018-270/2007 Republika Slovenija, Direkcija RS za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članice Vide Kostanjevec in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "ureditev ceste skozi Sevnico - 1. faza, R3-679/3909 Loka-Breg-Sevnica-Brestanica", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KOSTAK komunalno stavbno podjetje d.d., Leskoškova cesta 2a, Krško, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.11.2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini 5.000 â?? kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.3.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Javno naročilo z opisom "ureditev ceste skozi Sevnico - 1. faza, R3-679/23909 Loka-Breg-Sevnica-Brestanica" je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 29, z dne 30.3.2007, pod št. objave Ob-8538/07.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb in iz Odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je naročnik sprejel dne 4.6.2007, je razvidno, da je naročnik izmed dveh prejetih ponudb kot najugodnejšo izbral ponudbo vlagatelja.

Ponudnik Gradnje d.o.o., Dolenji Boštanj 138, Boštanj, ki ga je zastopal odvetnik Drago šribar, Dalmatinova ulica 5, Krško, je zoper naročnikovo Odločitev o oddaji javnega naročila dne 29.6.2007 vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-205/2007-14, z dne 24.8.2007, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, vsebovano v Odločitvi o oddaji javnega naročila, z dne 4.6.2007, ter vlagatelju priznala potrebne stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je dne 19.9.2007 sprejel novo Odločitev o oddaji javnega naročila, šifra: 37165-93/2006, s katero je oba ponudnika obvestil, da je javno naročilo oddal ponudniku Gradnje d.o.o., Dolenji Boštanj 138, Boštanj.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 22.9.2007, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev Odločitve o oddaji javnega naročila, saj naj bi le-ta ne vsebovala razlogov za zavrnitev njegove ponudbe, kot ponudnika, ki je oddal najugodnejšo ponudbo.

V dodatni obrazložitvi, izdani dne 1.10.2007, je naročnik navedel, da je v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila pri ponovnem odločanju upošteval sklep Državne revizijske komisije, št. 018-205/2007-14, z dne 24.8.2007, v katerem je ta zavzela stališče, da ponudba vlagatelja ni pravilna in bi jo naročnik na podlagi 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju ZJN-2) kot nepopolno izločiti, in je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno. Naročnik je v dodatni obrazložitvi navedel še prednosti izbrane ponudbe.

Vlagatelj je dne 15.10.2007 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku predlaga, da razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila, šifra: 37165-93/2006, z dne 19.9.2007, in dodatno obrazložitev z dne 1.10.2007, ter izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj navaja, da naročnikova dodatna obrazložitev ne izpolnjuje pogojev po ZJN-2, zlasti ne podaja razlogov za zavrnitev njegove ponudbe, zaradi česar je potrebno vrniti postopek v fazo, da se vlagatelju omogoči pravica do učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da mora biti seznanjen z vsemi zahtevami, ki jih ZJN-2 določa za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, torej o tem, zakaj je bila njegova ponudba izločena, oziroma v čem je bila njegova referenca v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije. Ker naročnik ni podal nobenega materialnega temelja za svojo odločitev, je s tem vlagatelju v tem delu onemogočil, da pravno varstvo učinkovito uveljavlja, in je tako posegel v načelo transparentnosti. Ponudnikom mora biti namreč dana možnost, da se enakopravno seznanijo s pomembnimi dejstvi v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil, ki so potrebna tudi za sestavo zahtevka za revizijo in za učinkovito pravno varstvo. Vlagatelj tudi nasprotuje trditvam naročnika, ki se nanašajo na nepravilnost njegove ponudbe zaradi domnevno nepravilnih referenc in zatrjuje, da je v celoti izpolnil pogoj referenc tako z vidika predmeta kot zahtevanega obsega reference. Vlagatelj še dodaja, da prejšnji revizijski postopek, v katerem on ni sodeloval kot stranka, nima nobenega pravnega vpliva nanj, zato se tudi naročnik pri ugotovitvi nepravilnosti njegove ponudbe na izvedenska mnenja v tem postopku ne more sklicevati. Naročnik mora v postopku ponovnega vrednotenja in ocenjevanja ponudb dejansko stanje sam pravilno in popolno ugotoviti. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 22.10.2007 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, šifra: 37165-3/2006, z dne 19.9.2007, in javno naročilo oddal ponudniku Gradnje Boštanj d.o.o., na podlagi ponovnega pregleda ponudbe in v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-205/2007-14, z dne 24.8.2007. Naročnik nadaljuje, da je skladno s prej navedenim izdal dodatno obrazložitev, kjer je v razlogih za zavrnitev ponudbe vlagatelja navedel ugotovitve Državne revizijske komisije iz prej navedenega sklepa.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 26.10.2007), je naročnik z dopisom z dne 30.10.2007 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo Državni revizijski komisiji. Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik slednji manjkajočo dokumentacijo posredoval po telefaksu dne 13.11.2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljevo revizijsko navedbo, da mu naročnik ni izdal dodatne obrazložitve v skladu z določbami ZJN-2, zaradi česar naj bi kršil načelo transparentnosti in vlagatelju posledično onemogočil učinkovito uveljavljanje pravnega varstva po določbah ZRPJN.

Načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, to načelo pa se udejanja skozi več določb zakona. Tako zakon določa tudi, da mora naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejeti odločitev o oddaji naročila, jo obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo ter o njej obvestiti ponudnike (prvi odstavek 79. člena ZJN-2). V kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, predpisuje zakon, da lahko neizbrani ponudnik pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve v petih dneh; od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila pa teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z ZRPJN (drugi odstavek 79. člena ZJN-2).

Iz navedenega torej razberemo, da je dodatna obrazložitev materialni akt naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je zaradi transparentnosti postopka oddaje javnega naročila in posledično uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZRPJN) ta dolžan izdati na zahtevo neizbranega ponudnika. Vendar naročnik to stori le v primeru, če v odločitvi o oddaji javnega naročila ne navede razlogov za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbranega ponudnika. Te informacije so namreč tiste, ki so pri neizbranem ponudniku pomembne pri odločanju o tem, ali bo uveljavljal pravno varstvo ali ne. Neizbrani ponudnik lahko s pomočjo teh informacij oceni skladnost naročnikovih ravnanj s pravnimi pravili javnega naročanja in na podlagi svoje ocene presodi, ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Ker naročnik v Odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 19.9.2007 le-te ni obrazložil in navedel ugotovitve in razloge zanjo, je na vlagateljevo zahtevo dne 1.10.2007 izdal dodatno obrazložitev. V njej je kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navedel, da je Državna revizijska komisija v obrazložitvi svojega sklepa št. 018-205/2007-14, z dne 24.8.2007, navedla, da je na podlagi revizijskih navedb tedanjega vlagatelja zahtevka za revizijo in predloženih dokazov, ter ob upoštevanju strokovnega mnenja, ki ga je izdelal dr. Alojzij Juvanc, univ.dipl. inž.grad., ugotovila, da vlagatelj (tedanji izbrani ponudnik) ni izpolnil naročnikovih pogojev glede referenc, zato njegova ponudba ni pravilna in bi jo naročnik moral na podlagi 80. člena ZJN-2 kot nepopolno izločiti. Naročnik je še navedel, da je v nadaljevanju postopka pri ponovnem odločanju upošteval sklep Državne revizijske komisije in ponudbo vlagatelja izločil kot nepopolno.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju in zgoraj opredeljeni pravni podlagi Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik dodatne obrazložitve ni izdal v nasprotju z določbo drugega odstavka 79. člena ZJN-2, v dodatni obrazložitvi pa je vlagatelju v delu, ki se nanaša na razloge za zavrnitev njegove ponudbe, podal dovolj pomembnih dejstev, na podlagi katerih se je vlagatelj lahko odločil, ali bo pravno varstvo uveljavljal.
Naročnik je v dodatni obrazložitvi napisal, da je pri ponovnem odločanju upošteval sklep Državne revizijske komisije št. 018-205/2007-14, z dne 24.8.2007, in je tudi povzel razloge, ki jih je kot podlago za svojo odločitev o razveljavitvi v prejšnjem revizijskem postopku navedla Državna revizijska komisija v njenem sklepu št. 018-205/2007-14, tj. "â??da je na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb in predloženih dokazov, ter ob upoštevanju strokovnega mnenja, ki ga je izdelal dr. Alojzij Juvanc, univ.dipl. inž.grad., ugotovila, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikovih pogojev glede referenc, zato ponudba izbranega ponudnika ni pravilna in bi jo naročnik moral na podlagi 80. člena ZJN-2 kot nepopolno izločiti.". S tem sklepom Državne revizijske komisije (tako s samo odločitvijo kot tudi obrazložitvijo, ki je vsebovala razloge, na katere je Državna revizijska komisija oprla svojo odločitev) se je najkasneje 6.9.2007, ko mu je bil sklep vročen, seznanil tudi vlagatelj. šteti gre, da je naročnik razloge, ki so utemeljevali odločitev Državne revizijske komisije v sklepu št. 018-205/2007-14, z dne 24.8.2007, v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila, ko je ponovno vrednotil ponudbe, upošteval, in jih tudi sprejel kot svoje razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Glede na zakonska določila o dodatni obrazložitvi in transparentnosti postopka pa njegovega ravnanja ni mogoče označiti za nedopustnega. Zgolj okoliščina, da se je naročnik v dodatni obrazložitvi pri razlogih za zavrnitev vlagateljeve ponudbe skliceval na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-205/2007-14, z dne 24.8.2007, v konkretnem postopku še ne pomeni kršitev načela transparentnosti, saj je bilo vlagatelju kljub temu dostopnih dovolj informacij za presojo, ali je naročnik pri ravnanju v postopku oddaje javnega naročila upošteval pravila javnega naročanja. Ob sklicevanju na zadevno odločitev Državne revizijske komisije je iz dodatne obrazložitve naročnika mogoče jasno razbrati razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, s tem pa je bila vlagatelju tudi omogočena pravica do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, ki jo je vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo tudi izkoristil. Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek o kršitvi načela transparentnosti in posledično onemogočanju učinkovitega pravnega varstva zavrnila kot neutemeljen.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj tudi zatrjuje, da je v celoti izpolnil pogoj referenc, tako z vidika predmeta kot zahtevanega obsega reference "Zaščita Kompolje".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je o tem vprašanju že odločala v sklepu št. 018-205/2007-14, z dne 24.8.2007, v katerem je glede ustreznosti sporne reference "Zaščita Kompolje" z naročnikovimi zahtevami razpisne dokumentacije zapisala: "â??V strokovnem mnenju, ki ga je na zastavljeno vprašanje podal strokovnjak, je le-ta potrdil vlagateljeva zatrjevanja, ter je v svojem mnenju glede ustreznosti sporne reference glede na svoje ugotovitve zaključil, da izbrani ponudnik (takratni vlagatelj; op. Državne revizijske komisije) s sporno referenco "Zaščita Kompolje" ni izpolnil naročnikove zahteve glede referenčnega dela iz podtočke 2.5.1. Navodil za pripravo ponudbe. Pri tem je pojasnil, da glede na izkazane specifikacije izvedenih del pri referenčnem poslu ni mogoče označiti kot "istovrstni posel" gradnji oziroma rekonstrukciji državne ceste R3. Posamezna dela pri gradnji ceste so res sorodna ali nekatera celo enaka tistim, ki so predstavljena v referenci, vendar niso bila izvajana pod enakimi zahtevanimi tehničnimi pogoji. Strokovnjak meni, da izvedena dela izkazujejo, da gre pri referenčnih delih za gradbena dela nizkih gradenj, ki se uvrščajo med komunalne objekte. Pri tem med vsemi naštetimi referenčnimi deli predstavlja količina izvedenih cestnih del (asfaltna cesta) 0,765% celotne vrednosti obeh pogodb skupaj (POD-05-032, POD 06-005) oziroma 1,375% druge pogodbe (POD-06-005), v okviru katere so bila izvedena. Po oceni strokovnjaka tudi ni izkazano, ali je bila ta "asfaltirana" površina izvedena po postopku, ki je zahtevan po tehničnih pogojih naročnika, po dosegljivih podatkih o vrsti izvedenih del pa strokovnjak sklepa, da gre za doasfaltiranje voziščnih površin na mestih vgrajene kanalizacije ali drugih podzemnih komunalnih vodov.
Na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb in predloženih dokazov ter ob upoštevanju zgoraj povzetega strokovnega mnenja (kateremu naročnik v določenem tridnevnem roku ni ugovarjal) Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik s sporno referenco (tudi po naročnikovem pozivu k dopolnitvi le-te) ni izpolnil naročnikove zahteve iz podtočke 2.5.1. Navodil za pripravo ponudbe glede uspešne izvedbe najmanj enega istovrstnega posla kot je predmetno naročilo, v vrednosti vsaj 70% ocenjene vrednosti tega naročila, saj referenčnega dela "Zaščita Kompolje" ni mogoče šteti za istovrstni posel kot je predmetno naročilo. Zaradi navedenega izbrani ponudnik ni oddal pravilne ponudbe, naročnik pa bi jo moral na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 kot nepopolno izločiti.".

V nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila, ki je predmet tega revizijskega postopka, je naročnik sprejel dodatno obrazložitev, v kateri je vlagatelja seznanil z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe. Čeprav naročnik omenjenih razlogov ni navedel neposredno v dodatni obrazložitvi, temveč se je v tem delu skliceval na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-205/2007-14, z dne 24.8.2007, to ne spremeni dejstva, da je taka oblika dodatne obrazložitve v konkretnem primeru dopustna, saj je naročnik vlagatelja seznanil z vsemi razlogi za zavrnitev njegove ponudbe. Vlagatelj se je s temi razlogi tako prvič seznanil dne 6.9.2007, ko mu je bil sklep Državne revizijske komisije vročen, v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila pa tudi s prejemom dodatne obrazložitve, ki jo je izdal naročnik.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija naročnikovo odločitev o izločitvi njegove ponudbe, in pri tem navaja, da je v celoti izpolnil pogoj referenc, je Državna revizijska komisija morala preveriti, ali je vlagatelj zadostno izkazal, da je glede na zgoraj ugotovljeno dejansko stanje s spornim referenčnim delom "Zaščita Kompolje" pogoj referenc v celoti izpolnil. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da je v okviru del na referenčnem objektu "Zaščita Kompolje" naročnik skupno izvedel približno 6500 m2 cestnih površin, dela pa so zajemala izvedbo celotnega cestišča, in sicer zemeljska dela, odvodnjavanje, spodnji ustroj, zgornji ustroj in asfalterska dela. Vlagatelj navaja, da vrednostno projekt med strankami ni sporen, po naravi stvari pa obsega istovrstna dela razpisanim, zato je vlagatelj referenčno zahtevo po vsaj enem istovrstnem poslu izpolnil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi z istovrstnostjo del na referenčnem delu "Zaščita Kompolje" zgolj zatrjuje, da so le-ta istovrstna tistim, zahtevanih v razpisni dokumentaciji, in predlaga vpogled v njegovo ponudbo in ostalo spisovno dokumentacijo, čeprav je bilo na podlagi te iste dokumentacije s strokovnjakom že ugotovljeno, da referenčnega dela "Zaščita Kompolje" ni mogoče šteti za istovrstni posel kot je predmetno naročilo. Kljub dejstvu, da so te ugotovitve strokovnjaka z izdajo dodatne obrazložitve postale del naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, pa vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj zatrjuje, da je izpolnil naročnikov pogoj po enem istovrstnem poslu, in za to predlaga vpogled v njegovo ponudbo in ostalo spisovno dokumentacijo, v ničemer pa ne oporeka ugotovitvam strokovnjaka glede vrednosti istovrstnih referenčnih del ali kako drugače dokazuje popolnost svoje ponudbe v spornem delu. Na podlagi zapisanega Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj glede na pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 2/04, 52/07; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki je na njegovi strani, ni uspel izkazati, da je bila njegova ponudba v spornem delu skladna z zahtevami naročnika. Vlagatelj je za dejstvo izpolnitve spornega referenčnega pogoja predlagal izvedbo dokaza z vpogledom v njegovo ponudbo in ostalo spisovno dokumentacijo, Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da je na tej isti dokumentaciji že strokovnjak ugotovil neskladnost vlagateljeve ponudbe z zahtevami razpisne dokumentacije, v njegovo strokovno mnenje pa nima razloga dvomiti.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 22.11.2007


PREDSEDNIK SENATA:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana
- Direkcija RS za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana
- Gradnje d.o.o., Dolenji Boštanj 138, Boštanj
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran