoje (Zavarovanje je sklenjeno po pogojih in klavzulah 01-ODG-01/06, 03-ODG-01/06, ki so sestavni del te police.; 03-ODG-01/06 je klavzula delodajalčeve odgovornosti âˆ" str. 11/13 teh splošnih pogojev âˆ" v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 2. člena teh splošnih pogojev). Nadalje, zavarovalno vsoto je mogoče razbrati iz podrazdelka z zaporedno številko 1 (65.000 EUR). Državna revizijska komisija tako ni mogla ugotoviti, da je tretji vlagatelj uspel utemeljiti revizijsko navedbo v delu, ki se nanaša na to, da bi moral naročnik ugotoviti, da "zavarovanje za objekte na katerih bo izvajalec gradil â?? naveden brez zavarovalne vsote, torej je tudi zavarovalna premija neznana".

V zvezi z očitkom glede zavarovanja prijavitelja Nigrad je Državna revizijska komisija vpogledala v dokazila, predložena v prijavi skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad, pri tem pa je ugotovila, da iz njih ni mogoče ugotoviti, ali ima prijavitelj Nigrad urejeno zavarovanje z zahtevanim kritjem. Zgolj predhodno navedena predložena dokazila torej niso bila zadostna za ugotovitev, ali tudi prijavitelj Nigrad izpolnjuje pogoj iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil naročnik, ker v prijavi skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad niso bila preložena vsa potrebna oziroma zahtevana dokazila (kar je mogoče označiti kot formalno pomanjkljivost prijave), upravičen pozvati na dopolnitev prijave v delu, ki se nanaša na zavarovanja za prijavitelja Nigrad. Naročnik je bil torej upravičen pozvati na dopolnitev prijave s predložitvijo manjkajočih dokazil glede zavarovanja za prijavitelja Nigrad.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v odstopljeno spisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik prijavitelju Nigrad poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave" z dne 11. 7. 2007 po telefaksu. V tem pozivu je naročnik zapisal: "V fazi pregledovanja vaše prijave je komisija naročnika ugotovila, da iz v prijavi priložene zavarovalne police ni razvidno, ali imate urejeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (2. alinea pogoja 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije). Prosimo vas, da nam v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do petka 13.07.2007 do 9:00 ure pošljete ustrezno kopijo zavarovalne police in/ali pogodbe, iz katere bo razvidno, da imate urejeno zahtevano zavarovanje skladno s pogojem 3.2.6 predmetne razpisne dokumentacije, v kolikor ste imeli na dan oddaje ponudbe zahtevano zavarovanje seveda urejeno".

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v odstopljeno spisno dokumentacijo tudi ugotovila, da je naročnik 11. 7. 2007 na elektronski naslov nigrad@siol.net (za prijavitelja Nigrad) poslal "poziv k pojasnilu vaše prijave".

Kot izhaja iz odstopljene spisne dokumentacije, naročnik v njej hrani dopis prijavitelja Nigrad z dne 12. 7. 2007 (Na vaš poziv â?? vam pošiljamo izjavo Zavarovalnice Triglav, d.d., â??, da imamo po polici št. 123972, katero smo priložili pri prijavi v postopku â?? zavarovano splošno odgovornost iz dejavnosti, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ter odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem zavarovanec gradi oz. dela na njem. Iz dodatka št. 3 k polici št. 123972 je razvidno, da je bilo to zavarovanje urejeno tudi na dan oddaje ponudb.) skupaj z izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 11. 7. 2007 (Zavarovalnica Triglav, d. d., â?? izjavljamo, da ima naš zavarovanec Nigrad â?? zavarovano po polici št. 123972 splošno odgovornost iz dejavnosti, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ter odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na obstoječem objektu na katerem zavarovanec gradi oz. dela na njem.) in dodatkom št. 3 (k polici št. 123972; torej dodatek k polici, predloženi v prijavi) z dne 25. 5. 2007, iz katerega med drugim izhaja tudi: "Od dne 25. 5. 2007 dalje velja: enotna zavarovalna vsota za osebe in stvari: xy.xyx,00 EUR, zavarovalna vsota za čiste premoženjske škode y.xyx,00 EUR" (1. točka) in klavzula (2. točka): "Zavarovani so dodatni nevarnostni vir in razširitev kritja odgovornosti za škode na obstoječem objektu." Naročnik je to dopolnitev prejel 12. 7. 2007 osebno (kar je razvidno iz "potrdila o predložitvi ponudbe"). Ker je torej naročnik opravil postopek dopolnitve prijave, prijavitelj Nigrad pa je predložil dokazilo z vključeno klavzulo "razširitev kritja odgovornosti za škode na obstoječem objektu" (obstoječi objekt je tisti objekt, kot je definiran v drugi alinei pogoja iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije), dodatek št. 3 pa je bil sklenjen pred rokom za predložitev prijav (z veljavnostjo zavarovanja od 25. 5. 2007), Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je tretji vlagatelj uspel utemeljiti revizijsko navedbo, da bi moral naročnik ugotoviti, da prijavitelj Nigrad nima sklenjenega zavarovanja s kritjem, kot ga je zahteval naročnik v drugi alinei točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, oziroma da tega ni uspel izkazati.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da tudi tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da skupna prijavitelja Prenova - gradbenik in Nigrad nista uspela izkazati izpolnjevanja spornega pogoja glede zavarovanja oziroma da bi moral naročnik ugotoviti, da tega pogoja skupna prijavitelja Prenova - gradbenik in Nigrad ne izpolnjujeta.

Kar se nanaša na revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede prijave skupnih prijaviteljev Prenova - gradbenik in Nigrad Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s predpisi o javnih naročilih, ko je skupnima prijaviteljema Prenova - gradbenik in Nigrad priznal sposobnost, zato je zahtevek za revizijo glede predlaganega ravnanja (razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti skupnima prijaviteljema Prenova - gradbenik in Nigrad) zavrnila kot neutemeljen.

Tretji vlagatelj v točki Ad3) zahtevka za revizijo nadalje navaja, da "kanidat širca d.o.o. s partnerjam Ceste mostivi Celje d.d. je po mnenju vlagatelja, kar dokazuje s spodnjim opisom, prav tako nepopolna in bi morala biti iz nadaljnjega postopka izločena in mu pravna sposobnost ne bi smela biti priznana". Državna revizijska komisija ugotavlja, da v točki Ad3) zahtevka za revizijo tretji vlagatelj navaja očitke, s katerimi po vsebini (zanemariti je treba očiten lapsus pri navedbi firme prijavitelja Ceste mostovi Celje, dejstvo, da tretji vlagatelj zatrjuje, da bi skupnima prijaviteljema ne bi bilo treba priznati "pravne sposobnosti", pa je treba glede na predstavljene argumente razumeti v smeri sposobnosti po ZJNVETPS, ne pa v smeri, ki ga pojem "pravne sposobnosti" v pravu ima - "abstraktno predvidena možnost, da je pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti"; Marjan Pavčnik: Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, 2. pregledana in dopolnjena izdaja, Cankarjeva založba, Ljubljana 2001, str. 100) utemeljuje nezakonitost naročnikove odločitve v delu, kjer je naročnik odločil, da prizna sposobnost skupnima prijaviteljema širca studio in Ceste mostovi Celje.

Tretji vlagatelj najprej navaja, da je prijavitelj širca studio predložil potrdilo investitorja SCT, d. d., v angleškem jeziku, kar je v nasprotju s točko 2.3 razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 2.3 Jezik in denarna enota (stran 6 od 56 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"Vsi dokumenti v zvezi s prijavo morajo biti napisani v slovenskem jeziku, finančni podatki pa podani v EUR.

Tehnični opis, potrdila o kakovosti, certifikati in druga tehnična dokumentacija so lahko (vendar le v primeru, če veljavna zakonodaja ne predvideva drugače) predloženi tudi v tujem jeziku, in sicer v angleškem ali nemškem jeziku. Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju prijav meni, da je treba del prijave, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, lahko od potencialnega kandidata zahteva, da le-to stori na lastne stroške ter mu za to določi ustrezen rok. Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja prijava v slovenskem jeziku in del prijave v overjenem prevodu v slovenski jezik."

Izhajajoč iz tega, da tretji vlagatelj kot sporno izpostavlja "potrdilo investitorja", je Državna revizijska komisija štela, da tretji vlagatelj kot sporno izpostavlja dokazilo, ki ga je naročnik predpisal pri izkazovanju referenčnih del (in sicer za prijavitelje brez podizvajalcev, saj tretji vlagatelj navaja, da je sporno listino predložil prijavitelj širca studio, ki je vodilni partner v skupni prijavi s prijaviteljem Ceste mostovi Celje).

V točki 3.2.3.1 Reference potencialnega kandidata - prilogi 7/1 in 7/2 (stran 15 od 56 razpisne dokumentacije) je naročnik določil:
"Potencialni kandidat mora izkazati, da je v letih 2004, 2005 in 2006 izvedel gradbena dela pri gradnji glavnih plinovodov, vročevodov, parovodov, kanalizacije ali vodovodov v skupni dolžini minimalno 10 km omrežja.

Kot dokazilo izpolnjevanja pogoja mora potencialni kandidat predložiti:
- izpolnjen obrazec referenčna lista (priloga 7/1), ki je priložen v poglavju 10 razpisne dokumentacije,
- potrebno število kopij dela gradbenih pogodb, iz katerega bosta razvidna pogodbeni stranki in referenčni objekt kot predmet pogodbe,
- potrebno število pripadajočih izpolnjenih ter potrjenih obrazcev ''Potrdilo investitorja referenčnega objekta'' (Priloga 7/2). Obrazec je priložen v poglavju 10 razpisne dokumentacije.

Navedenih referenc brez pripadajočih kopij dela gradbenih pogodb in pisnih potrdil investitorjev referenčnih objektov naročnik ne bo upošteval.

Naročnik je upravičen pred sprejemom odločitve o izbiri opraviti poizvedbe o v prijavi navedenih referencah. Če potrdila investitorjev referenčnih objektov ne izkazujejo resničnega stanja, naročnik navedenih referenc ne bo upošteval.

Potrdila investitorjev referenčnih objektov niso potrebna v primerih, ko sta bila naročnika gradbenih del Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. ali Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d.o.o."

Kot izhaja iz navedenih določb razpisne dokumentacije, je treba v prijavi za izkazovanje postavljenega pogoja predložiti določena dokazila (referenčna lista, kopije delov gradbenih pogodb in potrdila investitorja referenčnega objekta).

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev širca in Ceste mostovi Celje, vendar pri tem ni mogla ugotoviti, da bi katero izmed "potrdil investitorja" (referenčnega objekta) izdala gospodarska družba SCT, d. d. Ker torej takega potrdila med predloženimi dokazili ni, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, ali bi bilo podano morebitno neskladje z zahtevami razpisne dokumentacije pri uporabi jezika. Ob tem Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da se v predloženih listinah v prijavi skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje pojavlja tudi gospodarska družba SCT, d. d., vendar je edina listina v angleškem jeziku, kjer je navedena ta gospodarska družba, "Consortium Preliminary Agreement", sklenjen 15. 5. 2004. Vendar navedena listina, ki je predložena k referenci, prijavljeni v referenčni listi pod zaporedno številko 1 (nadgradnja kanalizacijskega sistema investitorja Mestna občina Celje), ne predstavlja enega izmed zahtevanih dokazil po točki 3.2.3.1 razpisne dokumentacije, ampak gre za dodaten dokument (za katerega tudi sam tretji vlagatelj ne zatrjuje in dokazuje, da predstavlja obvezno dokazilo, kot sicer ne zatrjuje in dokazuje, da gre za dokument, ki bi bil morebiti potreben za razlago zahtevanih dokazil oziroma ugotavljanje izpolnjevanja postavljenega pogoja). Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija morebitne kršitve tako ni mogla ugotoviti.

Tretji vlagatelj nadalje tudi navaja, da "kandidatova prijava prav tako odstopa od zahtev naročnika in sicer v delu, kjer je kandidat dolžan za izkazovanje referenc predložiti tudi ustrezno pogodbo investitorja (pogoj št. 3.2.3.1, str. 15 razpisne dokumentacije), iz katere so razvidne pogodbene stranke in referenčni objekt kot predmet pogodbe. Kandidat je za referenco prijavljeno pod št. 4 v referenčni listi navedel količino izvedenih del, pri čemer iste količine izdelanega vodovoda ne izhaja iz priložene pogodbe. Torej priložene pogodba ne ustreza dokazilu, ki ga je naročnik predvidel za izkazovanje predmetnega pogoja, torej je posledično potrebno tako prijavo označiti kot formalno nepopolno ali pa kot neprimerno, saj pogoj ni izpolnjen."

Kot izhaja iz te revizijske navedbe, je tretjemu vlagatelju sporna referenca, prijavljena v referenčni listi pod zaporedno številko 4, oziroma eno izmed dokazil za referenčno delo pod to zaporedno številko.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje in predloženo referenčno listo, pri tem pa je ugotovila, da sta navedena skupna prijavitelja referenčno listo pod zaporedno številko 4 izpolnila:
- "Občina šentjur" (investitor referenčnega objekta infrastrukture),
- "gradnja komunalnih vodov" (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture),
- "gradnja komunalne ureditve v ind. coni šentjur âˆ" J del" (naziv investicije),
- "1,508 km/40âˆ"250 mm; 1,466 km/80âˆ"125 mm; 0,721 km/160 mm" (dolžina omrežja v km in premer/i cevovoda v mm),
- "2006" (leto gradnje).

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala tudi v predloženo "potrdilo investitorja referenčnega objekta" z dne 24. 5. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je v njem med drugim navedeno: "gradnja komunalne ureditve v industrijski coni šentjur âˆ" J. del" (naziv investicije) â?? "v letu 2006 gradbena dela pri gradnji:" "kanalizacija" (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture) "v dolžini 1,508/1,466/0,721 km in premera cevovoda/ov 40âˆ"250/80âˆ"125/160 mm". Predloženo potrdilo je opremljeno s podpisom, na njem pa je odtisnjen tudi žig Občine šentjur.

Skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje sta predložila tudi kopijo prve strani "pogodbe št. 353-69/2005-2522 za gradnjo komunalne ureditve v industrijski cni šentjur âˆ" južni del", iz katere sta med drugim razvidni pogodbeni stranki (prijavitelj Ceste mostovi Celje in Občina šentjur) in opis predmeta pogodbe (Investitor odda, izvajalec pa prevzame v izvedbo gradnjo komunalne ureditve v industrijski coni šentjur âˆ" južni del. âˆ" prvi odstavek 1. člena pogodbe). Stranki se sklicujeta tudi na to, da je sestavni del pogodbe tudi ponudba št. 853-01/05-CMC z dne 19. 8. 2005, ki jo je v postopku javnega naročanja predložil (takrat ponudnik) Ceste mostovi Celje (prva alinea 2. člena v povezavi z drugim odstavkom 1. člena pogodbe).

Skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje sta v prijavi predložila tudi "potrdilo o referenčnem delu" z dne 3. 4. 2007, ki je opremljen tudi z žigom Občine šentjur. Iz tega potrdila je razvidno, da je kot "referenčno delo" navedena "gradnja komunalne ureditve v industrijski coni šentjur âˆ" južni del", v razdelku "opis del" pa so navedena posamezna izvedena dela.

Kot je bilo že predstavljeno, sta pogodbeni stranki (Ceste mostovi Celje in Občina šentjur) sklenili pogodbo za "gradnjo komunalne ureditve v industrijski coni šentjur âˆ" južni del". Referenčni objekt kot predmet pogodbe, kar je bila zahteva iz druge alinee drugega odstavka točke 3.2.3.1 razpisne dokumentacije, je tako razviden iz dela kopije gradbene pogodbe, predložene v prijavi. Ob tem po presoji Državne revizijske komisije razpisne dokumentacije ni mogoče tolmačiti v smeri, da bo naročnik smel upoštevati le tiste pogodbe, v katerih bodo količine izvedenih del izrecno navedene že v pogodbi sami.

Velja sicer tudi ugotoviti, da tretji vlagatelj ne zatrjuje in dokazuje, da bi pa uveljavljane "količine izvedenih del" skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje ne izvedla, pa bi to naročnik moral ugotoviti.

Ob navedenem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da so revizijske navedbe tretjega vlagatelja do določene mere nejasne, saj tretji vlagatelj izpostavlja "vodovod", ki pa ni bil izrecno zapisan v referenčni listi pod zaporedno številko 4. V referenčni listi sta skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje navedla dolžine in premere komunalnih vodov oziroma cevovodov (kot je pojem definiral naročnik). Če je tretjemu vlagatelju sporno to, da iz dodatnega dokazila "potrdilo o referenčnem delu" z dne 3. 4. 2007 pri nekaterih postavkah izhajajo različne oziroma drugačne vrednosti, kot so zapisane v referenčni listi in "potrdilu investitorja referenčnega objekta" z dne 24. 5. 2007 (glede na to, da tretji vlagatelj kot problematične izpostavlja "iste količine"), pa je treba ugotoviti, da so v navedenem dodatnem dokazilu komunalni vodi predstavljeni zgolj po dolžini in niso združeni v skupine tudi glede na premere. Poleg tega pa iz tega dodatnega dokazila ni mogoče ugotoviti premerov. Vendar pa preprosta računska operacija (seštevanje) in/oziroma upoštevanje pretvarjanja metra v kilometer z upoštevanjem treh decimalnih mest brez zaokrožanja âˆ" kolikor bi bilo mogoče šteti, da imajo različni komunalni vodi enak premer âˆ" pokaže, da se številke glede dolžine pri posameznih gradbenih delih medsebojno ujemajo s tistimi, ki so navedene tako v referenčni listi kot "potrdilu investitorja referenčnega objekta" z dne 24. 5. 2007 (meteorna kanalizacija v dolžini 752 m' + fekalna kanalizacija v dolžini 756 m' = 1,508 km; vodovod v dolžini 770,95 m' (če jo upoštevamo kot 0,770 km) + toplovod v dolžini 696,2 m' (če jo upoštevamo kot 0,696 km) = 1,466 km; plinovod v dolžini 721,5 m' = 0,721 km), s tem pa skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje ne bi izkazovala različnih podatkov.

Tretji vlagatelj nadalje navaja, da "prav tako je predmetna referenca vprašljiva, saj je bila pogodba podpisana 05.05.2003, zaključila pa se je 28.07.2004, torej iz same pogodbe ni razvidno kdaj so bila dela, ki jih kandidat prijavja kot referenčna izvedena. Naročnik je namreč kot ustrezna leta za izvedbo referenčnega posla predvidel lata 2004, 2005 in 2006, med tem ko 2003 ni referenčno leto. Torej mora naročnik kandidata pozvati, da poda dokazilo, ki izkazuje kdaj so bila dela, ki jih kandidat prijavlja kot referenčna, izvedena. Zgolj na podlagi tega bo naročnik tako referenco lahko označil za ustrezno ali pa jo spoznal za neustrezno referenco."

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je revizijska navedba tretjega vlagatelja do določene mere nejasna, saj tretji vlagatelj izpostavlja "predmetno referenco", pri kateri je bila pogodba podpisana 5. 5. 2003, "zaključila pa se je" 28. 7. 2004. Kolikor je mogoče zaradi zaporedja uveljavljanja revizijskih navedb "predmetno referenco" šteti kot sklicevanje na referenco pod zaporedno številko 4, velja ugotoviti, da je v referenčni listi za to referenco navedeno "leto gradnje" 2006. Ker iz predloženega dela kopije gradbene pogodbe oziroma predloženega "potrdila investitorja referenčnega objekta" z dne 24. 5. 2007 nista razvidna zatrjevana datuma, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se tretji vlagatelj očitno sklicuje na predložena "potrdila o referenčnem delu", ki sta jih skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje kot dodatne listine predložila v prijavi, saj navedene listine vsebujejo tako razdelek "datum začetka del" kot tudi razdelek "datum zaključka del". V "potrdilu o referenčnem delu" z dne 3. 4. 2007, ki sta ga skupna prijavitelja širca studio in Ceste mostovi Celje kot dodatno predložila v prijavi k referenci, prijavljeni v referenčni listi pod zaporedno številko 4, je v razdelku "datum začetka del" navedeno 22. 8. 2005, v razdelku "datum zaključka del" pa 26. 4. 2006. Očitno v tem primeru "predmetne reference" ni mogoče povezati z referenco, prijavljeno v referenčni listi pod zaporedno številko 4. Ker pa je tretji vlagatelj specificiral sporni datum, je mogoče ugotoviti, da gre za referenčno delo, ki je v referenčni listi navedeno pod zaporedno številko 10 ("gradnja komunalnih vodov" na "AC Hočeâˆ"Arja vas priključek Celje Z (Lopata) sklop 1, povezov. cesta jug" za investitorja DARS).

Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta revizijska navedba tretjega vlagatelja ni oblikovana v očitek o konkretni kršitvi, saj tretji vlagatelj ne navaja in dokazuje, da so konkretno podane neskladnosti glede domnevno spornega referenčnega dela iz prijave skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje, ki bi jih naročnik moral ugotoviti, pa jih ni. Tretji vlagatelj naročnika poziva na določena ravnanja, sam pa je v dvomih, ali je tem referenčnim delom mogoče priznati skladnost z zahtevami razpisne dokumentacije. Tretjemu vlagatelju je namreč ta referenca zgolj "vprašljiva", z ničimer pa ne izkazana kot dejansko neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije. Tretji vlagatelj niti ne zatrjuje, še manj pa dokazuje, da bi bila dela, uveljavljana kot referenčna, izvedena v letu 2003, ki sicer res v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije ne predstavlja referenčnega leta. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj zaradi "vprašljivosti" sporne reference spornosti nastalega položaja ne more presojati. Tudi v tem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj v zahtevku za revizijo ni predstavil nobenih (pravnorelevantnih, objektivnih) dejstev, kot to zahteva 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, da bi bilo mogoče revizijsko navedbo obravnavati tudi vsebinsko, zaradi česar ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogla ugotoviti morebitne kršitve.

Tretji vlagatelj navaja, da "kandidat širca studio d.o.o. ni podal ustreznega zavarovanja, ki ga naročnik zahteva pod točko 3.2.6 razpisne dokumentacije (str. 16), saj iz predložene zavarovalne police ne izhaja, da ima kandidat sklenjeno zavarovanje za objekte na katerih bo kandidat gradil oziroma delal, kot to zahteva naročnik". Tretji vlagatelj nadalje tudi navaja, da tudi prijavitelj Ceste mostovi Celje "v prijavi ni podal ustreznega zavarovanja, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja širca studio zavarovalno polico št. 01 0284679 z dne 30. 8. 2006 (za obdobje 30. 8. 2006âˆ"30. 8. 2016), sklenjeno pri Zavarovalnici Tilia, d. d.,
- za prijavitelja Ceste mostovi Celje izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 4. 6. 2007, da ima prijavitelj Ceste mostovi Celje "pri Zavarovalnici Triglav â?? sklenjeno Zavarovanje Splošne odgovornosti iz dejavnosti po polici št. 96528 za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam z zavarovalno vsoto 42.000 EUR (skladno z 33. členom ZGO-1). Zavarovanje krije tudi odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem", dodatek št. 9 (k polici št. 02-96528) z dne 5. 6. 2007 (torej pred rokom za predložitev prijav), iz katerega med drugim izhaja klavzula, da "za projekt št. javnega naročila PI-03/07 (JN 16 G/07) gradbena dela pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovodnega, vročevodnega, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja krije zavarovanje odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela s kritjem do zavarovalne vsote 42.000 EUR", izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d. (brez datuma), o zavarovalni vsoti po polici splošnega zavarovanja v obdobju 7. 5. 1997âˆ"1. 1. 2008, polico št. 96528 z dne 9. 5. 1997 (za obdobje 7. 5. 1997âˆ"1. 1. 2008) in dodatek k polici št. 8 (k polici št. 02-96528) z dne 23. 3. 2005. Kot izhaja iz teh dokazil, je prijavitelj Ceste mostovi Celje zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

V zvezi z očitkom glede zavarovanja prijavitelja širca studio je Državna revizijska komisija vpogledala v predloženo zavarovalno polico, pri tem pa je ugotovila, da je v pogodbi med drugim navedeno, da je "zavarovalec /je/ opozorjen, da je ta pogodba sklenjena po splošnih pogojih odg-05, KL-TER-02 (slednja oznaka predstavlja klavzulo o izključitvi terorističnih dejanj)". Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da v predloženi zavarovalni polici prijavitelja širca studio razdelek z zaporedno številko 1. stolpca "Zavaruje se" vsebuje besedilo "Odgovornost iz dejavnosti gradbeništva do enotne zavarovalne vsote za osebe stvari in obstoječi objekt v skladu s 4. Ods. 6. Čl. Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti". Kot je Državna revizijska komisija predhodno že predstavila, četrti odstavek 6. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-07 Zavarovalnice Tilia, d. d., pojasnjuje pomen pojma "obstoječi objekt", in sicer gre za "katerikoli del objekta (zgradbe), na katerem opravlja dela zavarovanec, vključno s tistim delom objekta (zgradbe), ki pripada investitorju oziroma naročniku storitve", oziroma ureja vprašanje kritja za odgovornost za škodo na obstoječem objektu. Enaka definicija obstoječega objekta oziroma kritja za odgovornost za škodo na obstoječem objektu izhaja tudi iz Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-05 Zavarovalnice Tilia, d. d., tj. pogojev, na katere se sklicujeta pogodbeni stranki v zavarovalni polici z dne 30. 8. 2006 (slednji splošni pogoji so se uporabljali od 1. 6. 2005). Pojem "obstoječi objekt" oziroma kritje za odgovornost za zahtevano škodo in tudi sklic na splošne pogoje v predloženi zavarovalni polici z dne 30. 8. 2006 ne kažejo na to, da bi tretji vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da predloženo dokazilo oziroma njegova vsebina ne izkazujeta skladnosti z naročnikovo zahtevo.

V zvezi z očitkom tretjega vlagatelja glede zavarovanja za prijavitelja Ceste mostovi Celje Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj ni pojasnil, v čem se kaže to, da prijavitelj Ceste mostovi Celje "v prijavi ni podal ustreznega zavarovanja, kot je to zahtevano v razpisni dokumentaciji", zaradi česar Državna revizijska komisija na podlagi tako splošne in pavšalne revizijske navedbe ni mogla ugotoviti morebitne kršitve.

Tretji vlagatelj nadalje tudi navaja, da prijavitelj širca studio "ni registriran za opravljanje dejavnosti kot je zahtevano v pogoju št. 3.3.2, kjer naročnik od kandidatov določa, da mora biti kandidat registriran tudi za obrti in podobne dejavnosti s št. F/45.450. Dejstvo, da naročnik (očitno lapsus, saj gre v tem primeru za prijavitelja; op. Državne revizijske komisije) ne izpolnjuje pogoja registracije je zadostno, da bi moral naročnik takega kandidata izločiti iz nadaljnjega postopka, saj je njegova prijava evidentno neprimerna."

V izogib ponavljanju splošnih ugotovitev glede zahtev iz točke 3.3.2 in 2.5.1 razpisne dokumentacije se Državna revizijska komisija sklicuje na ugotovitve, kot jih je podala, ko je obravnavala vsebinsko enako revizijsko navedbo tretjega vlagatelja pri skupnih prijaviteljih Magg, Legartis in Prigo.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, lahko pogoj iz točke 3.3.2 razpisne dokumentacije skupni prijavitelji izpolnijo kumulativno, torej vsi skupaj, in ni treba, da ga izpolnjuje vsak izmed članov skupne prijave posamično. Ker tretji vlagatelj izpostavlja kot spornega zgolj prijavitelja širca studio, ki nastopa v prijavi še s prijaviteljem Ceste mostovi Celje, je morebitno ugotavljanje dejanskega stanja brezpredmetno, saj tretji vlagatelj hkrati ne zatrjuje, da bi tega pogoja sicer ne izpolnjeval tudi prijavitelj Ceste mostovi Celje. Vendar ne glede na navedeno je iz "izpisa iz obrtnega registra" z dne 16. 5. 2007 za prijavitelja širca studio razvidno, da je revizijska navedba tretjega vlagatelja še bolj brezpredmetna, saj ima prijavitelj širca studio v razdelku "obrti podobne dejavnosti" evidentirano tudi dejavnost F/45.450 (Druga zaključna gradbena dela). Glede na navedeno Državna revizijska komisija morebitne kršitve ni mogla ugotoviti.

Tretji vlagatelj kot zadnje navaja, da je prijava skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje nepopolna "v delu, kjer se od kandidatovega zakonitega zastopnika zahteva izpolnjena in podpisana izjava (priloga 14/2). Kandidat namreč ni skaldno z razpisno dokumentacijo priložil vseh izjav vseh zakonitih zastopnikov, vključno z vsemi izjavami zakonitih zastopnikov vseh partnerjev kandidata. Iz tega razloga je prijavo kandidata prav tako šteti za nepopolno."

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2007 zapisal, da "je na podlagi navedb vlagatelja ugotovil, da kandidat za enega od partnerjev ni priložil izjave o nekaznovanosti za vse zakonite zastopnike kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji (priloga 14/2). Zaradi navedene pomanjkljivosti je naročnik prijavo kandidata smatral kot formalno nepopolno, zato je kandidata pozval, da prijavo ustrezno dopolni. Kandidat je na podlagi poziva naročnika prijavo v zahtevanem roku dopolnil, s čimer je zadostil zahtevi naročnika in je tako njegova prijava popolna."

V izogib ponavljanju splošnih ugotovitev glede zahtev po predložitvi dokazila, kot izhaja iz priloge 14/2, in dopustnosti uvedbe postopka dopolnitve prijav v revizijskem postopku, se Državna revizijska komisija sklicuje na ugotovitve, kot jih je podala, ko je obravnavala vsebinsko enako revizijsko navedbo tretjega vlagatelja pri skupnih prijaviteljih Magg, Legartis in Prigo.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, so morali prijavitelji predložiti večje število izjav glede izpolnjevanja pogoja nekaznovanosti za določena kazniva dejanja. Tretjemu vlagatelju je sporno to, da izjave, kot je predvidena v obrazcu, kot izhaja iz priloge 14/2, niso podali vsi zakoniti zastopniki vseh članov skupne prijave, zaradi česar bi bilo treba prijavo skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje šteti za nepopolno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje, pri tem pa je ugotovila, da je:
- za prijavitelja širca studio predložen "redni izpisek iz sodnega registra izpisan na dan 18.05.2007", iz katerega je razvidno, da je v razdelku "zastopniki" naveden Bogdan širca (direktor),
- za prijavitelja Ceste mostovi Celje predložen "redni izpisek iz sodnega registra izpisan na dan 21.05.2007", iz katerega je razvidno, da sta v razdelku "zastopniki" navedena Franc Skok (prokurist) in Marjan Vengust (generalni direktor).

Državna revizijska komisija je glede prej navedenih zastopnikov ugotovila, da sta v prijavi predloženi izjavi (obrazec, kot izhajajo iz priloge 14/2 âˆ" izjava zakonitega zastopnika pravne osebe) Bogdana širce in Marjana Vengusta. Glede na revizijsko navedbo tretjega vlagatelja je mogoče razumeti, da se tretjemu vlagatelju zdi sporno, da izjave ni podal tudi Franc Skok (prokurist pri prijavitelju Ceste mostovi Celje). Tako je revizijsko navedbo razumel tudi naročnik, saj je z dopisom z dne 22. 8. 2007 zahteval le izjavo za Franca Skoka. Zahtevano izjavo je naročnik prejel po telefaksu 23. 8. 2007, nato pa še po pošti 24. 8. 2007.

Prijavitelj Ceste mostovi Celje je delniška družba.

Kot je bilo predhodno že predstavljeno, prokuristi niso zakoniti zastopniki družbe, naročnik pa je zahteval, naj izjavo glede (ne-)kaznovanosti podajo le zakoniti zastopniki (pravne osebe), zaradi česar tudi odsotnosti izjave Franca Skoka, ki je v gospodarski družbi Ceste mostovi Celje prokurist, ni mogoče interpretirati v smeri, da ima predložena prijava pomanjkljivost, ki bi terjala njeno odpravo, zato Državna revizijska komisija morebitne kršitve ni mogla ugotoviti.

Kar se nanaša na revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede prijave skupnih prijaviteljev širca studio in Ceste mostovi Celje Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s predpisi o javnih naročilih, ko je skupnima prijaviteljema širca studio in Ceste mostovi Celje priznal sposobnost, zato je zahtevek za revizijo glede predlaganega ravnanja (razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti skupnima prijaviteljema širca studio in Ceste mostovi Celje) zavrnila kot neutemeljen.

Tretji vlagatelj v točki Ad4) navaja očitke, s katerimi po vsebini utemeljuje nezakonitost naročnikove odločitve v delu, kjer je naročnik odločil, da prizna sposobnost prijavitelju CGP.

Revizijsko navedbo tretjega vlagatelja glede naročnikove neenakopravne obravnave zaradi nepoziva tretjega vlagatelja na dopolnitev prijave v delu, ki se nanaša na reference, je Državna revizijska komisija že obravnavala, zaradi česar razlogov, da tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s tem načelom, v tem delu obrazložitve tega sklepa ne ponavlja.

Tretji vlagatelj nadalje navaja, da je "kandidat za odgovornega vodjo del g. Zâ?? Râ?? predložil dokazilo iz katerega ni razvidno ali je z kandidatom v rednem delavnem razmerju. Torej bi moral zaradi nezadostnega dokazila naročnik kandidata pozvati k dopolnitvi prijave oziroma njegovo prijavo šteti za neprimerno in ga na podlagi tega izločiti iz nadaljnjega postopka ugotavljanja usposobljenosti.". Tretji vlagatelj tudi navaja, da je "na ogledu kandidatove prijave opazil, da kandidat v svoji prijavi ni predložil zadostnega števila kadrov, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v pogoju št. 3.2.5 Kadrovska struktura zahteval, da mora imeti potencialni kandidat za nedoločen čas zaposlenih najmanj 30 delavcev â??, kar kandidat dokazuje s predložitvijo ustreznih dokazil (M-1/M-2 oziroma M/3 obrazec). V kandidatovi ponudnbi zgolj 17 delavcev izpolnuje naročnikove zahteve, zgolj 17 delavcev je zaposlenih za nedoločen čas in zaposlenih pri kandidatu, kar je razvidno iz predloženih dokazil. Pod postavko 25. delavno razmerje številka 1 pomeni, da je delavec zaposlen za nedoločen čas, torej vse ostale oznake izkazujejo neizpolnjevanje pogoja. Kanidat je namreč navedel veliko število prijavljenih delavce zaposlenih pri podjetju Planum Novo mesto d.o.o., torej ne pri kandidatu oziroma njegovem partnerju. Kadre drugih podjetij pa lahko kandidat prijavi zgolj, če to podjetje, čigar kadre prijavlja v prijavi, označi kot partnerja, ki mora prav tako izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije. kandidat torej evidentno ne izpolnjuje kadrovskega pogoja. Naročnik bi moral njegovo prijavo označiti za neprimerno, saj iz prijave izhaja, da kanidatova prijava ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije (kadrovska struktura)."

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2007 zapisal: "Naročnik je že pred izdajo odločitve o priznanju sposobnosti na registrskem sodišču preveril statusno povezavo med družbo Planum Novo mesto, d.o.o. in družbo CGP, d.d. ter ugotovil, da je družba CGP, d.d. edina ustanoviteljica družbe Planum Novo mesto, d.o.o.. S tem pa je kandidat izkazal, da razpolaga z ustrezno usposobljenimi kadri ter tako izpolnjuje razpisne zahteve naročnika iz pogoja 3.2.5. 48. člen ZJNVETPS (Ul. l. RS, št. 128/2006) namreč v 6. odstavku določa. da če pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena vključujejo zahteve glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. Naročnik je zato pri oceni dejstva, ali izbrani ponudnik dejansko razpolaga z zmogljivostmi, ki so potrebne za izvedbo naročila, izhajal iz 48. člena ZJNVETPS, in na tej osnovi odločil, da je izbrani ponudnik s predložitvijo omenjenih pooblastil zadostil kriterijem zgoraj navedenega pogoja."

Kot je že bilo navedeno, je naročnik v točki 3.2.5 Kadrovska struktura âˆ" priloga 9 (stran 16 od 56 razpisne dokumentacije) kot pogoj določil:
"Potencialni kandidat mora imeti za nedoločen čas zaposlenih najmanj 30 delavcev, od katerih imata najmanj dva visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene stroke in izpolnjujeta pogoje za odgovornega vodjo del po 77. členu ZGO-1."

Naročnik je v isti točki glede dokazil določil:
"Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja mora potencialni kandidat predložiti:
- izpolnjen obrazec kadrovska struktura, ki se nahaja pod poglavjem 10. razpisne dokumentacije,
- M-1/M-2 obrazce oziroma v primeru sprememb M-3 obrazce, ki jih predpisuje Ur. list RS, št. 45/2005, kot dokazilo o zaposlitvi delavcev za nedoločen čas;
- za odgovorna vodja del dokazilo o strokovni izobrazbi in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ter odločbo o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov."

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo prijavitelja CGP, pri tem pa je ugotovila, da je prijavitelj CGP predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "kadrovska struktura", kot izhaja iz priloge 9, iz katerega je razvidno, da je tabela izpolnjena na način, da so pod zaporednimi številkami 1, 2 in 3 razdelka "odgovorni vodje del" (drugi stolpec) navedeni T. K., A. R. in Z. R., zraven zapisana njihova "izobrazba" (tretji stolpec) in določene "številke identifikacijske oz. strokovni izpit" (četrti stolpec). Pod to tabelo je zapisano besedilo: "Za nedoločen čas imamo zaposlenih 403 delavcev." Prijavitelj CGP je v prijavi predložil tudi posamezna dokazila glede izobrazbe in izpitov za tri osebe, navedene v razdelku "odgovorni vodje del", poleg tega pa tudi večje število obrazcev M-1/M-2 in M/3 (za Z. R., A. R., T. K., S. T., B. B., D. Z., M. K., I. K., T. S., M. S., A. M., M. K., J. G., P. K., D. A., S. K., Z. š., S. K., T. M., P. H., B. C., G. V., F. S., S. G., S. K., D. P., I. š., H. A., P. G., M. I., R. š., O. B., S. B.). Prijavitelj CGP je tako poleg dokazil za Z. R. predložil še dokazila za 32 drugih oseb. Na nekaterih izmed teh dokazil je v razdelku "ime in sedež zavezanca za prispevek" obrazcev M-1/M-2 oziroma M-3 odtisnjena štampiljka s podatki gospodarske družbe "Planum Novo mesto, gradbeništvo d.o.o." Navedenih dokazil s to štampiljko je toliko, da bi zgolj dokazila, ki so evidentirana s podatki prijavitelja CGP, ne dosegla številke 30.

Kot je razvidno iz naročnikovih argumentov, s katerimi je zavrnil zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja, naročnik navaja, da je preverjal podatke o statusni povezavi med prijaviteljem CGP in gospodarsko družbo Planum Novo mesto, da se je pri presoji upoštevanja dokazil naslonil na 48. člen ZJNVETPS in da je "s predložitvijo omenjenih pooblastil" prijavitelj CGP izkazal izpolnjevanje pogoja.

Kot izhaja iz podatkov iz sodnega registra, je gospodarska družba Planum Novo mesto samostojna pravna oseba. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da tretji vlagatelj sploh ne oporeka podatku, ki ga je prijavitelj CGP navedel v obrazcu "kadrovska struktura", in sicer o zaposlitvi 403 delavcev za nedoločen čas. Ob upoštevanju osnovnih računskih operacij (množenje) je kot nesporno mogoče ugotoviti, da navedena številka za več kot trinajstkrat presega minimum zaposlitve delavcev za nedoločen čas, ki ga je z razpisno dokumentacijo določil naročnik. Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo gospodarski subjekti poimensko navesti delavce (kolikor zanemarimo le potrebna minimalna dva delavca s posebnimi znanji, saj se v tabeli zahtevata "ime in priimek"), zaposlene za nedoločen čas, ki bodo opravljali dela pri gradbenih delih, ampak je zgolj zahteval, da mora gospodarski subjekt imeti najmanj 30 delavcev, zaposlenih za nedoločen čas. Slednje pa predstavlja zgolj neko razmejitev, ki jo bo naročnik upošteval pri ugotavljanju sposobnosti gospodarskih subjektov. Glede na navedeno zgolj dejstvo, da je v prijavi morebiti predloženih premalo dokazil oziroma da iz njih za Z. R. ni mogoče ugotoviti, ali ima slednji sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas (zanj tretji vlagatelj sicer niti ne zatrjuje niti ne dokazuje, da ni zaposlen za nedoločen čas), ne more biti razlog, da bi moral naročnik "prijavo šteti za neprimerno", da "kandidat torej evidentno ne izpolnjuje kadrovskega pogoja" ipd., kot to v zahtevku za revizijo zmotno zatrjuje tretji vlagatelj. In zato je tudi navedba tretjega vlagatelja, da "kandidat v svoji prijavi ni predložil zadostnega števila kadrov, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije", v luči dejstva o 403 delavcih, zaposlenih za nedoločen čas, ki ga prvi vlagatelj ni prerekal, oziroma tega, da tretji vlagatelj ne zatrjuje in tudi ne dokazuje, da minimalnega števila delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, prijavitelj CGP (sploh) nima, zmotna. Tretji vlagatelj v svojih revizijskih navedbah namreč zamenjuje pojma "izpolnjevanje pogoja" in "dokazovanje oziroma izkazovanje izpolnjevanja pogoja". Če namreč v prijavi ni predloženih zadosti dokazil, gre šele za to, da prijavitelj ni še uspel izkazati oziroma dokazati izpolnjevanja pogoja, ne pa da pogoja ne izpolnjuje. Tako prijavo (torej prijavo, v kateri prijavitelj ni predložil zadosti dokazil) je zato mogoče označiti kot formalno nepopolno, zaradi česar njena neposredna izločitev, ne bi bila mogoča, saj bi moral naročnik prijavitelja pozvati na odpravo formalnih pomanjkljivosti (82. člen ZJNVETPS).

Med strankama ni sporno, da so med dokazili tudi taka, iz katerih izhaja, da so nekateri izmed delavcev zaposleni za nedoločen čas pri gospodarski družbi Planum Novo mesto in ne pri prijavitelju CGP.

Iz vpogleda v prijavo prijavitelja CGP je razvidno, da ta ni navedel, da nastopa s partnerji (kot sodelovanje s skupno prijavo), ravno tako pa ne s podizvajalci (v 3. točki obrazca Prijava, kot izhaja iz priloge 1, so vsi razdelki označene s poševnico).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je v šestem odstavku 48. člena ZJNVETPS določeno, da se v primeru postavitve kadrovskih pogojev gospodarski subjekt lahko "po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva ali drugo dokazilo, ki ga zahteva naročnik. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči. Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz 4. člena tega zakona sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov", vendar je ob tem treba tudi upoštevati, da je naročnik v točkah 2.5.1 oziroma 2.5.2 razpisne dokumentacije natančno določil, kako je mogoče izpolniti vsakega izmed postavljenih pogojev. Nekatere izmed teh pogojev morajo izpolniti samostojno vsi sodelujoči subjekti v prijavi. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, pogoj iz točke 3.2.5 razpisne dokumentacije lahko izpolnijo kumulativno tudi "posamezni član skupine pravnih ali/in fizičnih oseb" (točka 2.5.1 razpisne dokumentacije) oziroma "kandidat skupaj s podizvajalcem" (točka 2.5.2 razpisne dokumentacije). Če bi bilo mogoče gospodarski družbi Planum Novo mesto pripisati lastnost podizvajalca (čeprav iz 3. točke obrazca Prijava, kot izhaja iz priloge 1, izhaja, da prijavitelj CGP podizvajalcev na razpis ne prijavlja, vendar bi bilo mogoče šteti, da je v prijavi prijavitelja CGP podano nasprotje med dokazili glede nastopanja s podizvajalci âˆ" eno izmed dokazil, predloženih v prijavi, podizvajalstvo izključuje, drugo izmed dokazil pa zaradi svoje narave podizvajalstvo izkazuje) oziroma partnerja (prijava bi potem morala biti skupna prijava), bi bil naročnik v takem primeru upravičen pozvati prijavitelja CGP na pojasnilo prijave ter v primeru neskladnosti, ki bi jo bilo mogoče opredeliti za formalno pomanjkljivost prijave, dopustiti postopek dopolnitve prijave (82. člen ZJNVETPS), kjer bi morala gospodarska družba Planum Novo mesto tudi izkazati izpolnjevanje drugih naročnikovih zahtev, kot jih je za podizvajalce oziroma partnerje naročnik predvidel v razpisni dokumentaciji. Če pa bi šlo samo za to, da je prijavitelj CGP predložil nekaj ustreznih dokazil (obrazci M-1/M-2 oziroma M-3, iz katerih izhaja, da so delavci zaposleni za nedoločen čas pri prijavitelju CGP), nekaj pa neustreznih (obrazci M-1/M-2 oziroma M-3, iz katerih izhaja, da so delavci zaposleni za nedoločen čas pri gospodarski družbi Planum Novo mesto), bi moral prijavitelj CGP za izkazovanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja predložiti še tolikšno število dokazil, da bi zadostil naročnikovem zahtevam.

Glede na vse navedeno in na podlagi do sedaj ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče sprejeti stališča tretjega vlagatelja, da prijavitelj CGP ne izpolnjuje kadrovskega pogoja iz točke 3.2.5 razpisne dokumentacije. V tem trenutku je mogoče sprejeti zgolj stališče, da izpolnjevanja pogoja iz točke 3.2.5 razpisne dokumentacije prijavitelj CGP še ni uspel izkazati oziroma dokazati. Mogoče je torej ugotoviti, da je naročnik ravnal neskladno s predpisi o javnih naročilih, ko je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja prijavitelju CGP priznal sposobnost in štel, da je ta izkazal oziroma dokazal, da izpolnjuje kadrovski pogoj iz točke 3.2.5 razpisne dokumentacije. V trenutku sprejema sporne odločitve naročnik namreč še ni razpolagal s popolno prijavo v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS.

Tretji vlagatelj nadalje navaja, da "v prijavi kandidata CGP d.d je prav tako priloženo zavarovanje, ki ne zadostuje pogojem naročnika, saj je omejeno časovno trajanje zavarovanja prav tako pa je zavarovanje vrednostno omejeno. Naročnik bi moral zaradi neustreznega zavarovanja kandidata pozvati k dopolnitvi oziroma njegovo prijavo označiti za neprimerno."

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo prijavitelja CGP in ugotovila, da je ta v prijavi glede zavarovanja predložil:
- osnovno polico (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 (za obdobje od 1. 1. 2004 do â?? âˆ" končna točka obdobja ni določena), osnovno polico (odg-SPLOšNA ODGOVOR.) št. 108988 z dne 21. 1. 2004 (za obdobje od 1. 1. 2004âˆ"1. 1. 2014) in izjavo Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 8. 8. 2006, da "ima zavarovanec CGP â?? zavarovano: zavarovanje splošne odgovornosti z enotno zavarovalno vsoto za stvari in osebe v višini SIT â??, zavarovanja odgovornosti v okviru gradbenega zavarovanja v višini SIT â?? Skupna zavarovalna vsota znaša SIT â??". Iz navedenih dokazil tako izhaja, da je prijavitelj CGP zavarovanec pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Da bi Državna revizijska komisija ne ponavljala že obširno predstavljenega dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na zavarovanje prijavitelja CGP, ko je obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, se na že podane ugotovitve sklicuje tudi pri obravnavi zahtevka za revizijo tretjega vlagatelja.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala v obrazložitvi tega sklepa, kjer je obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, v osnovni polici (odg-SPLOšNA ODGOVOR.) št. 108988 z dne 21. 1. 2004 ni mogla ugotoviti, da zavarovalna polica (ki ureja zavarovanje splošne civilne odgovornosti) ureja tudi zahtevano kritje, pojasnila pa je tudi, da je vsebina osnovne police (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 zaradi uporabe določenih izrazov do določene mere nejasna in da k razjasnitvi njene vsebine ne pripomore niti izjava Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 8. 8. 2006. Vendar kljub navedenemu ugotovljeno dejansko stanje kaže na to, da kljub predloženi osnovni polici (gra-GRADBENO ZAVAROV.) št. 108994 z dne 21. 1. 2004 in izjavi Zavarovalnice Triglav, d. d., z dne 8. 8. 2006 ni mogoče ugotoviti, da ima prijavitelj CGP v teh dokazilih izkazano zavarovanje za kritje iz druge alinee točke 2.3.6 razpisne dokumentacije. Glede na navedeno se Državni revizijski komisiji ni treba spuščati tudi v presojo, ali "priloženo zavarovanje" "ne zadostuje pogojem naročnika" zato, ker je "omejeno časovno trajanje zavarovanja" in ker je "zavarovanje vrednostno omejeno", saj je obravnava teh očitkov brezpredmetna.

Tretji vlagatelj "zatrjuje tudi nepopolnost kandidatove ponudbe v delu, kjer se od kandidatovega zakonitega zastopnika zahteva izpolnjena in podpisana izjava (priloga 14/2). Kandidat namreč ni skaldno z razpisno dokumentacijo priložil izjav vseh zakonitih zastopnikov, vključno z vsemi izjavami zakonitih zastopnikov vseh partnerjev kandidata. Iz tega razloga je prijavo kandidata prav tako šteti za nepopolno."

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2007 zapisal: "Naročnik je na podlagi navedb vlagatelja ponovno preveril pri registrskem sodišču, kdo so zakoniti zastopniki družbe CGP, d.d. in ugotovil, da je kandidat priložil izjavo o nekaznovanosti za edinega zakonitega zastopnika, ki družbo zastopa posamično brez omejitev, s čimer je zadostil zahtevi naročnika in je tako prijava popolna."

V izogib ponavljanju splošnih ugotovitev glede zahtev po predložitvi dokazila, kot izhaja iz priloge 14/2, se Državna revizijska komisija sklicuje na ugotovitve, kot jih je podala, ko je obravnavala vsebinsko enako revizijsko tretjega vlagatelja navedbo pri skupnih prijaviteljih Magg, Legartis in Prigo.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, so morali prijavitelji predložiti večje število izjav glede izpolnjevanja pogoja nekaznovanosti za določena kazniva dejanja. Tretjemu vlagatelju je sporno to, da izjave, kot je predvidena v obrazcu, kot izhaja iz priloge 14/2, niso podali vsi zakoniti zastopniki vsaj prijavitelja CGP, zaradi česar bi bilo treba prijavo prijavitelja CGP šteti za nepopolno. Tretji vlagatelj namreč tudi navaja, da v prijavi ni tudi izjav zakonitih zastopnikov "vseh partnerjev kandidata", vendar je ob podanih ugotovitvah pri obravnavi predhodnih očitkih Državna revizijska komisija obravnavala revizijsko navedbo zgolj v smeri, da v prijavi niso predložene vse izjave zakonitih zastopnikov prijavitelja CGP:

Ker v prijavi ni bil predložen tudi morebitni izpisek iz sodnega registra, je Državna revizijska komisija vpogledala v elektronski sodni register, dostopen prek storitev e-uprave https://e-uprava.gov.si/e-uprava/sodregPodatki.euprava"sod=068&vloznaStevilka=10001700&srg=20 0700546&syd=13.08.2007, pri tem pa je ugotovila, da so v razdelku "seznam zastopnikov" navedeni Anton škrlj (prokurist), Martin štubljar (član uprave), Marijan Prešeren (član uprave) in Marjan Pezdirc (predsednik uprave).

Državna revizijska komisija je glede prej navedenih zastopnikov ugotovila, da je v prijavi predložena zgolj izjava (obrazec, kot izhajajo iz priloge 14/2 âˆ" izjava zakonitega zastopnika pravne osebe) Marjana Pezdirca. Glede na revizijsko navedbo tretjega vlagatelja je mogoče razbrati, da je tretjemu vlagatelju sporno to, da v prijavi prijavitelja CGP niso bile predložene tudi izjave prokurista in dveh članov uprave.

Prijavitelj CGP je delniška družba.

Kot je Državna revizijska komisija predhodno že predstavila, prokuristi niso zakoniti zastopniki družbe, naročnik pa je zahteval, naj izjavo glede (ne-)kaznovanosti podajo le zakoniti zastopniki (pravne osebe), zaradi česar tudi odsotnosti izjave Antona škrlja, ki je pri prijavitelju CGP prokurist, ni mogoče interpretirati v smeri, da ima predložena prijava v tem delu pomanjkljivost, ki bi terjala njeno odpravo.

Dodaten komentar k 32. členu ZGD-1:
"Pravni temelj pridobitve upravičenja korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe je v ZGD urejen delno različno v zvezi s posameznimi pravnoorganizacijskimi oblikami družbe (ki imajo pravno osebnost), in sicer:
â??
(iii) Delniško družbo zastopa uprava družbe (prvi odstavek 266. člena ZGD-1), ki ima lahko enega ali več članov, oziroma upravni odbor (prvi odstavek 285. člena ZGD-1). Gre za tipično obliko zastopnika kot organa družbe (glej tudi â??). Posamezni člani uprave (zastopniškega organa družbe) pa pridobijo upravičenje za zastopanje s tem, ko jih pristojni organ družbe (nadzorni svet oziroma skupščina, če družba nima nadzornega sveta) imenuje na funkcijo člana uprave.
â??"
[Nina Plavšak in drugi: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga (1. do 167. člen), Založba GV, Ljubljana 2006, str. 203âˆ"204].

Ker sta Martin štubljar in Marijan Prešeren člana uprave (čeprav gospodarsko družbo CGP zastopata s predsednikom uprave), bi morala v skladu z zahtevo iz razpisne dokumentacije (ki ne omejuje predložitve izjave le na zakonite zastopnike, ki samostojno zastopajo pravno osebo) podati izjavo, ki jo določa priloga 14/2. Kazenska odgovornost je namreč individualna.

Izjava, ki jo je zahteval naročnik, hkrati predstavlja pooblastilo za morebitno pridobivanje podatkov iz kazenske evidence. Ker gre v tem primeru za osebne podatke, mora naročnik v skladu s četrtim odstavkom 45. člena ZJNVETPS pridobiti "soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo". Ravno tako je mogoče ugotoviti, da je pridobivanje navedenih podatkov podvrženo določenemu režimu (drugi odstavek 21. člena Pravilnika o kazenski evidenci; Uradni list RS, št. 34/2004, 127/2006) in ne gre za podatke, ki bi bili razvidni iz že kakšnega drugega dokazila.

Dejstvo, da ni bila predložena zahtevana listina, pa predstavlja zgolj formalno pomanjkljivost prijave, ki jo je mogoče odpraviti.

Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal neskladno s predpisi o javnih naročilih, saj v trenutku sprejema sporne odločitve o priznanju sposobnosti še ni razpolagal s popolno prijavo v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS.

Kar se nanaša na revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede prijave prijavitelja CGP Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tretji vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, saj je prijavitelju CGP priznal sposobnost, pa bi je še ne smel, zaradi česar je zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja v delu, kjer ta predlaga razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti prijavitelju CGP, ugodila ter v tem obsegu razveljavila odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 in spremljajoče obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007. S tem se postopek s prijavo prijavitelja CGP pri naročniku vrne v fazo pregleda in dopolnitve prijave v skladu z 82. členom ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija je kot zadnje obravnavala še revizijske navedbe, ki jih tretji vlagatelj navaja v točki Ad5) zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj v tej točki zahtevka za revizijo navaja očitke, s katerimi po vsebini utemeljuje nezakonitost naročnikove odločitve v delu, kjer je naročnik odločil, da prizna sposobnost skupnima prijaviteljema Cestno podjetje Kranj in Rekon.

Tretji vlagatelj kot sporne izpostavlja reference tako prijavitelja Cestno podjetje Kranj kot prijavitelja Rekon. Ob tem tretji vlagatelj [v zadnji točki revizijskih navedb točke Ad5)] kot sporno izpostavlja tudi referenco, "kjer je kot izvajalec" navedena gospodarska družba Vâ??, d. d. "torej referenca ni vezana na kandidata ali partnerja ampak drugo podjetje, torej je potrebno tako referenco spoznati za neprimerno in jo iz nadaljnjega ocenjevanja izločiti".

Ker tretji vlagatelj v točki Ad5) zahtevka za revizijo uveljavlja revizijske navedbe glede spornosti referenc razpršeno, je Državna revizijska komisija najprej obravnavala revizijsko navedbo tretjega vlagatelja, kjer kot sporna nastopa gospodarska družba Vâ??, d. d.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se gospodarska družba Vâ??, d. d., pojavlja zgolj v primeru referenčnih del, ki jih prijavitelj Cestno podjetje Kranj uveljavlja v referenčni listi pod zaporedno številko 7 ("kanalizacija Britof âˆ" II. faza", izvedena v letih "2004âˆ"2006").

Državna revizijska komisija je revizijsko navedbo tretjega vlagatelja preizkusila v smislu, da bi naročnik ne smel upoštevati prijavljenih referenčnih del prijavitelja Cestno podjetje Kranj, saj naj bi ta dela izvršila gospodarska družba Vâ??, d. d.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavi predloženo "referenčno potrdilo" z dne 22. 9. 2006 in ugotovila, da je z njim "naročnik Komunala Kranj" potrdila, da je prijavitelj Cestno podjetje Kranj izvajal določena gradbena dela (obnova ceste, fekalne kanalizacije in vodovoda) na projektu "kanalizacija Britof âˆ" II. faza".

Prijavitelj Cestno podjetje Kranj je v prijavi predložil tudi prvo stran štiripartitne pogodbe (pogodba št. 044/04 za obnovo cest vodovodnega omrežja in izgradnjo fekalne kanalizacije s črpališčem Britof II. faza), sklenjene med Mestno občino Kranj in Komunalo Kranj na eni strani ter gospodarsko družbo Vâ??, d. d., in prijaviteljem Cestno podjetje Kranj na drugi strani.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prva stran štiripartitne pogodbe kaže na to, da je pri gradbenih delih na projektu "kanalizacija Britof âˆ" II. faza" sodelovala tudi gospodarska družba Vâ??, d. d., vendar navedeno dejstvo samo po sebi še ne izključuje tega, da referenca ni vezana (tudi) na prijavitelja Cestno podjetje Kranj. Tretji vlagatelj namreč ne dokazuje, da bi prijavitelj Cestno podjetje Kranj ne opravljal gradbenih del na tem projektu ali da bi količina del, ki jih je ta navedel v "referenčnem potrdilu" z dne 22. 9. 2006, ne bila resnična.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj ni predstavil argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče naročniku očitati morebitno kršitev predpisov o javnih naročilih.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej obravnavala revizijske navedbe tretjega vlagatelja, povezane s spornostjo referenc, ki jih je v prijavi uveljavljal prijavitelj Rekon.

Tretji vlagatelj navaja, da je "sporna /je/ tudi referenca", ki jo v referenčni listi prijavitelja Rekon ta uveljavlja pod zaporedno številko 1, "saj je bil referenca izvedena v letu 2007, ki ni referenčno leto, torej je referenco potrebno izločiti".

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon, pri tem pa je ugotovila, da je tretjemu vlagatelju sporno referenčno delo, ki je v referenčni listi prijavitelja Rekon navedeno pod zaporedno številko 1:
- gospodarska družba "Eâ??, d. o. o." (investitor referenčnega objekta infrastrukture),
- "kanalizacija" (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture),
- â??
- "2007" (leto gradnje).

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v "potrdilo investitorja referenčnega objekta" z dne 4. 6. 2007 in ugotovila, da "investitor referenčnega objekta" gospodarska družba Eâ??, d. o. o. (na potrdilu je odtisnjen tudi njen žig) potrjuje, da je prijavitelj Rekon "izvedel v letu 2007 gradbena dela pri gradnji: kanalizacija â?? (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture) v dolžini â?? strokovno pravilno in pravočasno".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v prijavi predloženo "gradbeno pogodbo". Iz uvodnega dela pogodbe je razvidno, da jo sklepata gospodarska družba Eâ??, d. o. o. (kot naročnik), in prijavitelj Rekon (kot izvajalec). Iz navedene pogodbe je tudi razvidno, da sta jo pogodbeni stranki podpisali 15. 1. 2007.

Na podlagi predloženih dokazil je tako mogoče šteti, da je prijavitelj Rekon gradbena dela pri sporni investiciji opravljal le v letu 2007.

Naročnik je v točki 3.2.3.1. Reference potencialnega kandidata - prilogi 7/1 in 7/2 (stran 15 od 56 razpisne dokumentacije) med drugim določil:
"Potencialni kandidat mora izkazati, da je v letih 2004, 2005 in 2006 izvedel gradbena dela pri gradnji glavnih plinovodov, vročevodov, parovodov, kanalizacije ali vodovodov v skupni dolžini minimalno 10 km omrežja."

Ker v skladu s točko 3.2.3.1 razpisne dokumentacije leta 2007 ni mogoče upoštevati kot referenčnega pri uveljavljanju referenčnih del, Državna revizijska komisija ugotavlja, da reference pod zaporedno številko 1 iz referenčne liste prijavitelja Rekon ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju sposobnosti skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon.

Tretji vlagatelj nadalje navaja, da "pri referenci po točko 2 prav tako ni razvidno, da je naročnik, ki je referenco potrdil tudi naročnik. Referenca je bila namreč potrjena s strani Občine škofljica, kot investitor pa se navaja" gospodarska družba Hâ??, d. o. o. "Vlagatelj ponovno opozarja na že izpostavljeno načelo enakopravnsoti ponudnikov/kanidatov, ki je v konkretnem primeru očitno kršeno."

Kot izhaja iz te revizijske navedbe, je tretjemu vlagatelju sporno zgolj to, da naj bi potrdilo investitorja referenčnega objekta izdal subjekt, ki naj ne bi bil investitor referenčnih objektov.

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon, pri tem pa je ugotovila, da je tretjemu vlagatelju sporno referenčno delo, ki je v referenčni listi prijavitelja Rekon navedeno pod zaporedno številko 2:
- "Obč. škofljica" (investitor referenčnega objekta infrastrukture),
- "vodovod" (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture),
- "Izg. javne in kom. infrastrukture v POC škofljica" (naziv investicije),
- "DN 80 âˆ" 0,19 km, DN 100 âˆ" 0,04 km, DN 150 âˆ" 1,22 km" (dolžina omrežja v km in premer/i cevovoda v mm),
- "2006" (leto gradnje).

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v "potrdilo investitorja referenčnega objekta" z dne 4. 6. 2007 in ugotovila, da "investitor referenčnega objekta" Občina škofljica (na potrdilu je odtisnjen tudi žig Občine škofljica) potrjuje, da je prijavitelj Rekon "pri: Izgradnja javne in komunalne infrastrukture v POC škofljica (naziv investicije) izvedel v letu 2006 gradbena dela pri gradnji: vodovod (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture) v dolžini 1,45 km in premera cevovoda/ov DN 80; DN 100; DN 150 mm strokovno pravilno in pravočasno".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v prijavi predloženo "gradbeno pogodbo". Iz uvodnega dela pogodbe je razvidno, da jo sklepata gospodarska družba Hâ??, d. o. o. (kot naročnik), in prijavitelj Rekon (kot izvajalec). Nadalje je mogoče iz te pogodbe ugotoviti, da je v uvodnem besedilu 1. člena določeno, da "pogodbeni stranki kot nesporno ugotavljata", v točki 1.1. je navedeno, "da je bil naročnik v postopku oddaje javnega naročila za ''izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v poslovno obrtni coni škofljica, v območju urejanja VP 9/1 in VO 9/2 III. a faza'' izbran kot najugodnejši ponudnik in da je bila dne 12. 10. 2005 med Občino škofljica (v nadaljevanju: glavni investitor) in naročnikom sklenjena gradbena pogodba št. K âˆ" 051/05", v točki 1.2. pa je navedeno, "da je bil izvajalec za izvedbo spodaj navedenih del izbran kot najugodnejši ponudnik na podlagi ponudbe št. 161/05-j z dne 10. 8. 2005".

Kot izhaja iz v prijavi predloženega dela pogodbe (pogodba je bila sklenjena 9. 6. 2006), je bila iztočnica za sklenitev pogodbe med gospodarsko družbo Hâ??, d. o. o., in prijaviteljem Rekon (torej te pogodbe, ki je predložena v prijavi skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon) že sklenjena gradbena pogodba med Občino škofljica in gospodarsko družbo Hâ??, d. o. o. (sklenjena 12. 10. 2005). Namreč, kot je mogoče razbrati iz točk 1.1. in 1.2. 1. člena (dela) pogodbe, sklenjene 9. 6. 2006, je Občina škofljica kot "glavni investitor" izvedla postopek javnega naročanja za gradbena dela v poslovno obrtni coni škofljica, v postopku pa je bila izbrana ponudba gospodarske družbe Hâ??, d. o. o. Gospodarska družba Hâ??, d. o. o., je za izvedbo dela gradbenih del, ki jih je pridobila v postopku javnega naročanja, angažirala prijavitelja Rekon. Pogodbo, sklenjeno 9. 6. 2006, bi bilo mogoče označiti kot pogodbo, sklenjeno s podizvajalcem, ki pa na temeljno razmerje med prvotnim naročnikom gradbenih del (Občino škofljica kot investitorjem v referenčne objekte komunalne infrastrukture v poslovno obrtni coni škofljica) in prvotnim izvajalcem gradbenih del (gospodarska družba Hâ??, d. o. o.) ne vpliva. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da obstajata dve gradbeni pogodbi, s tem pa dve neodvisni pogodbeni razmerji.

Državna revizijska komisija tako tudi ugotavlja, da tretji vlagatelj napačno ugotavlja, da se gospodarska družba Hâ??, d. o. o., "navaja kot investitor". Investitor v gradbena dela v poslovno obrtni coni škofljica je Občina škofljica, gospodarska družba Hâ??, d. o. o., pa je po gradbeni pogodbi, sklenjeni 9. 6. 2006, zgolj naročnik gradbenih del pri prijavitelju Rekon. V slednjem primeru gre zgolj za razmerje izvajalec podizvajalec.

Glede na razloge, ki jih uveljavlja tretji vlagatelj, Državna revizijska komisija ni mogla slediti revizijski navedbi tretjega vlagatelja, da je načelo enakopravne obravnave "v konkretnem primeru očitno kršeno".

Tretji vlagatelj v nadaljevanju "prav tako izpostavlja dvom o resničnosti priavljenih referenc partnerja Rekon d.o.o., ki pod referenčni posel št. 3 z občino Ivančna Gorica prijavlja ocenjeno vrednost le te v višini 20.006.697,90 SIT za izgrajenih 4,98 km vodovoda, pri referenci pod št 4 naročnika Gorenja vas Poljane za 0,93 km vodovoda prijavil pogodbeno vrednost 23.903.028,69 SIT. Vlagatelj iz predidnosti izpostavlja nesorazmerno pogodbeno vrednost glede na evidenstno različen obseg dela in poziva naročnika k preveritvi resničnosti prijavlajene reference."

Kot izhaja iz navedene revizijske navedbe tretjega vlagatelja, ta ni oblikovana v očitek o konkretni kršitvi, saj tretji vlagatelj ne zatrjuje in dokazuje, da bi prijavljenih referenčnih del prijavitelj Rekon ne izvedel, pa bi to naročnik moral ugotoviti. Tretji vlagatelj zgolj "izpostavlja dvom", "iz predidnosti (očitno previdnosti; op. Državne revizijske komisije) izpostavlja nesorazmerno pogodbeno vrednost glede na evidenstno različen obseg dela" in izhajajoč iz svoje neprepričanosti "poziva naročnika k preveritvi resničnosti prijavlajene reference". Državna revizijska komisija pojasnjuje, da zgolj zaradi "izpostavljenega dvoma" tretjega vlagatelja in "želje po previdnosti" spornosti nastalega položaja ne more presojati. Tretji vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ni predstavil nobenih (pravnorelevantnih, objektivnih) dejstev, kot to zahteva 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, zaradi česar ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogla ugotoviti morebitne kršitve.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija povzema, da je tretji vlagatelj uspel izkazati, da naročnik pri ugotavljanju sposobnosti skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon ne more upoštevati referenčnih del, navedenih v referenčni listi pod zaporedno številko 1 (pri prijavitelju Rekon). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da nekaterim referenčnim delom, navedenih v referenčni listi (pri prijavitelju Rekon), tretji vlagatelj sicer ni oporekal, prav tako pa s svojimi revizijskimi navedbami, da bi naročnik ne smel upoštevati spornih referenčnih del, ki jih je v prijavi uveljavljal prijavitelj Rekon (pod zaporednimi številkami 2, 3, 4 in 5), tretji vlagatelj ni uspel. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija štela, da tretji vlagatelj ni uspel izkazati oziroma dokazati nezakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je pri ugotavljanju sposobnosti skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon upošteval referenčna dela, ki jih je prijavitelj Rekon uveljavljal v referenčni listi pod zaporednimi številkami 2, 3, 4 in 5.

Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik v točki 3.2.3.1 razpisne dokumentacije določil, da mora potencialni prijavitelj "izkazati, da je v letih 2004, 2005 in 2006 izvedel gradbena dela pri gradnji glavnih plinovodov, vročevodov, parovodov, kanalizacije ali vodovodov v skupni dolžini minimalno 10 km omrežja". Pri pregledu odstopljene spisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je kateri izmed gospodarskih subjektov zahteval pojasnilo te določbe razpisne dokumentacije ali da bi jo naročnik morebiti sam pojasnjeval. Po roku za predložitev prijav (ponudb) nejasnih zahtev iz razpisne dokumentacije (torej v primeru, ko jezikovni znaki posamezne zahteve niso jasni ali ponujajo več možnih razlag) ni mogoče razlagati v škodo prijaviteljev (ponudnikov). V takem primeru je mogoče uporabiti do prijavitelja (ponudnika) blažjo razlago. Ker določba razpisne dokumentacije dopušča tudi najblažjo razlago - da prijavitelj zadosti postavljenemu pogoju že, če izkaže, da ima izkušnje pri gradnji vsaj 10 km cevovodov (razpisno dokumentacijo je mogoče razumeti tudi v smeri, da od prijaviteljev ne zahteva, da morajo ti izkazati reference za vseh pet naštetih vrst cevovodov; razpisna dokumentacija ob tem niti ne vsebuje zahteve po izkazovanju deleža katerega izmed petih naštetih vrst cevovodov), zaradi česar preverjanje še drugih možnih (strožjih) pomenov navedene določbe razpisne dokumentacije ne bi vplivalo na predhodno zapisano -, je Državna revizijska komisija seštela količine gradbenih del, kot so navedene v referenčni listi prijavitelja Rekon, in sicer za referenčna dela pod zaporednimi številkami 2, 3, 4 in 5, pri tem pa je ugotovila, da vsota dolžin znaša 9,21 km.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala tudi v točko 2.5.1 Skupna prijava (strani 7 in 8 od 56 razpisne dokumentacije), pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v njej med drugim določil:
"Posamezni član skupine pravnih ali/in fizičnih oseb v okviru skupne prijave mora izpolnjevati pogoje na naslednji način:
- â??
- kumulativno: 3.2.3.1, â??
- â??"

Kot izhaja iz navedene določbe razpisne dokumentacije, lahko pogoj glede razpolaganja z referencami izkažejo vsi gospodarski subjekti, ki predložijo skupno prijavo, skupaj. Da bi torej obveljala naročnikova ugotovitev, da skupna prijavitelja Cestno podjetje Kranj in Rekon izpolnjujeta pogoj iz točke 3.2.3.1 razpisne dokumentacije oziroma da sta uspela izkazati njegovo izpolnjevanje, bi bilo zadosti, da se ugotovi, da tretji vlagatelj ni uspel izkazati neustreznosti referenc prijavitelja Cestno podjetje Kranj za izvedena gradbena dela v dolžini 790 m. Ugotavljanje presežka nad še potrebno dolžino referenčnih gradbenih del ne bi bila potrebna, saj bi le potrjevala to, da tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da bi moral naročnik ugotoviti, da skupna prijavitelja Cestno podjetje Kranj in Rekon postavljenega pogoja ne izpolnjujeta oziroma da nista uspela izkazati njegovega izpolnjevanja.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe tretjega vlagatelja, povezane s spornostjo referenc, ki jih je v prijavi uveljavljal prijavitelj Cestno podjetje Kranj.

Tretji vlagatelj najprej navaja, da je naročnik upošteval referenco prijavitelja Cestno podjetje Kranj, predloženo pod zaporedno številko 1, ki jo je potrdil subjekt, ki ni hkrati investitor (kar naj bi bilo razvidno iz predložene kopije pogodbe). Tretji vlagatelj hkrati zatrjuje kršitev načela enakopravnosti, ker naj bi naročnik enakega dejanskega stanja ne upošteval pri tretjem vlagatelju. Tretji vlagatelj "iz previdnosti predlaga preverbo resničnosti navedene reference, saj vlagatelj na podlagi dolgoletnih izkušenj na predmetnem področju dvomi v resničnost relacije med navedeno pogodbeno ceno in doložino izvedenih del. Resničnost prijavljene reference bo izkazano zgolj z izvedenim preverjanjem s strani naročnika oziroma Državne revizijske komisije, v nasprotnem primeru je predmetno referenco potrebno iz prijave izločiti."

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon, pri tem pa je ugotovila, da je tretjemu vlagatelju sporno referenčno delo, ki je v referenčni listi prijavitelja Cestno podjetje Kranj navedeno pod zaporedno številko 1:
- "Občina Jesenice" (investitor referenčnega objekta infrastrukture),
- "Vodovod Javorniški Rovt" (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture),
- "Vodovod Javorniški Rovt" (naziv investicije),
- "10 km (DN 50, 80, 100, 125)" (dolžina omrežja v km in premer/i cevovoda v mm),
- "2004âˆ"2006" (leto gradnje).

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v "potrdilo investitorja referenčnega objekta" z dne 25. 5. 2007 in ugotovila, da "investitor referenčnega objekta Občina Jesenice" (na potrdilu je tudi odtisnjen žig Občine Jesenice) potrjuje, da je prijavitelj Cestno podjetje Kranj "pri: izgradnja vodovoda za naselje Javorniški Rovt (naziv investicije) izvedel v letu 2004âˆ"2006 gradbena dela pri gradnji: izgradnja vodovoda (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture) v dolžini 10 km in premera cevovoda/ov DN 50, 80, 100, 125 mm strokovno pravilno in pravočasno".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v prijavi predloženo "gradbeno pogodbo št. 403-81/2004 âˆ" izgradnja vodovoda za naselje Javorniški Rovt". Iz uvodnega dela pogodbe je razvidno, da "jo sklepajo naročnik: Občina Jesenice â??, pooblaščeni investitor: Jeko-in d.o.o., â?? in izvajalec: Cestno podjetje Kranj, â??".

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijsko navedbo tretjega vlagatelja v delu, kjer "iz previdnosti predlaga preverbo resničnosti navedene reference".

Kot izhaja iz navedene revizijske navedbe tretjega vlagatelja, ta ni oblikovana v očitek o konkretni kršitvi, saj tretji vlagatelj ne navaja in dokazuje, da in v čem so konkretno podane neskladnosti glede referenčnega dela prijavitelja Cestno podjetje Kranj, ki bi jih naročnik moral ugotoviti, pa jih ni, ampak "iz previdnosti" naročniku predlaga, naj zaradi svojega "dvoma", izoblikovanega na podlagi "dolgoletnih izkušenj na predmetnem področju", preveri njegovo resničnost. Ne glede na to, da bi morebiti obstajala naročnikova dolžnost preverjati referenčno delo prijavitelja Cestno podjetje Kranj oziroma da je naročnik celo preverjal referenčno delo prijavitelja Cestno podjetje Kranj in ugotovil izpolnjevanje pogoja, pa ga ne bi smel, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da zgolj zaradi "dvoma" in "previdnosti" tretjega vlagatelja spornosti nastalega položaja ne more presojati. Tudi v tem primeru tretji vlagatelj v zahtevku za revizijo ni predstavil nobenih (pravnorelevantnih, objektivnih) dejstev, kot to zahteva 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, zaradi česar ob upoštevanju pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti morebitne kršitve.

Ob tem pa je treba tudi ugotoviti, da je stališče tretjega vlagatelja, da "resničnost prijavljene reference bo izkazano zgolj z izvedenim preverjanjem s strani naročnika oziroma Državne revizijske komisije", glede na pravila, ki veljajo v revizijskem postopku, neustrezno, saj je na tretjem vlagatelju tako trditveno kot dokazno breme, da izkaže določeno kršitev. šele v primeru, da bi tretji vlagatelj predstavil argumente objektivne narave in podprte z dokazi (dokaznimi predlogi), bi bilo mogoče ugotavljati, ali je res podana kršitev (npr. referenca ne zadostuje naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je naročnik ne bi smel upoštevati). Čeprav "dolgoletnih izkušenj na predmetnem področju" tretjemu vlagatelju verjetno ne bi mogli ne priznati, pa je mogoče ugotoviti, da zgolj navedena trditev tretjega vlagatelja ne more predstavljati osnove Državni revizijski komisiji za ugotavljanje skladnosti oziroma neskladnosti v naročnikovem ravnanju.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz predložene kopije dela "gradbene pogodbe št. 403-81/2004 âˆ" izgradnja vodovoda za naselje Javorniški Rovt" sicer res izhaja, da je kot "pooblaščeni investitor" naveden "Jeko-in d.o.o.", v referenčni listi in "potrdilu investitorja referenčnega objekta" z dne 25. 5. 2007 pa je kot investitor navedena Občina Jesenice, vendar zgolj to dejstvo v tem trenutku glede na zaključne ugotovitve Državne revizijske komisije pri obravnavi revizijskih navedb tretjega vlagatelja glede referenc pri prijavitelju Rekon še ne bi vplivalo na ugotovitev obstoja morebitne kršitve (tudi ne kršitve načela enakopravnosti), zaradi česar se bo Državna revizijska komisija do te revizijske navedbe tretjega vlagatelja opredelila po obravnavi drugih revizijskih navedb tretjega vlagatelja, s katerimi ta oporeka skladnosti referenc prijavitelja Cestno podjetje Kranj.

Tretji vlagatelj nadalje navaja, da "prav tako so sporne ostale prijavljene reference kandidata. Naročnik je namreč zahteval, da kandidat izvedeno referenco dokaže tudi s kopijo gradbene pogodbe, iz katere so razvidne pogodbene stranke in referenčni objekt kot predmet pogodbe. Iz predloženega dokazila kandidata ni moč izkazati oziroma dokazati obsega izvedenih del, ki jih kandidat navaja v referenčni listi, prav tako pa ni razviden časovni potek del, torej iz reference pod št. 2 in 3 (naročnika Direkcij za ceste), ki je bila izvedene od 2002 do 2005 oziroma 2003 do 2005 ni razvidno kakšen obseg del je bil izveden v referenčnih letih od 2004 do 2006 (konkretno od 2004 do 2005), torej je sporno ali je predložena referenca sploh ustrezna. Naročnik bi moral kandidata pozvati k dopolnitvi predmetne reference z pojasnilom kdaj je bila referenca izvedena in kolikšen del reference je bil izveden v referenčnih letih oziroma kakšen obseg del je potrebno iz reference izločiti. Enak argument vlagatelj uveljavlja za vse prijavljene reference kandidata."

Kot je Državna revizijska komisija že navedla v obrazložitvi tega sklepa, ko je obravnavala revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede spornosti uveljavljanih gradbenih del prijavitelja Ceste mostovi Celje, je bila zahteva iz druge alinee drugega odstavka točke 3.2.3.1 razpisne dokumentacije to, da mora biti iz dela kopije gradbene pogodbe razviden referenčni objekt kot predmet pogodbe, razpisne dokumentacije pa ni mogoče tolmačiti v smeri, da bo naročnik smel upoštevati le tiste pogodbe, v katerih bodo količine izvedenih del izrecno navedene že v pogodbi sami. Ker je bila zahteva iz druge alinee drugega odstavka točke 3.2.3.1 razpisne dokumentacije zgolj še to, naj bodo razvidne tudi pogodbene stranke, je mogoče ugotoviti, da naročnik ni določil, da je sestavni del predloženega dokazila (kopija dela gradbene pogodbe) tudi časovni potek del. Glede na določbe razpisne dokumentacije tako ni mogoče šteti, da bi bila podana kršitev, če je prijavitelj predložil dokazilo, pa iz njega nista razvidna količina izvedenih del in časovni potek teh del. Seveda pa ima prijavitelj oziroma vlagatelj možnost oporekati vsebini referenčnega dela in temu, da uveljavljana dela niso bila izvedena v letih, ki jih je naročnik določil kot referenčna, zaradi česar takih referenc naročnik ne more upoštevati pri odločanju, ali je nek prijavitelj izpolnil pogoj oziroma dokazal njegovo izpolnjevanje.

Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo tretji vlagatelj navaja, da "je sporno ali je predložena referenca sploh ustrezna", ker "reference pod št. 2 in 3 (naročnika Direkcij za ceste), ki je bila izvedene od 2002 do 2005 oziroma 2003 do 2005 ni razvidno kakšen obseg del je bil izveden v referenčnih letih od 2004 do 2006 (konkretno od 2004 do 2005)", zaradi česar bi moral naročnik "kandidata pozvati k dopolnitvi predmetne reference z pojasnilom kdaj je bila referenca izvedena in kolikšen del reference je bil izveden v referenčnih letih oziroma kakšen obseg del je potrebno iz reference izločiti", in zaključuje, da "enak argument vlagatelj uveljavlja za vse prijavljene reference kandidata".

Glede na to, da tretji vlagatelj navaja, da "enak argument" "uveljavlja za vse prijavljene reference kandidata", pri tem pa posebej tega argumenta ne predstavi, je Državna revizijska komisija štela, da tretji vlagatelj glede na kontekst in umestitev tega argumenta navaja, da "so sporne ostale prijavljene reference" prijavitelja Cestno podjetje Kranj. Ker je tretji vlagatelj v 1. točki točke Ad5) zahtevka za revizijo kot sporno predstavil referenco, ki jo je prijavitelj Cestno podjetje Kranj prijavil v referenčni listi pod zaporedno številko 1 (gradnja vodovoda Javorniški Rovt), v 5. točki točke Ad5) zahtevka za revizijo pa kot sporno izpostavil referenco, ki jo je prijavitelj Cestno podjetje Kranj prijavil v referenčni listi pod zaporedno številko 7 (kanalizacija Britof âˆ" II. faza), češ da se ne ta sploh nanaša na prijavitelja Cestno podjetje Kranj, je Državna revizijska komisija štela, da se ta "enak argument" nanaša še na "prijavljene reference kandidata" (tj. prijavitelja Cestno podjetje Kranj) pod zaporednimi številkami 4, 5 in 6.

Državna revizijska komisija je vpogledala v referenčno listo, pri tem pa je ugotovila, da je v referenčni listi prijavitelja Cestno podjetje Kranj navedeno:
â"˘ pod zaporedno številko 4
- "Občina Žirovnica" (investitor referenčnega objekta infrastrukture),
- "kanalizacija" (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture),
- "kanalizacija Doslovče" (naziv investicije),
- "kanalizacija (1,18 km) (DN 200, 250)" (dolžina omrežja v km in premer/i cevovoda v mm),
- "2005âˆ"2006" (leto gradnje),

â"˘ pod zaporedno številko 5:
- "Občina Žirovnica" (investitor referenčnega objekta infrastrukture),
- "kanalizacija" (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture),
- "fekalni kanal Smokučâˆ"Studenčice" (naziv investicije),
- "1,3 km (DN 300)" (dolžina omrežja v km in premer/i cevovoda v mm),
- "2006" (leto gradnje),

â"˘ pod zaporedno številko 6 pa:
- "Občina Naklo" (investitor referenčnega objekta infrastrukture),
- "kanalizacija" (vrsta objekta gospodarske javne infrastrukture),
- "kanalizacija Podrebecâˆ"Naklo" (naziv investicije),
- "1,13 km (DN 200, 250, 300, 400)" (dolžina omrežja v km in premer/i cevovoda v mm),
- "2004âˆ"2005" (leto gradnje).

Kot je bilo že predstavljeno, je naročnik v točki 3.2.3.1 razpisne dokumentacije določil, da bo kot referenčna upošteval leta 2004, 2005 in 2006. Glede na to, da iz podatkov, ki jih je prijavitelj Cestno podjetje Kranj navedel v referenčni listi za referenčna dela pod zaporednimi številkami 4, 5 in 6, izhaja, da so bila vsa navedena dela opravljena v letih, ki jih je naročnik določil kot referenčna, Državna revizijska komisija ne vidi smisla v revizijski navedbi tretjega vlagatelja, ko ta navaja, da "enak argument vlagatelj uveljavlja za vse prijavljene reference kandidata", če se nanaša na to, da bi moral naročnik "kandidata pozvati k dopolnitvi predmetne reference z pojasnilom kdaj je bila referenca izvedena in kolikšen del reference je bil izveden v referenčnih letih oziroma kakšen obseg del je potrebno iz reference izločiti". Če so bila namreč referenčna dela izvedena v referenčnih letih, ni potrebe po izločanju "neustreznih" let. Velja sicer tudi ugotoviti, da tretji vlagatelj ni niti zatrjeval niti dokazoval, da bi teh spornih referenčnih del prijavitelj Cestno podjetje Kranj morebiti ne izvajal (izvedel) v letih, ki jih je navedel v referenčni listi.

Nadalje, če je pa mogoče revizijsko navedbo tretjega vlagatelja razumeti tudi v smislu vprašljivosti količin izvedenih del, ki jih je prijavitelj Cestno podjetje Kranj navedel v referenčni listi pod zaporednimi številkami 4, 5 in 6, pa Državna revizijska komisija znova ugotavlja, da tretji vlagatelj v skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni uspel izkazati argumentov, ki bi služili za ugotovitev morebitne kršitve. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da bi prijavitelj Cestno podjetje Kranj "obsega izvedenih del", ki ga je navedel v referenčni listi pri referenčnih delih pod zaporednimi številkami 4, 5, in 6, res ne izvedel, pa bi to naročnik moral ugotoviti.

Glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da je prijavitelj Cestno podjetje Kranj pri referenčnih delih pod zaporednimi številkami 4, 5, in 6 prijavil 3,61 km gradbenih del na cevovodih neskladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pa tega naročnik ni ugotovil.

Ker je za dokaz izpolnitve pogoja iz točke 3.2.3.1 razpisne dokumentacije (zaradi upoštevanja točke 2.5.1 razpisne dokumentacije) zadostovalo, da se ugotovi, da ima prijavitelj Cestno podjetje Kranj nesporne reference za gradnjo 790 m cevovodov, Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da tretji vlagatelj ni uspel izkazati spornosti za gradnjo 3,61 km cevovodov, se Državni revizijski komisiji ni treba spuščati tudi v presojo spornosti referenčnih del, ki ju je prijavitelj navedel v referenčni listi pod zaporednima številkama 2 in 3, saj bi bilo odločanje o tem brezpredmetno.

Glede na predhodno navedeno se zato Državni revizijski komisiji ni treba tudi opredeljevati do morebitne spornosti referenčnega dela, ki ga je prijavitelj Cestno podjetje Kranj prijavil v referenčni listi pod zaporedno številko 1. Ker tretji vlagatelj ni uspel izkazati, da skupna prijavitelja Cestno podjetje Kranj in Rekon brez sporne reference, ki jo je prijavitelj Cestno podjetje Kranj prijavil v referenčni listi pod zaporedno številko 1, nimata referenc pri gradnji vsaj 10 km cevovodov, je tudi obravnava kršitve načela enakopravnosti nepotrebna.

Vendar pa Državna revizijska komisija ob tem sicer tudi dodaja, da tretji vlagatelj ni niti zatrjeval niti dokazoval, da bi pa naročnik ravnal neskladno z načelom enakopravnosti, ker bi v postopku pregleda prijav pri pregledu prijave skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon upošteval le sporno referenco, ki jo je prijavitelj Cestno podjetje Kranj prijavil v referenčni listi pod zaporedno številko 1, in štel, da bi že zaradi te reference ta skupna prijavitelja izpolnila pogoj iz točke 3.2.3.1 razpisne dokumentacije.

Čeprav tudi navedeno v nadaljevanju ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se tretji vlagatelj ni niti postavil na izrecno stališče, da bi pa Občina Jesenice ne bila investitor v referenčni objekt, ampak zgolj navaja, da ta kot investitor ni bila navedena (očitno v "gradbeni pogodbi št. 403-81/2004 âˆ" izgradnja vodovoda za naselje Javorniški Rovt"). Kot je bilo že predstavljeno, je relevantna vsebina pojma investitor, ki oziroma kot ga je naročnik določil z razpisno dokumentacijo, ne pa zgolj poimenovanje nekega subjekta.

Tretji vlagatelj navaja, da je prijavitelj Cestno podjetje Kranj predložil neprimerno dokazilo, ki ne izkazuje izpolnjevanja pogoja, in kot sporno izpostavlja, da je ena zavarovalna polica "veljavnost pričetka zavarovanja datirala na" 1. 7. 2007, "torej je bilo priloženo zavarovanje v času predložitve prijav, na katerega datum je vezana veljavnost prijav, neveljavna", druga zavarovalna polica pa "prav tako ne izpolnjuje pogoja iz razpisne dokumentacije, saj je vrednostno in časovno omejena ter nima razširjenega zavarovanja za objekte na katerih se gradi oziroma se dela opravljajo". Drugi vlagatelj tudi navaja, da "ustreznega zavarovanja ni priložil" tudi prijavitelj Rekon, "saj je iz priloženega dokazila o zavarovanju razvidno, da je zavarovanje omejeno na I. rizik do 10.000.000 SIT za osnovno zavarovanje. Prav tako pa je vrednostno omejeno osnovno zavarovanje na 200.000.000 SIT, kar je glede na prijavljeno ocenjeno vrednost v višini 43.101.830 EUR povsem v neskladju in v očitno prenizkem znesku. Prav tako izjava na zavarovalni polici pogojuje veljavnost zgolj na 3 mesece, po tem roku pa zavarovanja kandidat nima urejenega, torej taka zavarovalna polica ni ustrezna."

Državna revizijska komisija je vpogledala v prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon, pri tem pa je ugotovila, da sta prijavitelja v prijavi glede zavarovanja predložila:
- za prijavitelja Cestno podjetje Kranj polico št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 (za obdobje 1. 7. 2007âˆ"30. 6. 2008) ter k njej speto še listino s tabelo "1. gradbeno zavarovanje z odbitno franšizo za nizke gradnje" in spremljajočimi podatki, polico št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 (za obdobje 1. 4. 2006âˆ"1. 4. 2008) ter k njej speto še listino s tabelo "6. zavarovanje odgovornosti brez odbitne franšize" in spremljajočimi podatki ter še eno polico št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 (za obdobje 1. 4. 2006âˆ"1. 4. 2008) ter k njej speto še listino s tabelo "6. zavarovanje odgovornosti brez odbitne franšize" (v tem primeru z več razdelki kot v prvi tabeli 6.) in spremljajočimi podatki. Prijavitelj Cestno podjetje Kranj je zavarovanec pri Zavarovalnici Tilia, d. d.
- za prijavitelja Rekon polico za gradbeno zavarovanje št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 (z začetkom zavarovanja 20. 7. 2006, brez navedbe poteka zavarovanja) in dodatek št. 1 (k polici št. 01-6579417) z dne 20. 7. 2006, oba sklenjena pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v odločitev o zahtevku za revizijo z dne 28. 8. 2007, pri tem pa ni mogla ugotoviti, kakšna so naročnikova stališča do revizijskih navedb tretjega vlagatelja glede spornosti zavarovanja, saj se naročnik do teh revizijskih navedb tretjega vlagatelja ni opredeljeval oziroma opredelil.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede zavarovanja prijavitelja Cestno podjetje Kranj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretjemu vlagatelju ni sporno, da je prijavitelj Cestno podjetje Kranj predložil dokazilo o zavarovanju, in sicer dve zavarovalni polici, ki ju tudi izrecno izpostavi ("Primarno priložena zavarovalna polica â??" in "Priložena je bila tudi druga zavarovalna polica â??").

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da tretji vlagatelj navaja kršitve po posameznih zavarovalnih policah, zaradi česar jih je obravnavala skladno z razdelitvijo tretjega vlagatelja.

Kot je mogoče ugotoviti iz revizijskih navedb tretjega vlagatelja, tretji vlagatelj izpostavlja, da zavarovalna polica, ki jo je prijavitelj Cestno podjetje Kranj "priložil" kot "drugo", ne vsebuje zahtevanega kritja iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Česa takega tretji vlagatelj ne navaja tudi za "primarno priloženo zavarovalno polico", zaradi česar je mogoče šteti, da tretjemu vlagatelju ni sporno, da bi ta zavarovalna polica zahtevanega kritja iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije morebiti ne vsebovala. Ker nadalje tretji vlagatelj kot "primarno priloženo" označuje tisto zavarovalno polico, pri kateri je "veljavnost pričetka zavarovanja datirala na dan 01.07.2007", je mogoče kot "drugo priloženo" zavarovalno polico identificirati polico št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 (za obdobje 1. 4. 2006âˆ"1. 4. 2008). Glede na navedeno je zato kot "primarno priloženo zavarovalno polico" mogoče šteti polico št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007 (za obdobje 1. 7. 2007âˆ"30. 6. 2008).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe tretjega vlagatelja povezane z zavarovalno polico, ki jo tretji vlagatelj opredeljuje kot "drugo priloženo" [polica št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006]. Pri tej zavarovalni polici tretji vlagatelj izpostavlja, da je "vrednostno omejena", da je "časovno omejena" in da "nima razširjenega zavarovanja za objekte na katerih se gradi oziroma se dela opravljajo".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da tretji vlagatelj ne specificira, v čem se kaže, da je ta zavarovalna polica "vrednostno omejena", in v čem naj bi to bilo v neskladju z razpisno dokumentacijo. Ker tretji vlagatelj revizijske navedbe ni pripravil na način, da bi jo bilo mogoče tudi vsebinsko preizkusiti, Državna revizijska komisija upoštevajoč pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogla ugotoviti, ali je podana morebitna kršitev. Vendar pa Državna revizijska komisija ob tem tudi pojasnjuje, da v primeru, da se tretjemu vlagatelju "vrednostna omejitev" zdi problematična v smislu zavarovalne vsote (kot izhaja iz razdelka tabele "6. zavarovanje odgovornosti brez odbitne franšize"), velja ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil posebne zahteve glede višine zavarovalne vsote, poleg tega pa zavarovalna vsota iz zavarovanja prijavitelja Cestno podjetje Kranj ni nižja od zakonskega minimuma iz tretjega odstavka 33. člena ZGO-1.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da tretji vlagatelj ne specificira, v čem se kaže, da je ta zavarovalna polica "časovno omejena" ", in v čem naj bi to bilo v neskladju z razpisno dokumentacijo. Ker tretji vlagatelj revizijske navedbe ni pripravil na način, da bi jo bilo mogoče tudi vsebinsko preizkusiti, Državna revizijska komisija upoštevajoč pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) ni mogla ugotoviti , ali je podana morebitna kršitev. Vendar pa Državna revizijska komisija ob tem tudi pojasnjuje, da v primeru, da se tretjemu vlagatelju "časovna omejitev" zdi problematična v smislu obdobja, za katerega je zavarovalna polica sklenjena (za obdobje 1. 4. 2006âˆ"1. 4. 2008), velja ugotoviti, da iz osme alinee prvega odstavka 23. člena okvirnega sporazuma (torej razpisne dokumentacije) izhaja, da je zavarovalne police prijaviteljem dopustno podaljševati, kar implicira tudi možnost predložitve zavarovalne police, ki je bila v času predložitve prijave sklenjena le za določeno obdobje.

Državna revizijska komisija kot zadnje glede "drugo priložene zavarovalne police" ugotavlja, da iz njene vsebine oziroma vsebine dikcij ter tudi ob upoštevanju četrtega odstavka 6. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti ODG-07 Zavarovalnice Tilia, d. d., ni mogoče ugotoviti, da bi vsebovala zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije, vendar navedeno še ne pomeni, da bi prijavitelj Cestno podjetje Kranj ne izpolnjeval pogoja glede zavarovanja oziroma dokazal njegovega izpolnjevanja, saj je treba ob tem preizkusiti tudi revizijske navedbe glede zavarovalne police, ki jo tretji vlagatelj označuje kot "primarno priložene". Ob tem sicer ni mogoče niti izključiti možnosti, da je bil k polici št. 10 008072 (pogodba o zavarovanju splošne odgovornosti) z dne 31. 3. 2006 sklenjen kakšen dodatek, po katerem ima prijavitelj Cestno podjetje Kranj zahtevano kritje vključeno (že) v zavarovanju splošne odgovornosti, vendar tega prijavitelj Cestno podjetje Kranj v prijavi ni izkaz(ov)al.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala revizijske navedbe tretjega vlagatelja povezane z zavarovalno polico, ki jo tretji vlagatelj opredeljuje kot "primarno priloženo" [polica št. 10 09778 (pogodba o zavarovanju gradbenih nevarnosti âˆ" nizke gradnje) z dne 6. 6. 2007].

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je vprašanje veljavnosti pogodbe vprašanje iz pristojnosti sodišča splošne pristojnosti, zaradi česar je revizijske navedbe tretjega vlagatelja, če jih gre razumeti tudi kot oporekanje veljavnosti pogodbe, obravnavala le v luči predpisov o javnih naročilih. Uporabljeni pojem "neveljavna" je zato Državna revizijska komisija preizkusila v smeri "neskladnosti z zahtevo razpisne dokumentacije".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot rok za predložitev prijav določil "6. 6. 2007 do 9. ure" (sprememba, objavljena v Uradnem listu RS, št. 48/2007 z dne 1. 6. 2007, številka objave Ob-15803/07 in uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 1. 6. 2007, številka objave 2007/S 103-126245).

Na dnu zavarovalne police št. 10 09778 je naveden datum "06.06.07".

Z vpogledom v prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon je mogoče ugotoviti, da je zavarovalna polica št. 10 09778 vložena za pregradnim kartonom št. 10 in da je skupaj z drugo ponudbeno dokumentacijo povezana z vrvico. Naročnik je prijavo skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon prejel 6. 6. 2007 ob 8.25 (kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju prijav z dne 6. 6. 2007), torej pravočasno.

Datum sklenitve zavarovalne police št. 10 09778 je enak datumu, določenem za predložitev prijav (6. 6. 2007), vendar tretji vlagatelj ni ne zatrjeval ne dokazoval, da bi ta zavarovalna polica ne bila sklenjena pred potekom roka za predložitev prijav.

Glede na navedeno je mogoče šteti, da ni izkazano, da je predložena zavarovalna polica št. 10 09778 kljub datumu "06.06.07" neskladna z zahtevo iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Kot je nadalje tudi mogoče ugotoviti, datum 1. 7. 2007 ne predstavlja datuma sklenitve sporne zavarovalne pogodbe (15. oziroma 925. člen OZ), ampak "začetek učinkovanja zavarovanja" (946. člen OZ).

Kot je mogoče razumeti iz revizijske navedbe tretjega vlagatelja, tretji vlagatelj datum 1. 7. 2007 veže na "veljavnost pričetka zavarovanja", zaradi česar je mogoče ugotoviti, da tretji vlagatelj kljub slovničnim nedoslednostim izpodbija zavarovalno polico št. 10 09778 tudi po njeni vsebini (argumenti v smislu prvega odstavka 946. člena OZ).

V prvem odstavku 946. člena OZ je določeno:
"Če ni drugače dogovorjeno, učinkuje zavarovalna pogodba od štiriindvajsete ure dneva, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, pa vse do konca zadnjega dneva časa, za katerega je zavarovanje sklenjeno. šteje se, da trajanje zavarovanja ni določeno, če je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, če stranki pred zapadlostjo premije, ki je določena v zavarovalnih pogojih, ne odpovesta pogodbe."

Komentar k 946. členu OZ:
"V teoriji ločimo formalni, materialni in tehnični začetek oziroma konec zavarovalnega razmerja. Formalni začetek zavarovanja je, ko stranki skleneta zavarovalno pogodbo, materialni začetek zavarovalnega razmerja pa je trenutek začetka jamstva zavarovalnice, da plača škodo, če nastopi zavarovalni primer (doba kritja). To je začetek jamčenja zavarovalnice za nevarnost škode. Ločimo predvideni (ko je trenutek vnaprej določen z določenim koledarskim dnem, s kakim dogodkom) in dejanski materialni začetek jamstva (ko zavarovalnica dejansko prevzame jamstvo pred škodo). Tehnični začetek zavarovalnega razmerja se prične s tistim trenutkom, od katerega zavarovalnica računa premijo. Praviloma je to od trenutka materialnopravnega začetka zavarovalnega razmerja."
(Janez šinkovec, Boštjan Tratar: Obligacijski zakonik s komentarjem in sodno prakso, Založba Oziris, Ljubljana 2001, str. 984).

Kot nesporno je mogoče ugotoviti, da je datum 1. 7. 2007 nastopil po roku, določenem za predložitev prijav. Za razrešitev spora med strankama je torej treba ugotoviti, ali je določbe razpisne dokumentacije v konkretnem primeru mogoče razlagati v smislu, da je naročnik predvidel zgolj formalni ali tudi materialni začetek zavarovanja do roka za predložitev prijav.

Po oceni Državne revizijske komisije je razpisno dokumentacijo v konkretnem primeru mogoče razumeti bolj v smislu, da mora biti zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije urejeno najkasneje do roka za predložitev prijav. Ravnanje prijaviteljev bi lahko pomenilo izigravanje, če bi šteli, da zadošča predložitev zavarovalne pogodbe in/ali police, ki bi bila sklenjena pred rokom za predložitev prijav, vendar bi bil začetek zavarovanja prepuščen prosti presoji prijavitelja. Velja sicer ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, do katerega dne še dopušča, da nastopi začetek zavarovanja, kar bi morda dopuščalo drugačno razlago, vendar je treba hkrati tudi ugotoviti, da bi se postavilo vprašanje enakopravne obravnave prijaviteljev. Ravno tako je mogoče ugotoviti, da je naročnik zahteval predložitev zavarovalne pogodbe in/ali police, kar napeljuje na to, da je relevantna vsebina dokazil (naročnik npr. ni predvidel kot zadostne zgolj izjave o zavezi po ureditvi zavarovanja z vključitvijo zahtevanega kritja). Ob tem je treba tudi ponoviti, da je zahtevano kritje iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije mogoče urediti tudi v okviru zavarovanja (splošne civilne) odgovornosti, tega pa morajo imeti izvajalci gradbenih del urejenega, ko nastopajo na trgu, zaradi česar bi vključitev zahtevanega kritja bila mogoča ne glede na potrebe konkretnega naročnika.

Izhajajoč iz zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi tretji vlagatelj s svojimi argumenti uspel izkazati, da bi moral naročnik v obravnavanem primeru ugotoviti, da prijavitelj Cestno podjetje Kranj s predloženimi dokazili v prijavi ni uspel izkazati izpolnjevanja pogoja iz druge alinee točke 3.2.6 razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede zavarovanja prijavitelja Rekon.

Tretji vlagatelj najprej navaja, da je predloženo zavarovanje prijavitelja Rekon neustrezno, ker je iz zavarovalne police razvidno, da je "zavarovanje omejeno na I. rizik do 10.000.000 SIT za osnovno zavarovanje", vendar tretji vlagatelj ne pojasni, v čem se kaže ta neustreznost z zahtevo razpisne dokumentacije. Tudi v primeru zavarovanja na I. riziko je namreč podano zavarovanje in zavarovanec lahko od zavarovalnice uveljavlja zavarovalnino (znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi; uvodno pojasnilo tega pojma po Splošnih pogojih za gradbeno zavarovanje PG-gra/97-2 Zavarovalnice Triglav, d. d.), vendar zgolj v obsegu zavarovalne vsote, omejene zaradi določitve I. rizika. V primeru škodnega dogodka, kjer bi bila škoda višja od zavarovalne vsote, bi razliko nad višino zavarovalne vsote nosil zavarovanec sam. Kot namreč izhaja iz 4. točke točke VI. Gradbeno / montažno zavarovanje Vprašalnika za pripravo informativne ponudbe za podjetniški paket Zavarovalnice Triglav, d. d. (VP-PR-ppak/06-6), sklenitev zavarovanja na prvi riziko pomeni, da je "v primeru nastanka škodnega dogodka zavarovalnina enaka z zavarovanjem kriti škodi, vendar le do dogovorjene zavarovalne vsote prvega rizika". V takih primerih riziko nastanka (zelo) visoke škode gre v breme zavarovanca, zaradi česar je na zavarovancu odločitev, ali bo prevzel določena dela, ne da bi imel zavarovanja z urejeno višjo zavarovalno vsoto.

Glede na to, da je tretji vlagatelj zgolj ugotovil dejstvo, ki izhaja iz police za gradbeno zavarovanje št. 106579417 z dne 20. 7. 2006, ne da bi hkrati uspel izkazati, v čem je podana neskladnost z zahtevami razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti morebitne kršitve.

Tretji vlagatelj kot neskladnost tudi navaja, da je "vrednostno omejeno osnovno zavarovanje na 200.000.000 SIT, kar je glede na prijavljeno ocenjeno vrednost" "povsem v neskladju in v očitno prenizkem znesku".

Državna revizijska komisija je vpogledala v polico za gradbeno zavarovanje št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 in ugotovila, da je v stolpcu "Zav. vsota" pri razdelkih pod zaporednima številkama 1 "Ceste, žel. v ravn., V.âˆ"VII. kat. izkopa temeljne nevarnosti ponderirani vrednosti" in 3 "Ceste, žel. v ravn., V.âˆ"VII. kat. izkopa, odg. izv.; zavar. odgovornosti do 11.180.000,00 sit", ki se nahajata pod stolpcem "Predmet zavarovanja", naveden znesek "200.000.000,00".

Najprej velja pojasniti, da pojem "zavarovalna vsota" med drugim pomeni "znesek, ki ga mora zavarovalnica plačati, ko nastopi zvarovalni primer" [Jaromir Beran, Marjeta Humar in drugi: Pravni terminološki slovar do 1991 - gradivo, Založba ZRC (ZRC SAZU), Ljubljana, 1999, str. 543].

Če gre torej revizijsko navedbo tretjega vlagatelja razumeti v smeri, da se mu zdi zavarovalna vsota za predmete zavarovanja, določene v razdelkih pod zaporednima številkama 1 in 3 pod stolpcem "Predmet zavarovanja", neustrezna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji vlagatelj ni pojasnil, v čem se kaže ta neustreznost z zahtevo razpisne dokumentacije. Če je revizijsko navedbo tretjega vlagatelja mogoče razumeti v smeri, da mu je sporna samo višina zavarovalne vsote, to ne izključuje dejstva, da je zavarovalna vsota določena, s tem pa, da ima prijavitelj Rekon tudi urejeno zavarovanje. S takimi revizijskimi navedbami pa tretji vlagatelj ne izkazuje, da je uspel utemeljiti neskladnost v naročnikovem ravnanju.

Kot zadnje tretji vlagatelj navaja, da izjava na zavarovalni polici pogojuje veljavnost zgolj tri mesece, po tem roku pa zavarovanja prijavitelj Rekon nima urejenega, zaradi česar je taka zavarovalna polica neustrezna.

Državna revizijska komisija je vpogledala v polico za gradbeno zavarovanje št. 106579417 z dne 20. 7. 2006 in ugotovila, da je v razdelku "Kraj zavarovanja" navedeno "Slovenija. čas do 3 mes. za posa. delo". Kot je razvidno iz primerjave revizijske navedbe tretjega vlagatelja in dikcije te zavarovalne polici, je vsebina očitka tretjega vlagatelja drugačna od vsebine dikcije v tej zavarovalni polici. Kot izhaja iz te zavarovalne police je kot začetek zavarovanja opredeljen datum 20. 7. 2006, potek zavarovanja pa ni določen. Razumeti gre, da navedena generalna polica nima omejenega trajanja, zaradi česar trimesečna omejitev ne velja za samo veljavnost zavarovalne police. Omejitev treh mesecev je vezana na veljavnost zavarovanja pri izvajanju posameznih gradbenih del. Zavarovanec pa lahko z ustreznim plačilom dodatne premije uskladi dejansko stanje pri izvajanju gradbenih del v trajanju več kot tri mesece. To je tudi razvidno iz drugega odstavka dodatka št. 1 (k polici št. 01-6579417) z dne 20. 7. 2006, kjer je določeno: "za posamezno pogodbeno delo je čas veljavnosti zavarovanja do največ treh (3) mesecev. V kolikor se izvedba posameznih del podaljša, je to potrebno sporočiti zavarovalnici še pred potekom omenjenega roka, za kar se zaračuna dodatna premija." Ob tem je v tem dodatku zapisana tudi klavzula KL-gra-r2: "Projekti, katerih predvidena dolžina izvajanja je več kot 3 mesece in niso posebej prijavljeni v zavarovanje so sicer zavarovani, vendar se v primeru škode iz temeljnih nevarnosti zavarovalnina obračuna v razmerju med tri mesečnim trajanjem del in v pogodbi določenim časom izvedbe."

Ker tudi v tem primeru tretji vlagatelj ni pojasnil, v čem se kaže neustreznost z zahtevo razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je tretji vlagatelj uspel utemeljiti, da je podana morebitna kršitev, ki bi jo moral naročnik ugotoviti, pa je ni.

Državna revizijska komisija sicer ne izključuje možnosti, da bi bila podana kakšna kršitev, vendar tretji vlagatelj argumentov za tako ugotovitev ni ponudil, saj revizijskih navedb ni obrazložil.

Kar se nanaša na revizijske navedbe tretjega vlagatelja glede prijave skupnih prijaviteljev Cestno podjetje Kranj in Rekon Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tretji vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju z ZJNVETPS, zaradi česar je zahtevku za revizijo tretjega vlagatelja v delu, kjer ta predlaga razveljavitev odločitve o priznanju sposobnosti skupnima prijaviteljema Cestno podjetje Kranj in Rekon, ugodila ter v tem obsegu razveljavila odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 in spremljajoče obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 27. 7. 2007.

Državna revizijska komisija tako povzema, da je tretjemu vlagatelju uspelo izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju z ZJNVETPS, zaradi česar je zahtevku za revizijo delno ugodila, in sicer v obsegu, kot je razviden iz izreka tega sklepa. Glede na navedeno se postopek oddaje naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in dopolnitve prijav v skladu z 82. členom ZJNVETPS.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- priprava zahtevka za revizijo âˆ" 3.000 odvetniških točk in 20 % DDV,
- vpogled "v dokumentacijo oddaje javnega naročanja in prijave oz. ponudbe izbranih kandidatov dne 8.8.2007 in 9.8.2007" âˆ" 900 odvetniških točk in 20 % DDV,
- taksa âˆ" 10.000 eurov.

Prvi vlagatelj je v zahtevi o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 7. 9. 2007 zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo - 1.000 odvetniških točk in 20 % DDV,
- 2 % materialnih stroškov.

Prvi vlagatelj je sicer že v predlogu zaradi vložitve predloga vlagatelja za izdajo sklepa po 11. členu ZRPJN (zadeva št. 018-227/2007) zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- predlog za izdajo sklepa po 11. členu ZRPJN âˆ" 1.000 odvetniških točk in 20 % DDV,
ki naj jih naročnik plača v 15 dneh od izdaje sklepa, pod izvršbo. Državna revizijska komisija se je o povrnitvi teh stroškov opredelila tako, da je odločila, da se "odločitev o stroških zaradi vložitve predloga vlagatelja, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila, pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo", zaradi česar je o povrnitvi teh stroškov odločila v tem sklepu.

Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov, nastalih z revizijo, ob skrbni in vestni presoji, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč 154. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popravek; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in vrednost odvetniške točke [1 odvetniška točka = 0,459 eurov; preračun skladen z določbami Zakona o uvedbi eura âˆ" Uradni list RS, št. 114/2006 âˆ" ZUE, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006] prvemu vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo:
- stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 1.652,40 eurov,
- takse v višini 10.000 eurov,
- stroškov za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 27,54 eurov,
- materialnih stroškov v višini 1 odvetniške točke (2 % od 50 odvetniških točk), kar znese (zaokroženo na dve decimalki) 0,46 eurov.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, priglašenih v zahtevku za revizijo, za vpogled v dokumentacijo postopka oddaje naročila in prijave, saj gre za strošek, ki je po vsebini že vključen v postavko za pripravo zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, nastalih z revizijo, priglašenih v zahtevi o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 7. 9. 2007, v obsegu nad priznanimi stroški, saj jih ne ocenjuje kot potrebne v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, priglašenih v predlogu za izdajo sklepa po 11. členu ZRPJN, saj prvi vlagatelj s tem predlogom ni uspel.

Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 11.680,04 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- taksa âˆ" 10.000 eurov.

Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov, nastalih z revizijo, ob skrbni in vestni presoji, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN drugemu vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo:
- takse v višini 10.000 eurov.

Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Tretji vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- taksa âˆ" 10.000 eurov,
- priprava zahtevka za revizijo âˆ" 3.000 odvetniških točk in 20 % DDV,
- materialni stroški âˆ" 2 % in 20 % DDV.

Tretji vlagatelj je v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 5. 9. 2007 zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo - 150 odvetniških točk in DDV.

Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov, nastalih z revizijo, ob skrbni in vestni presoji, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč 154. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN (Državna revizijska komisija je štela, da je tretji vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel dvotretjinsko), Odvetniško tarifo in vrednost odvetniške točke [1 odvetniška točka = 0,459 eurov; preračun skladen z določbami, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006] tretjemu vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo dveh tretjin izhodiščnih vrednosti:
- stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 1.652,40 eurov (preračunano v dve tretjini znaša 1.101,60 eurov),
- materialnih stroškov v višini 40 odvetniških točk (20 + 20) in 20 DDV, kar znese 22,03 eurov (preračunano v dve tretjini in zaokroženo na dve decimalki znaša 14,69 eurov),
- stroškov za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 27,54 eurov (preračunano v dve tretjini znaša 18,36 eurov),
- takse v višini 10.000 eurov (preračunano v dve tretjini in zaokroženo na dve decimalki znaša 6.666,67 eurov).

Državna revizijska komisija tretjemu vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, nastalih z revizijo, priglašenih v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 5. 9. 2007, v obsegu nad že priznanimi stroški, saj jih ne ocenjuje kot potrebne v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

Zahtevi tretjega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan tretjemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 7.801,32 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa. Višja stroškovna zahteva tretjega vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 23. člena ZRPJN je določeno: "Državna revizijska komisija lahko, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance, vlado oziroma nadzorni organ naročnika."

Državna revizijska komisija se je v konkretnem primeru zaradi ugotovljenih neskladnosti v naročnikovem ravnanju na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da ji mora naročnik v štirih mesecih po zaključeni prvi fazi postopka oddaje obravnavanega naročila predložiti poročilo o izvedbi postopka in predložiti relevantno dokumentacijo, iz katere bodo razvidni potek postopka oddaje naročila in naročnikova ravnanja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 28. 12. 2007

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
- Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 70, 1001 Ljubljana,
- Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana,
- Ivan Bohnec, Praetor, d. o. o., Aljaževa 7, Ljubljana,
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, 1000 Ljubljana,
- Magg, d. o. o., Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana,
- Legartis, d. o. o., Lendavske Gorice 443, 9220 Lendava,
- Prigo, d. o. o., Podpeška cesta 10, 1351 Brezovica,
- širca studio, d. o. o., Brodarjev trg 13, 1000 Ljubljana,
- Ceste mostovi Celje, d. d., Lava 42, 3000 Celje,
- Hidrotehnik, d. d., Slovenčeva cesta 97, 1000 Ljubljana,
- Komunalne gradnje, d. o. o., Gasilska cesta 5, 1290 Grosuplje,
- Prenova - gradbenik, d. o. o., Stanežiče 39, 1210 Ljubljana - šentvid,
- Nigrad, d. o. o., Zaloška cesta 165, 1000 Ljubljana,
- CGP, d. d., Ljubljanska cesta 47, 8000 Novo mesto,
- Cestno podjetje Kranj, d. d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj,
- Rekon, d. o. o., Vir pri Stični 92, 1295 Ivančna Gorica,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran