018-297/2007 Republika Slovenija, Okrožno sodišče v Krškem

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 inr 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka, kot predsednika senata, in članov Jožefa Kocuvana in Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izvajanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj G7 POSAVJE d.o.o., Cesta krških žrtev 135c, Krško, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Jaka Blaganje, Ravbarjeva ulica 8a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, OKROŽNO SODIšČE V KRšKEM, Cesta krških žrtev 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 1. 2008 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 7. 12. 2007 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 2.500 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16. 10. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil dne 16. 10. 2007 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN2721/2007.

Dne 26. 11. 2007 je naročnik izdal obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. Su 040902/2007-247, s katerim je obvestil ponudnike, da je izbrani ponudnik GVS d.d., Ljubljanska cesta 27, Novo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 12. 2007 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje kršitev načela enakopravnosti ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ker naročnik pri izboru najugodnejše ponudbe ni upošteval določbe 49. člena ZJN-2, ki govori o neobičajno nizki ponudbi. Naročnik pa tudi ni upošteval 13. člena Zakona o varstvu konkurence, ki že v generalni klavzuli prepoveduje dejanja nelojalne konkurence, med katere sodi tudi ponujanje storitev na trgu za ceno, ki je nižja od najnižje stroškovno še utemeljene cene (z namenom preprečiti drugim ponudnikom sklenitev poslovnega razmerja z naročnikom). Naročnik bi moral najprej ugotoviti, ali je ponudnik za ponujeno ceno dejansko sposoben izvesti predmet javnega naročila oziroma ali je ponujena cena stroškovno utemeljena. Takšne ugotovitve predstavljajo podlago, od katere je odvisna pravilna uporaba materialnega prava, konkretno 13. člena ZVK, 86. člena OZ in 49. člena ZJN-2. Vlagatelj poudarja, da je ponujena cena izbranega ponudnika v višini 5,94 EUR/uro nedvomno tako nizka, da ne pokriva stroškov iz delovnega razmerja in opreme. Gre za preverljive navedbe, ki so bile tudi analizirane na Dnevih zasebnega varovanja v letu 2007, kjer je predavatelj v svojem prispevku dokazal, da cena ure fizičnega varovanja ne more znašati manj kot 6,90 EUR, saj v nasprotnem primeru ponudnik ne pokrije niti nujnih, fiksnih stroškov teh storitev. Glede na navedeno vlagatelj meni, da cena, nižja od 6,90 EUR, predstavlja dejanje nelojalne konkurence, saj je namen takšne ponudbe preprečiti drugim ponudnikom sklenitev poslovnega razmerja z naročnikom. Takšen namen je nedopusten, protipraven in je zato tudi vsak posel, sklenjen s takšnim ponudnikom, ničen (86. člen OZ). Vlagatelj meni, da bi moral naročnik še pred sklenitvijo pogodbe raziskati dejansko stanje oziroma ponudbo izbranega ponudnika tudi v tej odločilni smeri.

Naročnik je s sklepom, št. Su 040902/2007-277 z dne 18. 12. 2007 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega. Svojo odločitev naročnik utemeljuje z dejstvom, da ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov, saj je vsem ponudnikom bila dana enaka možnost, da ponudijo storitve in so to tudi storili. Ker je naročnik kot merilo uporabil ceno in reference, je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je zbrala najvišje številko točk. Pravila o javnem naročanju ne zapovedujejo, da mora naročnik ukrepati, če kateri od ponudnikov ponudi nižjo ceno, ampak bi naročnik reagiral le takrat, če je cena neobičajno nizka zaradi nedovoljenih razlogov. Za neobičajno nizko ceno ne gre, če je zgolj nižja od povprečnih cen pri istovrstnih poslih. Naročnik meni, da pri predmetnem naročilu ponujena cena izbrane ponudbe ni neobičajno nizka oziroma nima dvomov o možnosti izpolnitve naročila, saj se je izbrani ponudnik zavezal, da je sposoben izvesti predmetno javno naročilo, v interesu naročnika pa je, da dobi ustrezno storitev po čim nižji ceni.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 12. 2007 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj vztraja pri vseh svojih navedbah, dodatno pa v zvezi z ugotovitvami naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 18. 12. 2007 meni, da je takšno stališče naročnika pravno neutemeljeno. Vlagatelj navaja, da naročnik sam ugotavlja, da je ponujena cena izbranega ponudnika nižja od povprečnih cen; ob takšnih ugotovitvah in preverljivih navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo bi naročnik moral preveriti, ali je izbrani ponudnik ponudil ceno, ki je stroškovno utemeljena in ali je sposoben izvesti predmetno naročilo. Vlagatelj poudarja, da ne igra nobene vloge dejstvo, da se je izbrani ponudnik zavezal izvesti predmetno javno naročilo, ampak je pomembno vprašanje, ali je za ponujeno ceno dejansko sposoben izvesti naročilo. Vlagatelj meni, da se naročnik ni opredelil do njegovih navedb in je zato njegov sklep neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, s takšnim ravnanjem pa naj bi naročnik kršil tudi temeljno načelo transparentnosti.

Naročnik je z vlogo z dne 24. 12. 2007 in z dne 27. 12. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da predmet obravnavanega javnega naročila, to je "Izvajanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja" predstavlja storitev, katero je ob upoštevanju predpisov s področja javnih naročil razvrstiti kot storitev iz Seznama storitev B. Iz določila 20. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06), namreč izhaja, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.

Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, številka 18/2007, v nadaljevanju: uredba) v Seznamu storitev B, pod kategorijo številka 23, uvršča "preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil". Storitve fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja, ki so predmet obravnavanega naročila, je tako mogoče nedvomno uvrstiti v navedeno kategorijo.

Podobna ureditev izhaja tudi iz Direktive 2004/18/ES (polno ime: Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.04.2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil, gradenj, blaga in storitev), ki v 21. členu določa, da se naročila, katerih predmet so storitve v Prilogi IIB, oddajo v skladu s členom 23 (tehnične specifikacije) in členom 35 (4) (obvestilo o izidu postopka oddaje naročil). Navedena direktiva v Seznamu storitev B, pod kategorijo številka 23, uvršča "preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil". Podobno izhaja tudi iz določila 32. in 33. člena Direktive 2004/17/ES (Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.04.2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev).

Glede na določbo 20. člena ZJN-2 se torej javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določili ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in skladno s pravili tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. Naročnik je v takših primerih zavezan postopati le po tistih določilih ZJN-2, ki opredeljujejo opis predmeta/tehničnih specifikacij in objavo obvestil o oddaji naročila. Ob navedenem je potrebno dodati, da je vsako pravno pravilo potrebno razumeti in razlagati "v duhu" temeljnih pravnih načel, ki predstavlja temeljno vodilo naročnikom pri sprejemanju svojih odločitev, ponudnikom pa pri presoji njihovih pravic v postopku oddaje javnega naročila. Tako mora naročnik pri naročanju storitev iz Seznama storitev B pri opredelitvi predmeta/tehničnih specifikacij in objavi obvestil o oddaji naročila upoštevati temeljna načela javnega naročanja (načela, kot izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo enakopravne obravnave ponudnikov načelo transparentnosti javnega naročanja in načelo sorazmernosti). Posledično to pomeni, da imajo ponudniki v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet je umeščen v Seznam storitev B, ob upoštevanju zakonske določbe zagotovljeno pravno varstvo le zoper domnevne kršitve naročnika pri opredelitvi predmeta/tehničnih specifikacij in objavi obvestil o oddaji naročila v povezavi s temeljnimi načeli javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je glede na ugotovljeno v nadaljevanju presodila, ali vlagatelj v konkretnem revizijskem zahtevku naročniku očita kršitev ravnanja v okviru opredelitve predmeta naročila oziroma tehničnih specifikacij ali pravil za objavo obvestil o oddaji naročila v povezavi s temeljnimi načeli javnega naročanja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitev 49. člena ZJN-2 (neobičajno nizka ponudba) v povezavi z 9. členom ZJN-2 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov).

Ob upoštevanju 20. člena ZJN-2 Državna revizijska komisija ugotavlja, da se revizijska navedba vlagatelja ne nanaša na kršitve zakonskih določb, skladno s katerimi so naročniki dolžni ravnati v postopkih oddaje javnih naročil, katerih predmet je razvrščen v Seznam storitev B. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ni meritorno presojala vlagateljeve revizijske navedbe o domnevni kršitvi 49. člena ZJN-2 v povezavi z 9. členom ZJN-2, saj naročnik navedenih določb ni bil dolžan upoštevati in posledično jih "ni mogel" kršiti.

Državna revizijska komisija v zvezi z revizijsko navedbo o tem, da predstavlja ponudba izbranega ponudnika zaradi, po mnenju vlagatelja, neobičajno nizko ponujene cene nelojalno konkurenco, zgolj pripominja, da Državna revizijska komisija v skladu s 1. in. 4. členom ZRPJN zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, medtem ko je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno v postopkih in pred organi, ki jih opredeljujeta Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 in 110/02) oz. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 37/04 in 99/04). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni pristojna za ugotavljanje dejanj nelojalne konkurence.

Ker Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi naročnik kršil določila ZJN-2, katere je dolžan upoštevati glede na specifični predmet naročila, je na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 2.500 EUR odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 7. 1. 1008


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije













Vročiti:
- RS, OKROŽNO SODIšČE V KRšKEM, Cesta krških žrtev 12, Krško
- Odvetnik Jaka Blaganje, Ravbarjeva ulica 8a, Ljubljana
- GVS d.d., Ljubljanska cesta 27, Novo mesto
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran