Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-272/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava

    Številka: 018-272/2007-2
    Datum sprejema: 27. 11. 2007

    Sklep

    Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. člena in druge alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter predsednika Državne revizijske komisije Sama Červeka in članice Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila "s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti z oznako OMIS.IT-3/2005 - druga faza, katerega predmet je storitev informatizacije spremnega dokumenta za gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine - izgradnja, vzdrževanje ter usposabljanje zaposlenih oseb Carinske uprave Republike Slovenije za pravilno uporabo Nacionalne trošarinske aplikacije EMCS" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila gospodarska družba ZZI, d. o. o., Pot k Sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče, in gospodarska družba ALCAD, d. o. o., Zgornja Bistrica 4, 2310 Slovenska Bistrica, ki ju po pooblastilu zastopa odvetnik Matej Erjavec, Slomškova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, šmartinska cesta 55, 1523 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 27. novembra 2007 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 18. oktobra 2007 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    3. Vlagatelj mora na račun številka 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 EUR.

    Obrazložitev:

    Dne 14. januarja 2005 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 4/2005, pod številko objave Ob-585/05 objavljen javni razpis Vlade Republike Slovenije, Centra za informatiko, Ljubljana, za oddajo predmetnega javnega naročila po omejenem postopku (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo) za prvo fazo. Dne 09. maja 2005 je naročnik izdal "Obvestilo o priznanju sposobnosti ponudnikom na javnem razpisu z oznako OMIS.IT-3/2005", šifra obvestila 43-1/2005/10, ter (usposobljene) kandidate v nadaljevanju povabil k predložitvi njihovih ponudb.

    Naročnik je dne 14. maja 2007 sprejel "SKLEP O PRIČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA VRSTA POSTOPKA: DRUGA FAZA POSTOPKA S PREDHODNIM UGOTAVLJANJEM SPOSOBNOSTI" številka 430-50/2007-1.

    Naročnik je dne 10. julija 2007 izdal "OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA po drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti z oznako OMIS.IT-3/2005", številka obvestila 430-50/2007-28, v katerem je pod končnimi ugotovitvami med drugim zapisal, da â??"se v postopku predmetnega javnega naročila ob upoštevanju merila najnižje cene izbere ponudnika ZZI d.o.o., ki je popolna."

    Dne 19. julija 2007 je ponudnik S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana, priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, dne 02. avgusta 2007 pa je naročnik prejel tudi pripravljalno vlogo ponudnika S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana, izdano istega dne.

    Naročnik je dne 03. avgusta 2007 sprejel sklep številka 430-50/2007-39, s katerim je zahtevek za revizijo ponudnika S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana, zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Obenem je naročnik z navedenim sklepom (odločitvijo o zahtevku za revizijo) odločil tudi, da mu je ponudnik S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana, dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo.

    Ponudnik S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana, je naročnika obvestil, â??"da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo"â??, Državna revizijska komisija pa je dne 28. septembra 2007 izdala sklep, s katerim je
    - zahtevku za revizijo ponudnika S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana, ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v â??"Obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 430-50/2007-28, z dne 10.7.2007.",
    - zahtevi ponudnika S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana, za povrnitev stroškov (delno) ugodila.

    Naročnik je dne 03. oktobra 2007 izdal "ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA po drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti z oznako OMIS.IT-3/2005", številka obvestila 430-50/2007-45, v kateri je pod končnimi ugotovitvami med drugim zapisal, da â??"se v postopku predmetnega javnega naročila ob upoštevanju merila najnižje cene ter prav tako ugotovitev, ki izhajajo iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-236/2007-5 z dne 28.09.2007 izbere ponudba ponudnika S&T Slovenija d.d., ki je popolna." (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila). Odločitev o oddaji naročila je gospodarski subjekt ZZI, d. o. o., Pot k Sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče, kakor izhaja iz naročniku vrnjene povratnice, prejel dne 08. oktobra 2007.

    Dne 18. oktobra 2007 je vlagatelj na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev o oddaji naročila razveljavi in se vlagatelja izbere kot najugodnejšega ponudnika, naročnik pa je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj:
    - V I. točki zatrjuje lastno aktivno legitimacijo, v nadaljevanju pa meni, da je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo kot nepopolno. Vlagatelj podrejeno meni, da je naročnik izbral ponudbo, ki je očitno nepravilna in nepopolna in bi zato morala biti skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločena, izbrana pa bi morala biti ponudba vlagatelja.
    - V II. točki povzema dosedanji potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
    - V III. točki zatrjuje, da so predvsem razlogi glede nepopolnosti vlagateljeve ponudbe in glede domnevnega dopolnjevanja ponudbe med revizijskim postopkom v sklepu Državne revizijske komisije številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007 (v nadaljnjem besedilu: sklep Državne revizijske komisije številka 018-236/2007-5), nerazumljivi in zavajajoči. Po vlagateljevem prepričanju tako zgolj dejstvo, da na prvi strani obrazca ponudbe ni bil izrecno naveden tudi ALCAD, d. o. o., ob ostalih konkretnih okoliščinah še ne pomeni, da gre za samostojno ponudbo družbe ZZI, d. o. o. (vlagatelj izrecno opozarja na izjavo z dne 27. junija 2007, podano na obrazcu številka 3). Vlagatelj ob tem opozarja tudi, da je zgolj formalno nepopolna tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Edino merilo za razvrstitev ponudb je bilo v predmetnem javnem naročilu merilo najnižje cene, na ceno pa po zatrjevanju vlagatelja gotovo ne vpliva vprašanje, ali je bil kot ponudnik naveden tudi ALCAD, d. o. o., ali ne. Skladno z navedenim bi moral, po prepričanju vlagatelja, naročnik skupno ponudbo vlagatelja opredeliti kvečjemu kot formalno pomanjkljivo, predstavnika vlagatelja pa pozvati na ustrezno dopolnitev (oziroma sam preveriti, ali gre za skupno ponudbo ali ne - vlagatelj se ob tem sklicuje tudi na drugi odstavek 41. člena ZJN-2, saj po njegovem prepričanju Ministrstvo za javno upravo vodi uradno evidenco o podatkih iz prve faze postopka).
    - V nadaljevanju III. točke kot naslednje zatrjuje, da je napačno stališče Državne revizijske komisije glede zatrjevanega podpisa ponudbe s strani direktorja družbe ZZI, d. o. o., gospoda I. Z. (in ne gospoda E. P., ki je bil direktor družbe ZZI, d. o. o., v prvi fazi postopka).
    - V nadaljevanju III. točke še zatrjuje, da bi morala naročnik in Državna revizijska komisija v skladu z načeli, ki veljajo za postopke javnega naročanja, enako logiko, merila in kriterije pri ocenjevanju popolnosti ponudbe (kot je bila uporabljena za vlagatelja) uporabiti tudi za skupno ponudbo ponudnika S&T Slovenija, d. d.. Med prvo in drugo fazo postopka je namreč po navedbah vlagatelja pri družbah S&T Slovenija, d. d., in Skupine Atlantis, d. o. o., prišlo do statusnega preoblikovanja, to je do združitve (pripojitve podjetja Skupina Atlantis, d. o. o., k družbi S&T Slovenija, d. d.), pri čemer je v drugi fazi javnega naročanja družba S&T Slovenija, d. d., tako nastopala samostojno. S samo pripojitvijo po prepričanju vlagatelja ni nujno, da je prej skupna ponudba ostala enaka glede pogojev, pod katerimi ji je bila priznana sposobnost (pravno nasledstvo namreč še zdaleč ne pomeni, da se tudi kadrovske, finančne, organizacijske in tehnične možnosti ponudnika zaradi pripojitve niso spremenile). Naročnik bi zato moral preveriti obstoj pogojev ali pa se sklicevati na izjavo, podobno vlagateljevi (vlagatelj je po njemu lastnem zatrjevanju dne 27. junija 2007 podal izjavo o tem, da se ni nič spremenilo). V skladu s temeljnim načelom enakopravnega obravnavanja ponudnikov bi naročnik, kot zaključuje vlagatelj, moral ob doslednem upoštevanju sklepa Državne revizijske komisije številka 018-236/2007-5, če je že izločil ponudbo vlagatelja, izločiti tudi ponudbo podjetja S&T Slovenija, d. d..

    Ponudnik S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik), je dne 25. oktobra 2007 priporočeno na pošto oddal "ODGOVOR NA ZAHTEVEK ZA REVIZIJO in zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka", z dne 22. avgusta 2007 (v nadaljnjem besedilu: odgovor izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo). V odgovoru na zahtevek za revizijo izbrani ponudnik utemeljuje pravilnost odločitve naročnika za dodelitev predmetnega javnega naročila njemu.

    Naročnik je dne 30. oktobra 2007 izdal sklep številka 430-50/2007-49, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil in potrdil odločitev o oddaji javnega naročila, zavrnil pa je tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik najprej povzema dotedanji potek oddaje predmetnega javnega naročila in njegove revizije, povzema pa tudi vsebino vlagateljevega zahtevka za revizijo in vsebino odgovora izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo. V nadaljevanju obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo naročnik vlagatelju (kljub nekaterim pomislekom) priznava aktivno legitimacijo. Naročnik dodaja, da v predloženi ponudbi vlagatelja niti z besedo ni evidentirano dejstvo skupnega nastopanja dveh soponudnikov, torej družbe ZZI, d. o. o., in družbe ALCAD, d. o. o., zato je utemeljeno šteti, da je ponudbo oddal ponudnik samostojno (nastopanje s skupno ponudbo je namreč potrebno po prepričanju naročnika v skupni ponudbi ustrezno označiti). Nikakor tako po zatrjevanju naročnika ni mogoče pritrditi navedbam vlagatelja, da predstavlja izjava na ponudbenem obrazcu številka 3 (da se ob oddaji ponudbe niso spremenili poslovni, kadrovski in finančni pogoji, pod katerimi je ponudnik uspel v prvi fazi postopka), zagotovilo naročniku, da družba ZZI, d. o. o., nastopa skupaj z družbo ALCAD, d. o. o..

    Naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo nadalje
    - zavrača navedbo, da je družbi ZZI, d. o. o., poslal povabilo k oddaji ponudbe z vedenjem, da je slednja pooblaščena za predstavljanje skupine, to je družbe ZZI, d. o. o., in družbe ALCAD, d. o. o.,
    - poudarja, da razpolaga le z dokumentoma, ki sta javno dostopna in razpoložljiva vsem državnim organom na spletnih straneh intraneta Ministrstva za javno upravo (http://intranet.sigov.si/razpisi/Podstrani/OMIS.IT-3-2005.htm),
    - meni, da obveznost, ki izhaja iz določbe drugega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (glede naročnikovega preverjanja obstoja pooblastila o zastopanju), za naročnika sploh ni obstajala. Izpostavljena določba je namreč po mnenju naročnika povsem jasna, saj predpisuje, da ponudniku ni potrebno predlagati dokazil, ne pa tudi podatkov (to je podatkov, ki se nanašajo na preverjanje ponudnikovega izpolnjevanja pogojev in ne kar katerih koli podatkov iz uradnih evidenc). Naročnik ob tem tudi dvomi, da bi pooblastilo o zastopanju lahko predstavljalo del uradne evidence,
    - meni, da je vztrajanje na obveznosti predložitve pooblastila tudi v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti utemeljeno,
    - poudarja, da je po njegovem stališču ponudbo šteti za formalno nepopolno le, če jo je predložil ponudnik, ki izpolnjuje vse pogoje oziroma v konkretnem primeru, če je ponudbo predložil ponudnik, ki mu je bila v prvi fazi omejenega postopka priznana sposobnost. Že iz navedenih razlogov je po mnenju naročnika ponudba družbe ZZI, d. o. o., ponudba samostojnega ponudnika, ki sposobnosti za samostojno izvajanje storitev, ki so predmet naročila, nima,
    - izpostavlja, da je vlagateljev očitek, po katerem univerzalno pravno nasledstvo ne pomeni in ne more pomeniti tudi dejanske sposobnosti za izvedbo določene storitve, pavšalen, saj po prepričanju naročnika vlagatelj ni navedel podatkov, ki naj bi dokazovali, da izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval pogojev, ki so bili predpisani v prvi fazi omejenega postopka,
    - pojasnjuje pomislek, ki ga je imel glede aktivne legitimacije vlagatelja,
    - obrazlaga odločitev o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na stroške.

    Vlagatelj je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, prejel dne 06. novembra 2007, dne 08. novembra 2007 pa je priporočeno s povratnico na pošto oddal "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", izdano istega dne (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). V slednjem vlagatelj našteva dejstva, ki jih je po njegovem mnenju izkazal v zahtevku za revizijo, zaradi njih pa tudi želi nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    Kakor to izhaja iz naročnikove prejemne štampiljke, je naročnik sporočilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo prejel dne 09. novembra 2007, z dopisom "Zahteva za revizijo javnega naročila za storitev informatizacije spremnega dokumenta za gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine - izgradnja, vzdrževanje in usposabljanje zaposlenih oseb Carinske uprave Republike Slovenije za pravilno uporabo Nacionalne trošarinske aplikacije EMCS - odstop zadeve" številka 430-50/2007-51, izdanim dne 09. novembra 2007, pa je naročnik odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj s specificirano dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila ("Popis zadeve" z dne 12. novembra 2007, številka popisa 430 - 50 / 2007, 0530020), v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. členom in drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja v skladu s 4. členom ZRPJN pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Ponudniki oziroma osebe, ki imajo ali so imele interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkažejo, da jim je bila ali da bi jim lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, lahko v skladu z 12. členom ZRPJN vložijo zahtevek za revizijo postopka oddaje konkretnega javnega naročila, vložiti pa ga morajo pri naročniku, ki mora v skladu s 16. členom ZRPJN (če so izpolnjene vse procesne predpostavke) meritorno odločiti o zahtevku za revizijo. Postopek revizije postopka javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo se nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo (17. člen ZRPJN).

    Državna revizijska komisija je, skladno z navedenim, v konkretnem postopku oddaje javnega naročila tako najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima vlagatelj v predmetnem javnem naročilu, skladno z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila (naročnik mu je v prvi fazi omejenega postopka priznal sposobnost) in je verjetno izkazal, da bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) izhaja, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe ZJN-2, izvedejo po dotedanjih predpisih, druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji pa se izvede po ZJN-2, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavljeno v
    - Uradnem listu Republike Slovenije, številka 4/2005, z dne 14. januarja 2007, pod številko objave Ob-585/05,
    - Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, številka 2005/S 8, z dne 12. januarja 2007, pod številko objave 007473,
    pri čemer je tako iz citirane objave v Uradnem listu Republike Slovenije kakor tudi iz citirane objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (pri obeh točka "IV.1) Vrsta postopka: omejeni.") nesporno razvidno, da se predmetno javno naročilo oddaja po omejenem postopku (oziroma, na podlagi ZJN-2, po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti). Ker je ZJN-2 začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je dne 23. decembra 2006, uporabljati pa se je začel v roku 15 dni po njegovi uveljavitvi, to je dne 07. januarja 2007 (116. člen ZJN-2), naročnik pa je kandidatom izročil razpisno dokumentacijo druge faze postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti po tem roku, se v konkretnem primeru postopek oddaje javnega naročila izvede po določbah ZJN-2. Do pričetka uporabe na podlagi ZJN-2 izdanih predpisov pa se, v kolikor niso z njim v nasprotju, še nadalje uporabljajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 111. člena ZJN-2 (tretji odstavek 111. člena ZJN-2), to je dosedanji predpisi.

    Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je bila v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (omejenega postopka - prva faza postopka se je namreč začela in izvedla po določbah Zakona o javnih naročilih - ZJN-1, Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000, 102/2000 - popravek, 2/2004, 2/2004 - PNNVSM in 128/2006 - ZJN-2) â??"priznana sposobnost tudi skupni ponudbi vlagateljev ZZI in Alcad d.o.o." (kot to zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo v drugem odstavku točke II. na strani 2, naročnik pa temu pritrjuje v odločitvi o zahtevku za revizijo), sporno pa je, ali â??"je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo"â?? (to je ponudbo vlagatelja; opomba Državne revizijske komisije) â??"kot nepopolno, podrejeno pa tudi, da je naročnik izbral ponudbo, ki je očitno nepravilna in nepopolna in bi zato morala biti skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločena, ter bi morala biti izbrana ponudba vlagatelja."

    V povezavi z doslej navedenim je Državna revizijska komisija najprej obravnavala vlagateljev očitek, da "Zgolj dejstvo, da na prvi strani obrazca ponudbe ni bil izrecno naveden tudi Alcad, ob ostalih konkretnih okoliščinah"â?? â??"še ne pomeni, da gre za samostojno ponudbo družbe ZZI" (vlagatelj ob tem izrecno opozarja na izjavo z dne 27. junija 2007, podano na obrazcu številka 3). Državna revizijska komisija glede citiranega očitka vlagatelja izpostavlja, da v svojem sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, ugotovitve, â??"da gre"â?? pri ponudbi ponudnika ZZI, d. o. o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ponudnik ZZI), predloženi v drugi fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila, â??"za samostojno ponudbo družbe ZZI", ni vezala zgolj na â??"dejstvo, da na prvi strani obrazca ponudbe ni bil izrecno naveden tudi Alcad"â??, kakor to zatrjuje vlagatelj, temveč je natančno in prepričljivo pojasnila razloge svoje takratne odločitve. V sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, je Državna revizijska komisija tako med drugim zapisala (peti in šesti odstavek na strani 4, prvi in drugi odstavek na strani 5 ter prvi in uvodni stavek tretjega odstavka na strani 6):
    "V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da izbrani ponudnik"â?? (v celotnem citiranem besedilu sklepa številka 018-236/2007-5, izdanega dne 28. septembra 2007, je pod terminom izbrani ponudnik mišljen ponudnik ZZI; opomba Državne revizijske komisije) â??"ni izkazal, da naj bi v drugi fazi postopka s podjetjem Alcad. d.o.o. nastopal kot skupni ponudnik. Tudi sam naročnik priznava, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, da bi slednji nastopal v svojem imenu in v imenu Alcada d.o.o., kar je prav tako mogoče ugotoviti tudi na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, v kateri s strani podjetja Alcad. d.o.o. ni predloženega nobenega pooblastila; izjave, vsebovane na obrazcih od št. 1 do 5 in 9, so dane zgolj v imenu izbranega ponudnika; v vzorcu pogodbe je pogodbena stranka zgolj izbrani ponudnik; tudi skrbnik pogodbe in izvajalec Help Deska je zgolj izbrani ponudnik.

    V nadaljevanju naročnik prav tako priznava, da trditve pooblaščenca izbranega ponudnika, po katerih naj bi naročnik poslal razpisno dokumentacijo zgolj izbranemu ponudniku, ker naj bi ves čas vedel, da je le-ta pooblaščen za zastopanje obeh skupnih ponudnikov v drugi fazi postopka, ne držijo. Pri tem Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo iz prve faze postopka (OMIS.IT-3/2005) ugotavlja, da je pod 5.7.2. točko (str. 7) razpisne dokumentacije bilo zapisano, da lahko ponudniki, ki nastopajo v skupni ponudbi, določijo eno izmed pravnih oseb s katero bo naročnik komuniciral, v nasprotnem primeru bo naročnik vse dokumente naslavljal na vse ponudnike, ki bodo sodelovali v ponudbi, kar sta oba skupna ponudnika v prvi fazi postopka tudi storila. Tako sta s pooblastilom z dne 9.2.2005 oba ponudnika pooblastila mag. Edmonda Pajka, direktorja ZZI. d.o.o., za vložitev ponudbe in predstavljanje skupine v imenu obeh partnerjev. Pri tem gre ugotoviti, da se omenjene zahteve sicer nanašajo zgolj na prvo fazo postopka, tako da tudi samo dejstvo, da je naročnik na podlagi kontaktov z uslužbenko Ministrstva za javno upravo (ki naj bi naročniku sporočila, da izbrani ponudnik sprejema dokumentacijo tudi za podjetje Alcad d.o.o.) poslal razpisno dokumentacijo le izbranemu ponudniku ne pa tudi podjetju Alcad d.o.o., po presoji Državne revizijske komisije še ne izkazuje, da je bilo pooblastilo, s katerim naj bi Alcad d.o.o. pooblastil izbranega ponudnika za vložitev skupne ponudbe v drugi fazi postopka, tudi resnično dano. Ravno nasprotno, po oceni Državne revizijske komisije se omenjeno pooblastilo, z dne 9.2.2005, nanaša zgolj na prvo fazo postopka, kajti iz navedenega pooblastila namreč jasno izhaja, da je bilo slednje dano za podpisovanje skupne ponudbe na razpis Centra vlade za informatiko z oznako OMIS.IT-3/2005, vložitev ponudbe in predstavljanju skupine v nadaljevanju postopka javnega naročila v imenu obeh partnerjev. Poleg tega je izbrani ponudnik dobro vedel, da je šlo v obravnavanem primeru za dve povsem ločeni fazi postopka, kateri sta bili vodeni s strani povsem različnih naročnikov, kar po mnenju Državne revizijske komisije dodatno kaže na to, da bi moral izbrani ponudnik pooblastilo za vlaganje skupne ponudbe s strani podjetja Alcad d.o.o. tudi za drugo fazo postopka posebej predložiti. Odločilno dejstvo, ki jasno kaže na to, da se v obravnavanem primeru pooblastilo, z dne 9.2.2005 (in na katerem temelji tudi naročnikova končna odločitev), ne nanaša tudi na drugo fazo postopka, je podpis ponudbe izbranega ponudnika s strani osebe, ki ni izkazala pooblastila. Namreč v drugi fazi postopka domnevno skupna ponudba izbranega ponudnika ni bila podpisana s strani (s pooblastilom z dne 9.2.2005) pooblaščenega mag. Edmonda Pajka, temveč s strani povsem druge osebe, in sicer direktorja izbranega ponudnika Igorja Zorka, ki pa pooblastila za podpis skupne ponudbe v imenu obeh ponudnikov ni uspel izkazati.

    V nadaljevanju Državna revizijska komisija prav tako ocenjuje, da sporazum, z dne 9.2.2005, in na njegovi podlagi sprejet aneks št. 4, z dne 7.6.2007, nimata narave pooblastila. Namreč iz 5.7.2. točke razpisne dokumentacije iz prve faze postopka izhaja, da so morali skupni ponudniki v primeru izbire za izvedbo predmetnega naročila predložiti pravni akt o skupni izvedbi naročila, v katerem so morali natančno opredeliti naloge in odgovornosti posameznikov za izvedbo naročila in odgovornost posameznih ponudnikov za izvedbo naročila, kar sta skupna ponudnika s podpisom omenjenega sporazuma tudi storila. Tako sta skupna ponudnika v sporazumu (z dne 9.2.2005), označenega z oznako zaupno, skladno z omenjeno zahtevo iz razpisne dokumentacije določila tako odgovorne osebe za izvedbo naročila po vseh kategorijah, kot tudi medsebojna razmerja in naloge posameznega ponudnika. Zato imata omenjeni sporazum in k sporazumu sklenjeni aneks št. 4 lahko kvečjemu naravo pooblastitve, ki je pravni temelj, na podlagi katerega pooblaščenec pridobi upravičenje za zastopanje pooblastitelja, nikakor pa ne more imeti narave samega pooblastila, česar se tudi oba ponudnika dobro zavedata, saj sta poleg sporazuma že v prvi fazi postopka ločeno in neodvisno od sporazuma predložila pooblastilo. Pooblastitev se namreč nanaša in ureja le notranje razmerje, medtem ko je pooblastilo naslovljeno tudi na vse subjekte (kateri niso nujno že vnaprej določeni), kar jasno kaže na to, da pooblastilo nikakor ne more imeti statusa zaupnega dokumenta. Poleg tega sta se ponudnika v 8. točki sporazuma, z dne 9.2.2005, zavezala, da bosta za vsako ponudbo, pri kateri bosta sodelovala, podpisala Aneks k temu sporazumu, v katerem bosta podrobneje opredelila medsebojne in skupne odgovornosti pri pripravi ponudbe, kar sta ponudnika s sklenitvijo Aneksa št. 4, z dne 7.6.2007, tudi storila. Že iz same narave omenjene točke sporazuma tako izhaja, da sta oba ponudnika podrobneje urejala medsebojna razmerja. Pri čemer prične takšna pooblastitev učinkovati v razmerju do tretjih šele, ko postane tudi zanje razpoznavno, in sicer na podlagi danega pooblastila. Od pooblastitve se tako pooblastilo loči po tem, da so naslovnik pooblastila poleg pooblaščenca tudi drugi subjekti (ki vnaprej niso nujno določeni), kar pa za sklenjen aneks in sporazum v obravnavanem primeru ni mogoče reči, saj je krog naslovnikov pri obeh zaradi samega statusa zaupnega dokumenta močno omejen in jima tako že na podlagi vsebine in statusa zaupnosti dokumenta ni mogoči priznati narave pooblastila."
    Pri tem je Državna revizijska komisija še zaključila, da â??"Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal, da je tudi v drugi fazi postopka nastopal skupaj s podjetjem Alcad d.o.o., s katerim skupaj mu je bila priznana sposobnost v prvi fazi postopka.".

    Citiranih ugotovitev in zaključka Državne revizijska komisije ne more spremeniti niti dejstvo, da je ponudnik ZZI v predloženi ponudbi predložil "OBRAZEC šT. 3" "IZJAVA PONUDNIKA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV, DOLOČENIH V PRVI FAZI OMEJENEGA POSTOPKA Z OZNAKO OMIS.IT-3/2005 TER O SPREJEMU VSEH POGOJEV IN DOLOČIL RAZPISNE DOKUMENTACIJE ZA IZVEDBO JAVNEGA NAROČILA šT. 430-50/2007", z dne 27. junija 2007 (v nadaljnjem besedilu: izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev). Iz izjave ponudnika o izpolnjevanju pogojev tako nesporno izhaja, da je izjavo podpisal (in žigosal) zgolj ponudnik "ZZI d.o.o.", ne pa morebiti tudi gospodarska družba (gospodarski subjekt) ALCAD, d. o. o., Zgornja Bistrica 4, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: ALCAD, d. o. o.), niti iz navedene izjave v prav nobenem delu ni razviden oziroma v njej ni naveden (omenjen) ALCAD, d. o. o.. Državna revizijska komisija ob tem ponovno poudarja, da je že v sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, zapisala, da "V konkretnem primeru"â?? â??"ocenjuje, da izbrani ponudnik"â?? (pod terminom izbrani ponudnik je mišljen ponudnik ZZI; opomba Državne revizijske komisije) tudi v nobenem preostalem delu ponudbe â??"ni izkazal, da naj bi v drugi fazi postopka s podjetjem Alcad. d.o.o. nastopal kot skupni ponudnik."

    Skladno z ZJN-2 je postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti â??"postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila, v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.". "Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila in v katerem naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost." (26. člen ZJN-2). Na podlagi citiranih določb ZJN-2 je potrebno zaključiti, da je postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila in v katerem
    - lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik,
    - naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost.
    Že iz navedenega je razvidno, da je temeljna značilnost postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti njegova dvofaznost, pri čemer sta prva faza in druga faza postopka med seboj ločeni, vendar pa se druga faza smiselno in neizogibno navezuje na prvo fazo. Ponudbo v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti tako lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik (kandidati z oddajo ponudbe postanejo ponudniki), naročnik pa v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti povabi k oddaji ponudb (le) kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Slednji zaključek je potrebno razumeti na način, da ponudbo v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti lahko oddajo (le) kandidati, ki jim je naročnik priznal sposobnost.

    Med strankama ni sporno, da je naročnik v prvi fazi predmetnega postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (na podlagi ZJN-1: omejenega postopka) priznal sposobnost tedanjima skupnima ponudnikoma ZZI in ALCAD, d. o. o., prav tako pa je bilo že v sklepu Državne revizijske komisije številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, ugotovljeno, da je ponudnik ZZI v drugi fazi postopka nastopal samostojno. Državna revizijska komisija je v tretjem odstavku sklepa številka 018-236/2007-5, izdanega dne 28. septembra 2007, na strani 6 tako zapisala: "Kot je bilo že ugotovljeno je bila izbranemu ponudniku v prvi fazi postopka priznana sposobnost še skupaj s podjetjem Alcad d.o.o., vendar je v drugi fazi postopka izbrani ponudnik nastopal samostojno, zaradi česar pogojev (priznanja sposobnosti) iz prve faze postopka in s tem navedenih razpisnih pogojev ne izpolnjuje več.". Citirane ugotovitve in zaključka Državne revizijske komisije iz večkrat omenjenega sklepa številka 018-236/2007-5 ne more spremeniti niti dejstvo, da je ponudnik ZZI v drugi fazi postopka (sam) podpisal in žigosal izjavo ponudnika o izpolnjevanju pogojev. Ponudbo v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti namreč lahko oddajo (le) kandidati, ki jih povabi naročnik, naročnik pa v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti povabi k oddaji ponudb (le) kandidate, ki jim je priznal sposobnost, pri čemer pa je naročnik sposobnost v prvi fazi predmetnega javnega naročila priznal tedanjima skupnima kandidatoma ZZI in ALCAD, d. o. o., ne pa ponudniku ZZI. Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu ni utemeljen.

    V nadaljevanju se je Državna revizijska komisija opredeljevala do vlagateljevega očitka, po katerem â??"bi naročnik moral skupno ponudbo ZZI-Alcad opredeliti kvečjemu kot formalno pomanjkljivo in bi moral ZZI (kot predstavnika) pozvati na ustrezno dopolnitev"â?? â??"oziroma bi moral sam preveriti, ali gre za skupno ponudbo ali ne." V povezavi z navedenim vlagateljevim očitkom Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že v svojem sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, zapisala, da â??"je tudi nesporno, da ponudbe izbranega ponudnika"â?? (torej ponudnika ZZI; opomba Državne revizijske komisije) â??"v obravnavnem primeru tudi na podlagi določbe 3. odstavka 70. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, z nadaljnjimi spremembami) ne bi bilo mogoče šteti za formalno nepopolno, saj bi moral izbrani ponudnik"â?? (torej ponudnik ZZI; opomba Državne revizijske komisije), â??"kakor že ugotavlja tudi naročnik sam, naročnika obvestiti, da nastopa tudi v imenu Alcad d.o.o.. Pri tem pa naročnik tudi sam priznava, da o omenjenemu pooblastilu niti o sporazumu ni vedel ničesar in da tudi iz ponudbe izbranega ponudnika"â?? (torej ponudnika ZZI; opomba Državne revizijske komisije) â??"ne izhaja, da nastopa tudi v imenu podjetja Alcad d.o.o., na podlagi česar Državna revizijska komisija zaključuje, da izbrani ponudnik"â?? (torej ponudnik ZZI; opomba Državne revizijske komisije) â??"ni izkazal okoliščin, na podlagi katerih bi naročnik lahko sklepal, da izbrani ponudnik"â?? (torej ponudnik ZZI; opomba Državne revizijske komisije) â??"nastopa tudi v imenu podjetja Alcad d.o.o..". Prav tako je Državna revizijska komisija že v svojem sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, zapisala tudi, â??"da je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, kot ga ureja 78. člen ZJN, institut postopka oddaje javnega naročila in ne revizijskega postopka, ta institut je namreč mogoče skladno z 80. členom ZJN-2 uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Kajti iz"â?? â??"80. člena ZJN-2 jasno izhaja, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, nato pa skladno z 79. členom ZJN-2 sprejeti odločitev o oddaji naročila. Morebitna dopustitev odprave formalnih nepopolnosti ponudb tudi v revizijskem postopku bi po mnenju Državne revizijske komisije pomenila nedopusten poseg v učinkovitost pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil. Lahko bi namreč povzročila situacije, ko bi bil zahtevek za revizijo ob vložitvi sicer utemeljen, v posledici tekom revizijskega postopka izvedenega odpravljanja formalnih nepopolnosti napadene ponudbe, kot so bile zatrjevane v revizijskem zahtevku, pa bi lahko naročnik tak revizijski zahtevek v trenutku sprejema svoje odločitve o le-tem zavrnil kot neutemeljenega. To bi pomenilo onemogočitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikom, slednjim pa bi neupravičeno povzročalo tudi škodo (nastalo z vložitvijo revizijskega zahtevka). Upoštevaje zgornje ugotovitve, da je bila ponudba izbranega ponudnika"â?? (torej ponudnika ZZI; opomba Državne revizijske komisije) â??"v času odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila nepopolna, zaradi česar bi jo moral naročnik v predmetnem postopku na podlagi 80. člena ZJN-2 izločiti, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz prve točke izreka"â?? sklepa številka 018-236/2007-5, izdanega dne 28. septembra 2007.

    Vlagatelj v doslej izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (očitku) zgolj povzema določbe ZJN-2, ki se nanašajo na formalno nepopolnost ponudbe in dopustne dopolnitve ponudbe, obenem pa se sklicuje â??"na 2. odstavek 41. člena ZJN-2, ki določa, da ponudniku ni treba navajati dejstev in ponujati dokazil o podatkih, ki jih državni organi vodijo v uradni evidenci. Ministrstvo za javno upravo, oziroma njegov pravni predhodnik,"â?? â??"vodi uradno evidenco o podatkih iz prve faze postopka. Do teh podatkov (katerih del so tudi pogoji, pod katerimi so določeni ponudniki, ki jim je bila priznana sposobnost, nastopili na razpisu, npr. podatek o skupni ponudbi) ima naročnik torej možnost dostopa in dolžnost preveritve (če meni, da so se podatki v drugi fazi spremenili), ne da bi jih bil ponudnik dolžan posebej navajati in dokazovati v drugi fazi postopka.". Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da citirana navedba (očitek) vlagatelja naročniku (tudi v primeru, če bi resnično držalo vse, kar v njej vlagatelj očita naročniku, ter bi držali vsi zaključki, ki jih je v njej napravil vlagatelj) v ničemer ne more pripeljati do drugačnega zaključka oziroma odločitve Državne revizijske komisije v spornem delu. Dejstvo je namreč, da je postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti dvofazni postopek, pri čemer druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (kakor to izhaja že iz samega termina "druga faza") predstavlja le eno od njegovih faz. Druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti v njenem bistvu (osnovi) tako pomeni smiselno nadaljevanje prve faze postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, vendar pa je po drugi strani od prve faze povsem (formalno in dejansko) ločena. Prva faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je namreč (pravnomočno) zaključena s priznanjem sposobnosti ponudnikom (â??"naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom"â??), druga faza pa se prične s povabilom kandidatom s priznano sposobnostjo k oddaji ponudb.

    Že v sklepu Državne revizijske komisije številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, je bilo ugotovljeno, da je ponudnik ZZI v drugi fazi predmetnega postopka nastopal samostojno, zaradi česar je potrebno ob upoštevanju obrazložitve iz prejšnjega odstavka tega sklepa zaključiti, da v konkretnem primeru na navedeni zaključek ne bi v ničemer vplivalo niti morebitno naročnikovo preverjanje, ali je vlagatelj v prvi fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila oddal skupno prijavo (vlagatelju pa zaradi tega, kakor trdi sam, v ponudbi ne bi bilo potrebno ponovno izkazati, da je v drugi fazi predmetnega postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti oddal skupno ponudbo). Dejstvo, da je bila v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti priznana sposobnost (skupnima) kandidatoma ZZI in ALCAD, d. o. o., namreč (kot v konkretnem primeru) samo po sebi nujno (avtomatično) še ne pomeni, da sta ponudbo v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti oddala prav ta oba (ista) skupna ponudnika (dotedanja kandidata).

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, v katerem vlagatelj pojasnjuje â??"povsem napačno stališče Državne revizijske komisije glede zatrjevanega podpisa ponudbe s strani direktorja ZZI"â?? v sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, ter dodaja, da â??"stališče Državne revizijske komisije"â?? â??"nima opore v pravilih korporacijskega prava o zastopanju družbe.". V povezavi z navedenim očitkom Državna revizijska komisija poudarja, da iz prvega stavka prvega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da se zahtevek za revizijo â??"lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače.". V skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN mora vlagatelj med drugim v zahtevku za revizijo navesti "javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti" (tretja točka 12. člena ZRPJN) in "kršitve" (četrta točka 12. člena ZRPJN). Iz navedenih (kot sicer še iz nekaterih drugih) določb ZRPJN je razvidno, da je zahtevek za revizijo namenjen pravnemu varstvu ponudnikov zoper domnevne naročnikove kršitve v postopku oddaje javnega naročila. Pravno varstvo je v smislu vložitve zahtevka za revizijo (in njegova vsebinska obravnava) zoper odločitev o oddaji javnega naročila možno samo zoper določeno še nepravnomočno naročnikovo odločitev. Državna revizijska komisija v postopku oddaje javnega naročila ne sprejema vsebinskih odločitev, saj so te v skladu z ZJN-2 prepuščene naročniku, temveč zagotavlja â??"pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil"â?? (prvi odstavek 4. člena ZRPJN). Ker je v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZRPJN Državna revizijska komisija â??"poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil"â??, zoper odločitve Državne revizijske komisije pa v skladu z ureditvijo po ZRPJN ni pravnega sredstva (na primer pritožbe), pomeni odločitev Državne revizijske komisije pravnomočno odločitev. Skladno z navedenim je potrebno ugotoviti, da sta postopek oddaje javnega naročila in postopek pravnega varstva dva različna postopka, ki pa sta sicer seveda medsebojno povezana in zato soodvisna. Glede vlagateljevega očitka, v katerem pojasnjuje â??"povsem napačno stališče Državne revizijske komisije glede zatrjevanega podpisa ponudbe s strani direktorja ZZI"â?? v sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, ter dodaja, da â??"stališče Državne revizijske komisije"â?? â??"nima opore v pravilih korporacijskega prava o zastopanju družbe.", gre torej ugotoviti, da se citirana domnevna kršitev ne kaže v naročnikovi sferi v postopku oddaje javnega naročila.

    Čeprav navedeno ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije v konkretni zadevi, pa Državna revizijska komisija zgolj pojasnjuje, da vlagateljev očitek, v katerem pojasnjuje â??"povsem napačno stališče Državne revizijske komisije glede zatrjevanega podpisa ponudbe s strani direktorja ZZI"â?? v sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, ter dodaja, da â??"stališče Državne revizijske komisije"â?? â??"nima opore v pravilih korporacijskega prava o zastopanju družbe.", ne drži. Navedb Državne revizijske komisije v zadnjem delu prvega odstavka na 5. strani obrazložitve sklepa številka 018-236/2007-5, izdanega dne 28. septembra 2007, namreč ne gre razumeti na način, na kakršnega jih je razumel vlagatelj. Državna revizijska komisija je tako v delu obrazložitve svojega sklepa, ki je za vlagatelja sporen, zapisala: "Odločilno dejstvo, ki jasno kaže na to, da se v obravnavanem primeru pooblastilo, z dne 9.2.2005 (in na katerem temelji tudi naročnikova končna odločitev), ne nanaša tudi na drugo fazo postopka, je podpis ponudbe izbranega ponudnika s strani osebe, ki ni izkazala pooblastila. Namreč v drugi fazi postopka domnevno skupna ponudba izbranega ponudnika ni bila podpisana s strani (s pooblastilom z dne 9.2.2005) pooblaščenega mag. Edmonda Pajka, temveč s strani povsem druge osebe, in sicer direktorja izbranega ponudnika Igorja Zorka, ki pa pooblastila za podpis skupne ponudbe v imenu obeh ponudnikov ni uspel izkazati.". Izpostavljeno besedilo je vsekakor potrebno razumeti v kontekstu, v katerem je bilo zapisano, to pa je v kontekstu izkazovanja predložitve skupne ponudbe. Direktor ponudnika ZZI je vsekakor njegov zakoniti (korporacijski) zastopnik, ki bi sicer lahko že na podlagi z zakonom podeljenega mu pooblastila podpisal ponudbo (oziroma â??"je že po samem zakonu upravičen in dolžan podajati izjave volje, s katerimi zavezuje družbo ZZI", kakor to pod določenimi predpostavkami upravičeno in utemeljeno zatrjuje vlagatelj), saj družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Zastopnik namreč lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa nima pravnega učinka proti tretjim osebam (32. člen (zastopanje družbe) Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1, Uradni list Republike Slovenije, številka 42/2006, 60/2006 - popravek, 26/2007 - ZSDU-B, 33/2007 - ZSReg-B, 67/2007 - ZTFI in 100/2007 - popravek; v nadaljnjem besedilu: Zakon o gospodarskih družbah). Prav zato pa je potrebno poudariti, da je Državna revizijska komisija v sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007, z obrazložitvijo v tem delu le dodatno podkrepila svoje ugotovitve, da â??"se v obravnavanem primeru pooblastilo, z dne 9.2.2005 (in na katerem temelji tudi naročnikova končna odločitev), ne nanaša tudi na drugo fazo postopka"â?? in zato ne gre za skupno ponudbo. Res je, kakor v zahtevku za revizijo v tem delu trdi vlagatelj,
    - (sedanji) zakoniti zastopnik ponudnika ZZI gospod Igor Zorko (datum pooblastila 01. april 2006, vpis pooblastila 19. april 2006),
    - v tem kontekstuâ??"ni odločilno katera konkretna oseba opravlja funkcijo direktorja - zakonitega (korporacijskega) zastopnika družbe ZZI"â??,
    res pa je tudi, da gospod Igor Zorko â??"pooblastila za podpis skupne ponudbe v imenu obeh ponudnikov ni uspel izkazati.". Kot zakoniti zastopnik ponudnika ZZI gospod Igor Zorko za podpis ponudbe ponudnika ZZI pooblastila zagotovo ni potreboval (posebej) izkazati (saj tega zastopa kot oseba, ki je določena z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona), bi pa moral izkazati pooblastilo za podpis (morebitne) skupne ponudbe v imenu gospodarske družbe (gospodarskega subjekta) ALCAD, d. o. o., ki jo sicer kot zakoniti zastopnik zastopa gospod Branko Hmelak (datum pooblastila 01. december 1994, vpis pooblastila 28. marec 1995), ali pa bi moral v imenu gospodarske družbe (gospodarskega subjekta) ALCAD, d. o. o., (morebitno in s strani vlagatelja zatrjevano) skupno ponudbo podpisati (tudi) gospod Branko Hmelak (oziroma kdo drug po njegovem pooblastilu). Slednje ni bilo izkazano. V tem kontekstu je potrebno torej razumeti ta, za vlagatelja sporni del obrazložitve Državne revizijske komisije v sklepu številka 018-236/2007-5, izdanem dne 28. septembra 2007.

    V nadaljevanju se je Državna revizijska komisija opredeljevala do vlagateljevega očitka, v katerem vlagatelj zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (vlagatelj zatrjuje, da bi bilo potrebno â??"v skladu z načeli, ki veljajo za postopke javnega naročanja, enako logiko, merila in kriterije pri ocenjevanju popolnosti ponudbe uporabiti tudi za skupno ponudbo S&T.", "V skladu s temeljnim načelom enakopravnega obravnavanja ponudnikov (9. člen ZJN-2)"â?? pa â??"bi naročnik ob doslednem upoštevanju"â?? â??"sklepa Državne revizijske komisije, če je že izločil ponudbo vlagateljev, moral izločiti tudi ponudbo podjetja S&T Slovenija d.d."â??). V povezavi z navedenim očitkom vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na svoji 2. občni seji v letu 2007 resda sprejela stališče v zvezi z vprašanjem obstoja aktivne legitimacije vlagatelja, čigar ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana za nepravilno, vendar pa je potrebno ob izpostavljenem stališču upoštevati tudi, da morajo naročniki obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminacijsko (2. člen DIREKTIVE 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev; v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2004/18/ES). Iz druge uvodne izjave Direktive številka 2004/18/ES izhaja tudi, da "Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih in drugih subjektov javnega prava, veljajo načela iz Pogodbe"â?? o ustanovitvi Evropskih skupnosti, zlasti pa â??"načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije"â?? Prav tako:
    - ZJN-2 v prvem oziroma drugem odstavku 9. člena (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) določa:
    "(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
    (2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.".
    - ZRPJN v prvem oziroma četrtem odstavku 3. člena določa:
    "(1) Pravno varstvo ponudnikov v postopkih javnega naročanja, zagotovljeno z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, temelji na načelih, ki veljajo za oddajo javnih naročil, poleg tega pa veljajo še"â??
    "(4) Vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil in drugimi predpisi, in ki mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov."
    Glede na vse doslej izpostavljeno je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek, v katerem vlagatelj zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, obravnavala in ugotavljala, ali bi naročnik v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, â??"če je že izločil ponudbo vlagateljev, moral izločiti tudi ponudbo podjetja S&T Slovenija d.d.".

    Državna revizijska komisija v povezavi s prejšnjim odstavkom obrazložitve tega sklepa ugotavlja, da v konkretnem primeru iz izpostavljenega razloga vlagatelja naročnik ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov. Dejstvo je namreč, da so med obema situacijama oziroma stanjema, do katerih je prišlo v drugi fazi oddaje predmetnega javnega naročila, pomembne (statusno)pravne in dejanske razlike, ki narekujejo enakopravno obravnavo ponudnikov na način, na kakršen je bila s strani naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi dejansko opravljena. Temeljne razlike med obema situacijama oziroma stanjema v drugi fazi oddaje predmetnega javnega naročila so namreč sledeče:
    - V primeru, ko je ponudbo v drugi fazi oddaje javnega naročila, vodenega po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, oddal en sam ponudnik (v prvi fazi istega postopka pa je bila temu istemu ponudniku priznana sposobnost v skupnem nastopu) in je tako v drugi fazi tega postopka nastopal samostojno (pri čemer med prvo in drugo fazo ne pride do statusnega preoblikovanja družb),
    a) je potrebno ponovno opozoriti, da ponudbo v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik (kandidati z oddajo ponudbe postanejo ponudniki), naročnik pa v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti povabi k oddaji ponudb (le) kandidate, ki jim je priznal sposobnost;
    b) oba kandidata, ki jima je bila v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti priznana sposobnost, še naprej ostaneta oziroma (statusno)pravno obstajata kot samostojni pravni osebi (razen v primeru, če na primer ne pride do statusnega preoblikovanja družb), ki v drugi fazi postopka lahko oddata skupno ponudbo.
    - V primeru, ko je ponudbo v drugi fazi oddaje javnega naročila, vodenega po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, oddal en sam ponudnik (v prvi fazi istega postopka pa je bila temu istemu ponudniku priznana sposobnost v skupnem nastopu) in je tako v drugi fazi tega postopka nastopal samostojno (pri čemer v času med prvo in drugo fazo postopka pride do statusnega preoblikovanja družb),
    a) je potrebno opozoriti, da prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Zakon o gospodarskih družbah namreč določa, da se za združitev kapitalskih družb, pri kateri so udeležene tudi družbe z omejeno odgovornostjo, smiselno uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah o združitvi delniških družb, če ni drugače določeno (drugi odstavek 618. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 oziroma drugi odstavek 532. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD, ki je prenehal veljati dne 04. maja 2006). Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah pa z združitvijo (pripojitvijo ali spojitvijo) preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba (šesti odstavek 580. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 oziroma šesti odstavek 511. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD, ki je prenehal veljati dne 04. maja 2006);
    b) je potrebno opozoriti, da bi, v kolikor bi bilo potrebno ponudbo ponudnika v drugi fazi postopka oceniti za nepopolno zgolj iz razloga, opisanega v napovednem stavku druge alinee tega odstavka, to pomenilo, da bi se s tem de facto onemogočalo statusno preoblikovanje družb med prvo in drugo fazo postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Takšna situacija bi lahko bila tudi v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, številka 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004 in 68/2006), zlasti s prvim odstavkom 74. člena, ki določa, da je gospodarska pobuda svobodna;
    c) je v povezavi s tem naročnik v "RAZPISNI DOKUMENTACIJI ZA JAVNI RAZPIS PO OMEJENEM POSTOPKU Z OZNAKO OMIS.IT-3/2005" na strani "6 od 16" pod poglavjem "5.5.1 Statusne spremembe" zapisal: "V primeru statusnih sprememb ponudnika bo naročnik ustreznost vsakega takega ponudnika obravnaval posebej, pri čemer bo izhajal iz stališča, da ne glede na statusne spremembe ponudnik, ki je univerzalni pravni naslednik svojega prednika, pomeni kontinuiteto poslovanja"â??

    V posledici doslej zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik iz izpostavljenega razloga vlagatelja v konkretnem primeru kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov ravno v primeru, če bi zgolj iz (načelnega) razloga, ker sta tako ponudnik ZZI kakor tudi izbrani ponudnik v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (torej, ne da bi upošteval (statusno)pravno in dejansko razlikovanje obeh nastalih situacij oziroma stanj) nastopala samostojno (oddala samostojno ponudbo), ponudbi obeh ponudnikov označil kot nepopolni. Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu (v katerem vlagatelj zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov) neutemeljen.

    V povezavi z navedbami vlagatelja, da
    - (zgolj) pripojitev oziroma pravno nasledstvo (samo po sebi) â??"še zdaleč ne pomeni, da se tudi kadrovske, finančne, organizacijske in tehnične možnosti ponudnika zaradi pripojitve niso spremenile"â?? oziroma, da je izbrani ponudnik â??"finančno kadrovsko in organizacijsko usposobljen in kos opravljati storitve"â??,
    - "Velikokrat pripojitev v gospodarski praksi pomeni racionalizacijo poslovanja dveh povezanih družb in zmanjševanje stroškov. Zato se po pripojitvah kadrovski, organizacijski in finančni okviri praviloma skrčijo (npr. eno računovodstvo namesto dveh, en razvojni oddelek namesto dveh, ipdâ??)",
    - â??"s samo pripojitvijo ni nujno, da je prej skupna ponudba S&T ostala enaka glede pogojev, pod katerimi ji je bila priznana sposobnost.",
    - â??"je očitno, da se je prej skupna ponudba (izbranega ponudnika; smiselno dodala Državna revizijska komisija) formalnopravno spremenila",
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih vlagatelj ni konkretiziral, zato jih Državna revizijska komisija ni mogla obravnavati. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo zgolj pavšalno navedel le objektivna dejstva, ki bi sicer lahko bila celo utemeljena, vendar pa izbranemu ponudniku v povezavi z njimi ni očital konkretnih kršitev, kot je recimo, katerega od navedenih objektivnih dejstev naj izbrani ponudnik zaradi pripojitve oziroma univerzalnega pravnega nasledstva konkretno ne bi izpolnjeval in v katerem delu (na primer: izbrani ponudnik iz razloga racionalizacije poslovanja ne izpolnjuje pogoja oziroma zahteve iz razpisne dokumentacije glede zahtevane delovne dobe zaposlenih in njihovih delovnih izkušenj, saj je delavcem, ki jih vlagatelj (imensko) navaja v nadaljevanju, po zaključku prve faze postopka prenehalo delovno razmerje pri izbranem ponudniku, izbrani ponudnik pa novih delavcev ni zaposlil; ali: izbrani ponudnik iz razloga racionalizacije poslovanja ne izpolnjuje pogoja oziroma zahteve iz razpisne dokumentacije glede državljanstva zaposlenega, kerâ??).

    Na podlagi doslej navedenega Državna revizijska komisija vlagatelja spominja, da kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil (prvi odstavek 4. člena ZRPJN) in v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo. V skladu s 4. in 5. alineo četrtega odstavka 12. člena ZRPJN mora vlagatelj v zahtevku za revizijo tako navesti kršitve ter dejstva, hkrati pa jih mora konkretizirati in za njih ponuditi dokaze. Tega od njega ne zahtevata le 4. in 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, temveč tudi 7. in 212. člen (oziroma 8. in 215. člen) Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999, 96/2002, 58/2003 - odločba Ustavnega sodišča, 2/2004, 2/2004 - ZDSS, 69/2005 - odločba Ustavnega sodišča, 90/2005 - odločba Ustavnega sodišča, 43/2006 - odločba Ustavnega sodišča in 52/2007), katerega določbe se glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, ki postavljata pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN), odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo, kar pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zgolj na splošno oziroma pavšalno razpravlja (pripojitev oziroma pravno nasledstvo še zdaleč ne pomeni, daâ?? (â??"se tudi kadrovske, finančne, organizacijske in tehnične možnosti ponudnika zaradi pripojitve niso spremenile"; pa tudi: â??"je očitno, daâ?? (â??"se je prej skupna ponudba (izbranega ponudnika; smiselno dodala Državna revizijska komisija) formalnopravno spremenila")), domneva in ugiba (â??"s samo pripojitvijo ni nujno, da"â?? (â??"je prej skupna ponudba S&T ostala enaka glede pogojev, pod katerimi ji je bila priznana sposobnost."); pa tudi: "Velikokrat pripojitev v gospodarski praksi pomeni racionalizacijo poslovanja dveh povezanih družb in zmanjševanje stroškov."), je Državna revizijska komisija meritorno obravnavala le tiste navedbe iz zahtevka za revizijo, ki jih je vlagatelj konkretiziral, ni pa vsebinsko obravnavala slednjih navedb, v katerih vlagatelj le na splošno zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave.

    V zahtevku za revizijo vlagatelj poleg predloga, da se â??"Odločitev naročnika o oddaji javnega naročila z dne 3.10.2007"â?? â??"razveljavi", podaja tudi predlog, da â??"se izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika.". V povezavi z navedenim predlogom Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa tudi reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže oziroma zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija tako tudi v primeru, če bi bilo vlagateljevemu zahtevku za revizijo v konkretnem primeru ugodeno, s svojim sklepom ne bi mogla nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja (izključno) v rokah naročnika.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

    Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena"â??, to je na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

    Iz Poročevalca Državnega zbora, številka 33/2007 ("EVA: 2007-1611-0093"), v katerem je bil objavljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (novela E), na strani 9 izhaja, da "Dopolnjena določba četrtega odstavka 22. člena določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vplačati, na isti račun, na kateri se vplača takso, znesek v višini že vplačane takse. Navedeno plačilo je obvezno v tistih primerih, ko o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija in s svojim sklepom zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen."

    V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 27. novembra 2007


    Predsednica senata
    mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
    članica Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - odvetnik Matej Erjavec, Slomškova ulica 4, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Carinska uprava Republike Slovenije, šmartinska cesta 55, 1523 Ljubljana
    - odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran