018-286/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter članice mag. Nataše Jeršič in predsednika Sama Červeka, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup čistilnega in toaletnega materiala" v sklopih 1, 2, 4 ter 5 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Inter Koop, d.o.o., Ulica heroja šaranoviča 34, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Tomaž Toldi, Komenskega ulica 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.12..2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 29. 9. 2007, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.6.2007 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila, in sicer po odprtem postopku. Javni razpis, pod opisom "Nakup čistilnega in toaletnega materiala", je naročnik objavil v Uradnem listu RS št. 55/2007, z dne 22.6.2007, pod številko objave Ob-18402, ter v Uradnem listu EU št. S 117, z dne 21.6.2007, pod številko objave 143760.

Dne 18.9.2007 je naročnik izdal pet ločenih odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, in sicer za vsakega od petih sklopov predmetnega javnega naročila svojo.
Iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-69/2007-86 tako izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1: "Sredstva za kuhinje" odda ponudniku Surf, trgovina in storitve, d.o.o., Liminijska cesta 94b, Portorož. Vlagateljevo ponudbo je naročnik v omenjenem sklopu označil kot ustrezajočo njegovim tehničnim zahtevam, a je bila ponudbena cena le-te višja od ponudbene cene v ponudbi izbranega ponudnika.

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-69/2007-85 izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 2: "Sredstva za objektno higieno" odda ponudniku Pan Goslar, d.o.o., Brest 4, Ig. Vlagateljevo ponudbo je naročnik v omenjenem sklopu označil kot ustrezajočo njegovim tehničnim zahtevam, a je bila ponudbena cena le-te višja od ponudbene cene v ponudbi izbranega ponudnika.

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-69/2007-83 izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 4: "Pripomočki za vzdrževanje higiene" odda ponudniku Sij, d.o.o., Krumperška ulica 11, Domžale. Vlagateljevo ponudbo je naročnik v omenjenem sklopu označil kot nepravilno.

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-69/2007-82 kot slednje izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 5: "Higienska papirna konfekcija" odda ponudniku Valtex & Co., d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana. Tudi v omenjenem sklopu je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno.

Za sklop 3: "Sredstva za pranje v pralnicah in ostalo tekstilno higieno" vlagatelj svoje ponudbe ni oddal.

Z vlogo z dne 29.9.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je za sklope 1,2,4 in 5 podal popolno in pravilno ponudbo. Po vlagateljevem mnenju, je naročnik s svojim postopanjem v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-2, saj je ponudbe izbranih ponudnikov obravnaval v nasprotju z zakonom in tako kršil zlasti načelo enakopravne obravnave ponudnikov, pa tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo transparentnosti. Vlagatelj je dva dni po prejemu odločitev o oddaji javnega naročila zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo, vendar mu naročnik, v deset dnevnem roku za vložitev zahtevka za revizijo, vpogleda ni omogočil. Po vlagateljevem mnenju mu je naročnik z nezmožnostjo vpogleda onemogočil uresničitev njegove pravice do pravnega varstva. Iz tega razloga vlagatelj ne more razpolagati s konkretnimi dejstvi oziroma dokazili za svoja zatrjevanja o nepopolnosti ponudb posameznih ponudnikov, ki so v posameznih sklopih ponudili nižjo ceno od vlagatelja. Vlagatelj zatrjuje, da ponudbe ponudnikov;
za sklop 1: SURF d.o.o., JOHNSON DIVERSEY d.o.o. in ECOLAB d.o.o.
za sklop 2: PAN GOSLAR d.o.o., BARJANS d.o.o., SIJ d.o.o., SURF d.o.o., EUROPAP d.o.o., ., JOHNSON DIVERSEY d.o.o. in ECOLAB d.o.o.
za sklop 4: PAN GOSLAR d.o.o. in SIJ d.o.o.
za sklop 5: VALTEX&CO d.o.o. in BARJANS d.o.o.
niso izpolnjevale v celoti strokovnih zahtev-specifikacij naročnika, kot naprimer zahtev Zakona o dajanju biocidov v promet.
Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik neutemeljeno kot nepravilno izločil ponudbo vlagatelja za sklop 4 in neutemeljeno ugotovil, da njegova ponudba za sklop 5 ne ustreza tehnični zahtevam naročnika.
Vlagatelj zahteva razveljavitev odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopih 1, 2, 4 ter 5 in povračilo priglašenih stroškov in takse za revizijo.

Naročnik je dne 23.11.2007 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja razloge, zakaj je posamezno ponudbo izbral kot najugodnejšo za posamezni sklop (takšna obrazložitev izhaja že iz naročnikovih odločitev o oddaji javnega naročila za posamezni sklop), podrobneje pa naročnik pojasnjuje, da je bila vlagateljeva ponudba za sklop 4 označena za nepravilno, saj priloge 8 ni izpolnil skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. Naročnik tudi navaja, da je vlagatelja dne 05.09.2007 z dopisom št. 430-69/2007-60 pozval, da za sklop 5 predloži vzorce za vse pozicije in pojasni produkte v svoji ponudbi. Vlagatelj naročniku ni posredoval vzorcev, posredoval pa je pojasnilo, da vsi produkti ustrezajo razpisnim pogojem, četudi to ni razvidno iz komercialnih nazivov. V zvezi z vpogledom naročnik navaja, da vlagatelju v roku, ki ga je vlagatelj v zahteval v zahtevku za revizijo, ni mogel omogočiti vpogleda.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 29.11.2007), je naročnik z dopisom, z dne 4.12.2007 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru vlagatelj v revizijskem postopku zahteva razveljavitev štirih odločitev naročnika z dne 18.9.2007 o oddaji javnega naročila za "nakup čistilnega in toaletnega materiala", in sicer v sklopih 1, 2, 4 in 5. Vlagatelj v zahtevku za revizijo in njegovih dopolnitvah le na splošno zatrjuje nezakonito postopanje naročnika, vendar obenem navaja, da svoje trditve doslej ni mogel konkretizirati ("dopolniti s konkretnimi dejstvi oziroma dokazili"), ker mu naročnik doslej ni omogočil vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov. Da bi lahko odločila o morebitni utemeljenosti zahtevka za revizijo kot celote, je morala Državna revizijska komisija preveriti, ali je vlagatelj upravičen do vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov, kot je to zahteval v zahtevi za vpogled, z dne 21.9.2007.

Možnost vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov ureja določilo šestega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list št. 128/06, v nadaljevanju: ZJN-2), ki med drugim določa, da mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila. Ponudnik, ki ni bil izbran ima tako možnost, da vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov, pri čemer pa pravice do vpogleda ne gre razumeti brezpogojno, temveč mora ponudnik, ki zahteva vpogled v ostale ponudbe izkazati pravni interes za tovrstno zahtevo. Pravica ponudnikov do vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov je tesno povezana s pravico do uveljavljanja pravnega varstva v revizijskem postopku, zato gre izkazovanje pravnega interesa za vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov iskati v določbah ZRPJN, ki urejajo pravico vlagatelja za vložitev zahtevka za revizijo.

Iz določila prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Iz omenjenega določila izhaja, da mora ponudnik za to, da bi se mu priznalo upravičenje sprožiti in voditi revizijski postopek, na eni strani izkazati dejanski interes za dodelitev naročila in na drugi strani realno stopnjo verjetnosti nastanka škode. V obravnavanem primeru je prva zahteva (zahteva po izkazovanju dejanskega interesa) izpolnjena s tem, ko je ugotovljeno, da je vlagatelj oddal svojo ponudbo za vse štiri izpodbijane sklope javnega naročila. V zvezi z drugo zahtevo (zahtevo po izkazu realne stopnja verjetnosti nastanka škode) je potrebno v danem primeru za vsak posamezen izpodbijani sklop posebej preveriti, ali obstaja tudi drugi element aktivne legitimacije (ali torej vlagatelj izkazuje realno stopnjo verjetnosti nastanka škode).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v Odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 18.09.2007, za sklop 4 ("Pripomočki za vzdrževanje higiene") ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni priložil vseh zahtevanih dokumentov oziroma jih ni izpolnil skladno z zahtevami naročnika ter, da je v ponudbi priložil obrazec ponudba-cena, ki ne vsebuje vseh pozicij znotraj sklopa, zato je njegovo ponudbo izločil iz nadaljnje obravnave.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zgolj na splošno zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo za sklop 4 neutemeljeno izločil kot nepravilno, pri tem pa ne navaja prav nikakršnih dejstev ali dokazov, s katerimi bi bilo mogoče njegovo trditev o domnevni nezakonitosti takšne naročnikove odločitve tudi preveriti. Vlagatelj tako ne opredeli, v katerem delu naj bi bila naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe kot nepravilne nezakonita (ne navaja konkretnih kršitev naročnika), ne predstavi nobenih dejstev, ki (naj) bi zahtevala drugačno odločitev naročnika, niti ne ponudi nobenih dokazov, ki bi sklep o nezakonitem ravnanju naročnika potrjevali. Državna revizijska komisija na tem mestu poudarja, da skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Iz določila 7., 212. in nasl. členov Zakona o pravdnem postopku (Uradni list št. 73/2007, v nadaljevanju: ZPP), ki se v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v revizijskem postopku, izhaja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v skladu s katerim mora vlagatelj v zahtevku za revizijo vedno zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti. Ker vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel dokazati, da naj bi bila naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe za sklop 4 kot nepravilne sprejeta v nasprotju s predpisi o javnih naročilih, vsebina njegovega zahtevka za revizijo pa v tem delu tudi ni vezana na (ne)možnost vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov v tem postopku, je morala Državna revizijska komisija njegov zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljen. Glede na navedeno je potrebno ponudbo vlagatelja skladno z določilom 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 obravnavati kot nepravilno in posledično kot formalno nepopolno ponudbo.

V primerih, ko je bila ponudba ponudnika v postopku oddaje javnega naročila legitimno spoznana kot nepopolna ponudba, mora naročnik tako ponudbo, skladno z določilom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka nadaljnje obravnave. Tako v primeru ponudnik, čigar ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila označena kot nepopolna ponudba (razen v kolikor ponudnik v postopku revizije dokaže neutemeljenost izločitve njegove ponudbe (česar pa vlagatelj v tem revizijskem postopku ni uspel dokazati), dejansko nima možnosti, da bi bil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar v takšnem primeru tudi ni mogoče šteti, da vlagatelju je oziroma da bi mu lahko nastala škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

V posledici zgoraj opisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju iz razloga, ker ni izkazal realne stopnja verjetnosti nastanka škode in torej ni uspel izkazati aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka v delu, ki se nanaša na odločitev naročnika v sklopu 4 predmetnega javnega naročila, v tem delu tudi ni mogoče priznati obstoja pravnega interesa za vpogled v ponudbo ponudnikov Pan Goslar d.o.o. in Sij d.o.o., kot je to zahteval v zahtevi za vpogled v ponudbe, z dne 21.09.2007. Ugotoviti torej gre, da vlagatelj za sklop 4 ne more biti izbran kot najugodnejši ponudnik, zato mu ni mogoče priznati obstoja pravnega interesa za vpogled v ponudbi ostalih dveh konkurenčnih ponudnikov.

Enako kot je bilo ugotovljeno doslej, je potrebno ugotoviti tudi za tisti del vlagateljevega zahtevka za revizijo, ki se nanaša na izpodbijano odločitev naročnika v sklopu 5 ("Higienska papirna konfekcija").

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 5, z dne 18.09.2007, izhaja, da ponudba vlagatelja ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije, saj v ponudbi niso bili priloženi vzorci za vse pozicije ter nekateri od predloženih vzorcev ne izpolnjujejo zahtev naročnika v celoti, zato jo je naročnik izločil iz nadaljnje obravnave.

Tudi v zvezi z nepravilnostjo svoje ponudbe za sklop 5, vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj na splošno navaja, da je naročnik neutemeljeno ugotovil, da njegova ponudba ne ustreza tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije, medtem ko za to svojo trditev ne ponudi nobenih dejstev in dokazov, s katerimi bi bilo mogoče v revizijskem postopku njegovo trditev tudi preveriti. Državna revizijska komisija je morala zato na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu njegov zahtevek za revizijo tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Vlagateljeve ponudbe za sklop 5 ni moč označiti kot formalno popolno ponudbo, zato v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ne bi mogla biti izbrana kot najugodnejša ponudba. Kot izhaja iz predhodno zapisanega, je izkaz realne stopnje verjetnosti nastanka škode bistven element za priznanje aktivne legitimacije, ki pa je glede na zgoraj ugotovljeno dejstvo o nezmožnosti označitve vlagateljeve ponudbe kot formalno popolne ponudbe za sklop 5 ni mogoče priznati. Glede na zapisano v posledici vlagatelju tudi ni mogoče priznati pravnega interesa za vpogled v ponudbi ponudnikov VALTEX&CO d.o.o. in BARJANS d.o.o., kot to izhaja iz njegove zahteve za vpogled v ponudbe, z dne 21.09.2007, saj možnost takšnega vpogleda ne bi mogla v ničemer vplivati na njegov pravni položaj v tem postopku oddaje javnega naročila.

V delu zahtevka za revizijo, ki se nanaša na sklop 1 ("Sredstva za kuhinje") in sklop 2 ("Sredstva za objektno higieno") vlagatelj naročniku očita domnevno nepopolnost "ponudb posameznih ponudnikov, ki so v posameznih sklopih ponudili nižjo ceno od vlagatelja", pri tem pa navaja, da bi navedeno trditev lahko utemeljil šele po omogočenem vpogledu v ponudbe konkurenčnih ponudnikov.

Vlagatelj je z zahtevo za vpogled v ponudbe, z dne 21.9.2007, od naročnika zahteval, da mu za sklop 2 omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika Pan Goslar d.o.o..

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 2 izhaja, da je naročnik v tem sklopu vlagateljevo ponudbo označil kot popolno ponudbo in jo, glede na merilo najnižje cene, uvrstil na 8. (predzadnje) mesto na ocenjevalni lestvici. Ponudba vlagatelja je bila označena kot formalno popolna, kakor so bile kot popolne ponudbe označene še ponudbe osmih ponudnikov, od katerih jih je sedem glede na merilo najnižje cene doseglo višje mesto na ocenjevalni lestvici.

V zahtevku za revizijo vlagatelj za ponudbe, ki so se umestile na višja mesta na ocenjevalni lestvici, zgolj pavšalno navaja, da "â?? niso izpolnjevale v celoti strokovnih zahtev - specifikacij naročnika, kot na primer zahtev Zakona o dajanju biocidov". V zvezi z navedeno vlagateljevo navedbo je potrebno (ob upoštevanju pravil o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena) ugotoviti, da vlagatelj ne ponuja nikakršnih dokazov in dejstev, s katerimi bi bilo mogoče preveriti utemeljenost njegove navedbe o neizpolnjevanju strokovnih zahtev vseh ponudb umeščenih pred njegovo ponudbo. Presoja morebitnega nastanka škode se v večji meri nanaša na možnost izbire vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, kar pomeni, da bi v konkretnem postopku morale biti vse ponudbe umeščene na višja mesta spoznane kot formalno nepopolne in biti zato izločene. V kolikor bi se naprimer izkazalo, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi nepopolnosti ponudbe potrebna izločitve po 80. členu ZJN-2, bi se na mesta pred vlagateljevo ponudbo umestile še ponudbe šestih ponudnikov, za katere ni mogoče ugotoviti, da so formalno nepopolne (vlagatelj z vlogo z dne 21.9.2007 namreč ni zahteval vpogled v omenjene ponudbe), zato vlagatelju v tem primeru ni mogoče priznati pravnega interesa za vpogled v ponudbo Pan Goslar d.o.o..

Ugotoviti torej gre, da četudi je vlagateljeva ponudba za sklop 2 spoznana kot formalno popolna ponudba, vlagatelju, ob dejstvu da ni uspel dokazati nepopolnosti ponudb umeščenih pred njegovo ponudbo, v tem postopku ni mogoče priznati obstoja pravnega interesa za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Podobno kot zgoraj gre ugotoviti v zvezi z vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbe ponudnikov Johnson Diversey d.o.o., Ecolab d.o.o. in Surf d.o.o za sklop 1 ("Sredstva za kuhinje").

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot popolno ponudbo in jo glede na merilo najnižja cena uvrstil na 4. (zadnje) mesto na ocenjevalni lestvici. Ponudba vlagatelja je bila v tem sklopu označena kot formalno popolna, enako kot ponudbe še treh ponudnikov, ki so se glede na merilo najnižje cene na ocenjevalni lestvici vse uvrstile pred vlagateljevo ponudbo.

Vlagatelj tudi v tem delu zahtevka za revizijo le na splošno zatrjuje domnevno nepopolnost vseh pred njim uvrščenih ponudb, ne da bi takšno svojo trditev kakorkoli utemeljil, obenem pa navaja, da bi svojo trditev lahko konkretiziral šele takrat, ko bi mu naročnik omogočil vpogled v ponudbe konkurenčnih ponudnikov.

Na tem mestu je potrebno obravnavati vlagateljevo stališče, da je vpogled v ponudbe konkurenčnih ponudnikov pogoj za uresničitev njegove pravice do pravnega varstva po ZRPJN, ter da zaradi nezmožnosti vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov ob vložitvi zahtevka za revizijo ne more razpolagati s konkretnimi dejstvi oziroma dokazi za svoja zatrjevanja o nepopolnosti ponudb posameznih ponudnikov.

Skladno z določilom 3. člena ZRPJN mora biti v postopkih oddaje javnega naročila vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil in drugimi predpisi, in ki mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov. Pravno varstvo se v postopkih oddaje javnih naročil prvenstveno (poleg povrnitve škode, pomirjevalnega postopka in postopka izdaje potrdil) zagotavlja z možnostjo vložitve zahtevka za revizijo, s katerim vlagatelj predlaga, da se odpravijo domnevno nezakonita postopanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Kot že rečeno, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo konkretno opredeliti vsebino pravnega varstva, ki ga zahteva - to pomeni, da mora v zahtevku za revizijo konkretno navesti domnevne naročnikove kršitve in ponuditi dejstva in dokaze, s katerimi se te kršitve dokazujejo (določilo tretjega odstavka 12. člena ZRPJN).

Sistem pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil je namenjen tistim ponudnikom, ki niso bili izbrani kot najugodnejši ter se čutijo oškodovane zaradi razlogov, ki predstavljajo kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (in ne ponudnikom, ki niso bili izbrani kot najugodnejši zaradi objektivnih razlogov, kot je npr. njihova šibkejša konkurenčnost na relevantnem trgu ipd.). Iz navedenega izhaja tudi namen instituta vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov, ki je v pridobitvi za vložitev zahtevka za revizijo potrebnih informacij o vlagatelju že znanih (ali vsaj domnevanih) konkretnih kršitvah naročnika (in ne v naključnem iskanju morebitnih napak v ponudbah konkurenčnih ponudnikov ter s tem iskanjem /ponudniku še neznanih/ kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila). Pri zbiranju dejstev in dokazov o kršitvi naročnika predstavlja vpogled v ponudbe konkurenčnih ponudnikov pomemben, vendar obenem šele sekundarni (dopolnilni) element za opredelitev vsebine pravnega varstva. Pri ponudniku se mora najprej porajati sum o (domnevni) konkretni kršitvi naročnika v postopku oddaje javnega naročila, z vpogledom v druge ponudbe pa ponudnik (potencialni vlagatelj) pridobi (ne)potrditev svojih domnev. Povedano drugače: ponudnik, ki razpolaga s konkretnimi informacijami o točno določenem (domnevno) nezakonitem ravnanju naročnika, uporabi pravico do vpogleda v konkurenčne ponudbe kot sredstvo, s katerim preveri svoje domneve ter se na tej podlagi odloči o (morebitni) vložitvi zahtevka za revizijo. Zaradi tega mora biti že sama zahteva za vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov jasno opredeljena in konkretizirana - vlagatelj mora navesti s katerimi deli ponudbe se želi seznaniti in opredeliti dokumente, ki si jih želi v ponudbi ogledati. Institut vpogleda v ponudbe je primarno namenjem temu, da vlagatelj lažje dokaže tiste (domnevne) kršitve naročnika, na katere sumi (in katere so razvidne iz zahtevka za revizijo). V prid navedenemu govori tudi dejstvo, da lahko vlagatelj v primeru, ko mu je bil vpogled omogočen na podlagi sklepa Državne revizijske komisije (ob predpostavki, da je v zahtevku za revizijo opisal domnevne naročnikove kršitve) po opravljenem vpogledu vloži pripravljalno vlogo (skladno s 105. členom ZPP in nasl.), v kateri pa ni mogoče razširjati zahtevka za revizijo, ali navajati novih kršitev (glej npr. sklep Državne revizijske komisije št. 018-235/04, z dne 6.10.2004).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj v zahtevi za vpogled v ponudbe konkurenčnih ponudnikov za sklop 1, z dne 21.09.2007 navedel le, da želi vpogledati v vse tri pred njegovo uvrščene ponudbe, ni pa opredelil, kaj (in zakaj) si želi v posamezni ponudbi ogledati. Iz tega gre razbrati, da v tem primeru vlagatelj ni razpolagal z nobenimi konkretnimi informacijami, ki bi pri njem vzbujale sum o konkretnih kršitvah naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pač pa se je vpogleda želel poslužiti kot sredstva za pridobitev informacij o morebitnih kršitvah naročnika (navedeno potrjuje tudi vsebina navedb v zahtevku za revizijo). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zgolj pavšalno navedel, da ponudbe ostalih ponudnikov ne izpolnjujejo v celoti strokovnih zahtev, pri čemer pa ni z ničemer konkretiziral katera ponudba (v katerem delu) naj ne bi ustrezala strokovnim zahtevam razpisne dokumentacije in zakaj naj ne bi ustrezala.

V obravnavanem primeru je tako iz formulacije zahtevka za revizijo očitno razvidno, da je bil vlagateljev namen zahtevati vpogled v ponudbe drugih ponudnikov zaradi pridobitve informacij o (vlagatelju še neznanih) kršitvah naročnika, zaradi česar mu v konkretnem primeru ni mogoče priznati pravnega interesa za vpogled v ponudbe vseh treh konkurenčnih ponudnikov, ki so se na ocenjevalni lestvici uvrstile pred njegovo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel dokazati utemeljenosti navedbe o nepravilnosti ponudb ostalih ponudnikov, zato je Državna revizijska komisija ob upoštevanju zapisanih ugotovitev, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti in dejstva, da je vlagatelj v obravnavanem postopku vplačal takso v višini 5000 eurov, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.







POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 19.12.2007



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana,
- Odvetnik Tomaž Toldi, Komenskega 14, Ljubljana,
- Surf, trgovina in storitve, d.o.o., Liminijska cesta 94b, Portorož,
- Pan Goslar, d.o.o., Brest 4, Ig,
- Sij, d.o.o., Krumperška ulica 11, Domžale,
- Valtex & Co., d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran