018-274/2007 Vrtec dr. France Prešeren

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju višjega svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Opravljanje storitev čiščenja", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Čistoča, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Vrtec dr. France Prešeren, Erjavčeva cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 27.11.2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.

2. Naročnik mora vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v skupno ponudbeno ceno na koncu obrazca TD št. 5 (str. 16) - vrstico - kvadratek za skupni seštevek obeh skupnih letnih vrednosti z DDV (zadnja vrstica v koloni 6 - postavka SKUPAJ). Naročnik mora pri vpogledu vlagatelja v ponudbo izbranega ponudnika pred vpogledom zavarovati na ustrezen način vse ostale vpisane kalkulativne elemente (vrednosti) v obrazcu TD št. 5.

3. Vlagatelj bo moral po vpogledu, če bo ocenil, da je prišlo pri ravnanju naročnika do kršitev v postopku, vložiti nov zahtevek za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN.

4. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.233,17 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.08.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "Opravljanje storitev čiščenja", ter s povabilom z dne 24.08.2007 ponudnike povabil k oddaji ponudb za predmetno javno naročilo.

Z Obvestilom o oddaji naročila št. 4300-241/07 z dne 10.09.2007 je naročnik ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ISS Servisystem, d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 12.09.2007 od naročnika zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v obrazec predračuna str. 16 (TD št. 5) in v opis tehnologije čiščenja str. 18 (navedba predvidenega števila delavcev na lokaciji in skupno število ur za opravljanje storitev čiščenja).

Ker izbrani ponudnik ni pristal na vpogled v ponudbeno dokumentacijo, sklicujoč se pri tem na 39. in 40. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06; v nadaljevanju: ZGD-1), naročnik vlagatelju vpogleda ni dopustil.

Vlagatelj je po svojem pooblaščencu - odvetniku dne 24.09.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je s tem, ko mu ni dopustil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, kršil 8. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju ZJN-2) in šesti odstavek 22. člena ZJN-2. Vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne vključuje podatkov, ki bi bili lahko zaupni, saj je zahteval vpogled v predračun, iz katerega je razvidna cena opravljanja storitve, le-ta pa kot edino merilo ne more biti zaupna. Cena čiščenja na m2 ne more biti zaupen podatek, saj je to cena storitve, ki se jo ponuja v konkretnem postopku. Kako posamezni ponudnik pride do ponujene cene (t.i. struktura cene produkta), je lahko poslovna skrivnost, vendar vlagatelj navaja, da ni zahteval vpogleda v strukturo cene, ampak samo v ponudbeno ceno za m2 čiščenja ter skupno ceno. Prav tako po mnenju vlagatelja ne more biti poslovna skrivnost število delavcev, ki bodo naročilo izvajali, ter število delovnih ur, ki jih bodo opravili. Vlagatelj meni, da zaradi takega naročnikovega ravnanja ne more učinkovito varovati svojega položaja v konkretnem postopku, prav tako ne more precizirati zahtevka za revizijo, ker mu ni bilo omogočeno, da bi s pregledom dokumentacije odkril morebitne nepravilnosti ter jih uveljavljal v revizijskem postopku, zatorej vlagatelj pavšalno zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, zato ne bi smela biti izbrana.
Zaradi vsega navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik njegovemu zahtevku za revizijo ugodi, mu omogoči vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila ter odloči, da lahko vlagatelj po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo uveljavlja pravno varstvo v skladu z 12. členom ZRPJN. Vlagatelj predlaga tudi povrnitev stroškov, nastalih z vložitvijo revizijskega zahtevka.

Po pozivu naročnika, z dne 25.09.2007, je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo dopolnil tako, da je naročniku dne 28.09.2007 poslal potrdilo o plačilu takse za revizijski postopek. Po svojem pooblaščencu - odvetniku je vlagatelj naročniku istega dne poslal tudi pooblastilo za zastopanje (naročnik je dopolnitev zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse za revizijski postopek prejel v naprej po faksu dne 28.09.2007, pri čemer je obe citirani dopolnitvi zahtevka za revizijo prejel po pošti dne 01.10.2007).

Naročnik je dne 11.10.2007 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik v obrazložitvi navaja, da je bil primoran zaradi označitve delov ponudbe kot poslovno tajnost izbranega ponudnika zaprositi za soglasje za vpogled, vendar je izbrani ponudnik vpogled zavrnil. Naročnik pa je bil zaradi upoštevanja 22. člena ZJN-2 in na podlagi 39. in 40. člena ZGD-1 dolžan zavrniti vpogled v navedena dva obrazca izbranega ponudnika. Naročnik pojasnjuje, da je cena na m2 za izbranega ponudnika pomemben podatek in predstavlja konkurenčno prednost pred ostalima neizbranima ponudnikoma. Podatek o predvidenem številu delavcev na posamezni lokaciji in skupno število ur za opravljanje čiščenja pa je prav tako pomemben podatek z vidika konkurence. Naročnik tudi zavrača pavšalno zatrjevanje vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna.

Naročnik je z dopisom, z dne 11.10.2007 (ki ga je vlagatelj prejel 12.10.2007), vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema priloženega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Dne 19.10.2007 je vlagatelj prejel naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije, št. 4300-241/07, z dne 17.10.2007, v katerem je naročnik navedel, da ga vlagatelj v treh dneh od prejema sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, zato je štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je po svojem pooblaščencu - odvetniku dne 22.10.2007 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, v kateri navaja, da je naročnik pri izdaji sklepa o ustavitvi postopka napačno uporabil določbe ZRPJN in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05, 43/06, 52/07; v nadaljevanju: ZPP), zato ga je potrebno razveljaviti. Naročnik je namreč sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo poslal vlagatelju, ni pa sklepa vročil njegovemu pooblaščencu, čeprav bi to moral storiti. Kadar namreč v postopku vlagatelja zastopa pooblaščenec, je potrebno vse vloge vročati pooblaščencu in ne samemu vlagatelju. Ker sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo še ni bil vročen pooblaščencu, ni mogel preteči 3 dnevni rok za podajo obvestila o nadaljevanju postopka, zato je izdaja sklepa o ustavitvi postopka preuranjena.

Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik slednji dne 26.10.2007 odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-266/2007-7 z dne 02.11.2007 vlagateljevi pritožbi z dne 22.10.2007 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o ustavitvi postopka revizije, vodenega na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 24.09.2007, kot izhaja iz naročnikovega sklepa št. 4300-241/07 z dne 17.10.2007, ter odločila, da mora naročnik odločitev o zahtevku za revizijo vročiti vlagatelju v skladu z določili ZRPJN, ter da je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka, medtem ko se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za odločitev o zahtevku za revizijo.

Naročnik je vlagatelju vročil odločitev o zahtevku za revizijo v skladu z določili ZRPJN.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12.11.2007 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v citirani vlogi zahteva povračilo nadaljnjih stroškov postopka, ki so mu nastali s citirano vlogo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom brez datuma, ki ga je slednja prejela 14.11.2007, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.


Državna revizijska komisija na podlagi spisovne dokumentacije v predmetnem postopku ugotavlja, da je spor med strankama zgolj v tem, da vlagatelj očita naročniku, da je s tem, ko vlagatelju ni dopustil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, kršil 8. člen ZJN-2 in šesti odstavek 22. člena ZJN-2, naročnik pa meni, da očitane kršitve ni storil.

Vpogled v relevantne dele Povabila k oddaji ponudbe z navodilom za pripravo z dne 24.08.2007 (v nadaljevanju: Povabilo) pokaže, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za pripravo ponudbe v točki 7 (Pogoji za udeležbo) navedel med drugim, da mora ponudnik predložiti izjavo o vrednosti ponudbe za opravljanje storitev čiščenja TD št. 4a, obrazec predračuna TD št. 5 in opis tehnologije čiščenja. Nadaljnji vpogled v Povabilo pokaže, da je na t.i. obrazcu TD št. 4a naročnik predvidel rubriko za vpis skupne letne ponudbene cene za storitev čiščenja z vključenim DDV, pri čemer je v spodnjem delu istega obrazca zapisal navodilo za izpolnitev, in sicer da mora biti vrednost v tem obrazcu enaka končni skupni ceni, ki je navedena na obrazcu predračuna. Iz Povabila dalje izhaja, da je naročnik na t.i. obrazcu TD št. 5 (Obrazec predračuna za opravljanje storitev čiščenja) predvidel dve vrsti postavk predračuna, in sicer (ločeno) za notranjo čistilno površino in za okenska stekla, z opredelitvijo čistilne površine v m2 ter prostorom (za obe postavki) za vpis cene čiščenja brez DDV na m2 mesečno, % DDV, vrednosti DDV, cene čiščenja z DDV na m2 mesečno, skupne vrednosti čiščenja na mesec ter skupne letne vrednosti z DDV, na koncu citiranega obrazca pa še vrstico - kvadratek za skupni seštevek obeh skupnih letnih vrednosti z DDV (zadnja vrstica v koloni 6 - postavka SKUPAJ). Nadalje iz Povabila izhaja, da je naročnik na t.i. obrazcu Opis tehnologije čiščenja predvidel več rubrik, med drugim tudi "predvideno število delavcev na lokaciji" ter "skupno število ur za opravljanje storitev čiščenja na lokaciji".

Nadalje gre na podlagi vpogleda v Povabilo ugotoviti, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za pripravo ponudbe v točki 9 (Merila za ocenjevanje ponudb) navedel, da bo izbran ponudnik, ki bo pripravil najcenejšo ponudbo. V skladu z navedenim je torej edino merilo, ki ga je določil naročnik, končna - skupna cena ponudbe. Najcenejša ponudba je zato tista, ki je v skupnem seštevku vseh posamičnih postavk (predračuna), najnižja. Navedeno tudi pomeni, da so cene / vrednosti po posamičnih postavkah (predračuna), lahko višje ali nižje (na primer določen ponudnik oblikuje te posamične postavke predračuna tako, da je določena postavka nižja, določena pa višja glede na neposrednega konkurenta - ponudnika), odločujoča kot merilo pa je skupna ponudbena cena. Drugače povedano: cene na enoto (v konkretnem primeru na m2), vrednost DDV, cena čiščenja z DDV na m2 mesečno, skupna vrednost čiščenja na mesec ter skupna letna vrednost z DDV za notranjo čistilno površino ter okenska stekla v tem predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne predstavljajo merila za izbor najugodnejše ponudbe, temveč so le kalkulativni elementi t.i. skupne ponudbene cene, ki edina v konkretnem primeru šteje kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe.

Kot sledi iz spisovne dokumentacije, je vlagatelj dne 12.09.2007 od naročnika zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v obrazec predračuna str. 16 (TD št. 5) in v opis tehnologije čiščenja str. 18 (navedba predvidenega števila delavcev na lokaciji in skupno število ur za opravljanje storitev čiščenja).

Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pokaže, da je le-ta v njej obrazec TD št. 5 (Obrazec predračuna za opravljanje storitev čiščenja) označil z oznako "poslovno zaupno", z isto oznako pa je označil tudi izpolnjen obrazec Opis tehnologije čiščenja, medtem ko obrazca TD št. 4a (Izjava o vrednosti ponudbe za opravljanje storitev čiščenja) ni označil s takšno oznako. Zatem je iz spisovne dokumentacije v predmetnem postopku razvidno, da izbrani ponudnik ne dovoli vpogleda v obrazec predračuna in v opis tehnologije čiščenja oziroma, da je naročnik, sklicujoč se na izjavo izbranega ponudnika, da le-ta ne pristaja na vpogled v ponudbeno dokumentacijo, zavrnil vlagateljevo zahtevo po vpogledu v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika.

Prvi odstavek 8. člena ZJN-2 določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, drugi odstavek citiranega člena ZJN-2 pa določa, da so postopki naročanja po ZJN-2 javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednost iz 12. člena ZJN-2 v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil.

22. člen ZJN-2 ureja varstvo podatkov. Prvi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost, ter da so tajni podatki tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon. Drugi odstavek 22. člena ZJN-2 določa, da je ne glede na določbo prejšnjega stavka (očitna pomota - pravilno odstavka, opomba Državne revizijske komisije) javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. šesti odstavek 22. člena ZJN-2 pa določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena, da mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila, ter da določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo.

V skladu z določbo drugega odstavka 22. člena ZJN-2 so torej javni podatki tisti podatki, ki so neposredno odločujoči / merodajni za ocenjevanje ponudb po v naprej določenih merilih za izbiro najugodnejše ponudbe. V konkretnem primeru je to t.i. skupna cena ponudbe in ne cene na m2 ipd. Smiselno enako kot za cene na m2 ipd. gre ugotoviti tudi za podatke iz t.i. obrazca Opis tehnologije čiščenja, v katere želi vpogledati vlagatelj (navedba predvidenega števila delavcev na lokaciji in skupno število ur za opravljanje storitev čiščenja), in sicer da ti podatki niso predmet ocenjevanja ponudb po merilu kot ga je določil naročnik v konkretnem primeru v Povabilu. Glede na navedeno določba drugega odstavka 22. člena ZJN-2 v konkretnem primeru ne more predstavljati podlage za vpogled vlagatelja v ponudbo izbranega ponudnika, konkretno v podatke o cenah na m2 ipd. v obrazcu predračuna TD št. 5, z izjemo podatka o skupni ponudbeni ceni na koncu citiranega obrazca - vrstica - kvadratek za skupni seštevek obeh skupnih letnih vrednosti z DDV (zadnja vrstica v koloni 6 - postavka SKUPAJ), ki ga je izbrani ponudnik navedel tudi na obrazcu TD št. 4a (Izjava o vrednosti ponudbe za opravljanje storitev čiščenja), slednjega pa ni označil z oznako "poslovno zaupno" (označitev obrazca TD št. 4a s takšno oznako glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZJN-2 v konkretnem primeru tudi ne bi bila dopustna). Prav tako glede na navedeno določba drugega odstavka 22. člena ZJN-2 v konkretnem primeru ne more predstavljati podlage za vpogled vlagatelja v t.i. obrazec Opis tehnologije čiščenja v ponudbi izbranega ponudnika, konkretno v podatke o navedbi predvidenega števila delavcev na lokaciji in skupnem številu ur za opravljanje storitev čiščenja. V zvezi s citiranimi podatki iz obrazca Opis tehnologije čiščenja gre tudi poudariti, da naročnik, kot izhaja iz Povabila, števila delavcev na lokaciji in skupnega števila ur za opravljanje storitev čiščenja ni opredelil kot zahtevo v smislu določene minimalne in / ali maksimalne vrednosti (pogoj). Naročnik je v Opisu predmeta javnega naročila in zahtevah naročnika (stran 35 - Zahtevano število delavcev - čistilcev) zgolj določil, da "zahteva naročnik za izvajanje storitev čiščenja, ki so predmet javnega naročila, da izvajalec za čiščenje objektov zagotavlja tolikšno število delavcev, da se delo opravi v skladu s planom čiščenja". Naročnik je torej ustrezno število delavcev na lokaciji in število ur za opravljanje storitev čiščenja popolnoma prepustil v odločanje posameznemu ponudniku oziroma prepustil samostojni poslovni odločitvi vsakega posameznega ponudnika. število delavcev na lokaciji in število ur za opravljanje storitev čiščenja so v močni odvisnosti od sposobnosti vsakega posameznega ponudnika v smislu ustrezne motivacije zaposlenih, ustrezne organizacije samega delovnega procesa opravljanja storitev glede na posamično konkretno situacijo in seveda tudi od tehnoloških pristopov pri opravljanju storitev, vse skupaj pa je nedvomno zelo pomembno, če ne celo ključno, za manjšo ali večjo učinkovitost posameznega izvajalca pri izvajanju storitev. Zato v kontekstu navedbe vlagatelja, "da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, zato ne bi smela biti izbrana", Državna revizijska komisija poudarja, da le-te v luči števila delavcev na lokaciji in števila ur za opravljanje storitev čiščenja v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot nepravilne v smislu zakona.

V skladu z določbo šestega odstavka 22. člena ZJN-2 je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega (beri: 22.) člena, da mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila, ter da določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo.

Ob zapisanem mora naročnik presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije. Pri tem mora naročnik upoštevati določilo prvega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ter da morajo biti seznanjeni s tem sklepom družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Kot poslovno skrivnost pa je v smislu določil 39. in 40. člena ZGD-1 potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba" (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). K varovanju slednjih podatkov ZGD-1 zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za izdajo poslovne skrivnosti, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov" (drugi odstavek 39. člena ZGD-1) oziroma dolžnost varovanja podatkov, ki so poslovna skrivnost družbe "â??če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost" (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Odgovornost oseb za izdajo poslovne skrivnosti oziroma dolžnost varovanja podatkov, ki so poslovna skrivnost družbe, se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi oziroma tretji osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Pri tem pa ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 Državna revizijska komisija zgolj poudarja, da se je o podatkih, ki so po zakonu javni, že izrekla (obravnava predmetne zadeve v luči določbe drugega odstavka 22. člena ZJN-2).

Kot je bilo že predhodno ugotovljeno v tem sklepu, je bilo namreč določeno kot edino merilo končna - skupna cena ponudbe. Cene na enoto (v konkretnem primeru na m2), vrednost DDV, cena čiščenja z DDV na m2 mesečno in skupna vrednost čiščenja na mesec za notranjo čistilno površino ter okenska stekla v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne predstavljajo merila za izbor najugodnejše ponudbe, temveč so le kalkulativni elementi t.i. skupne cene ponudbe oziroma predstavljajo strukturo končne oziroma skupne cene ponudbe, ki edina v konkretnem primeru šteje kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe. Hkrati ne gre spregledati dejstva, da so ponudbe v konkretnem primeru dane za paket storitev čiščenja, ki je definiran / določen z vsebino storitev ter količino le-teh. Z drugimi besedami: predmet predmetnega javnega naročila ni t.i. naročilo storitve čiščenja v obsegu 1 m2, niti posamična postavka predračuna, temveč skupek postavk v zahtevani količini. Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da kalkulativni elementi oziroma struktura končne cene ponudbe po posameznih t.i. izhodiščnih postavkah, ki si sledijo v zaporedju, predstavljajo podatke, ki nedvomno razkrivajo konkurenčne prednosti in slabosti določenega ponudnika (v konkretnem primeru izbranega ponudnika), kar lahko vsekakor posledično vodi v spremembe konkurenčnih razmerij na trgu, pa tudi v nezdravo oziroma uničujočo konkurenco, ki v končnem izplenu vodi potencialno v krčenje konkurence na relevantnem trgu oziroma v najhujši obliki tudi lahko v monopol določenega igralca na relevantnem trgu (vse to pa nedvomno vpliva na slabši konkurenčni položaj določenih konkurentov na trgu). Prav tako podatki o navedbi predvidenega števila delavcev na lokaciji in skupnem številu ur za opravljanje storitev čiščenja nedvomno razkrivajo konkurenčne prednosti in slabosti določenega ponudnika (v konkretnem primeru izbranega ponudnika), kar lahko vsekakor posledično tudi vodi v spremembe konkurenčnih razmerij na trgu, pa tudi v nezdravo oziroma uničujočo konkurenco, ki v končnem izplenu vodi potencialno v krčenje konkurence na relevantnem trgu oziroma v najhujši obliki tudi lahko v monopol določenega igralca na relevantnem trgu. Državna revizijska komisija sicer razume vlagatelja, da želi vpogledati v posamezne kalkulativne elemente skupne cene ponudbe in podatke o navedbi predvidenega števila delavcev na lokaciji in skupnem številu ur za opravljanje storitev čiščenja njegovega neposrednega konkurenta (izbranega ponudnika) v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, vendar pa v tem kontekstu ne gre spregledati dejstva, da bi vlagatelj ravno z vpogledom v te podatke vsekakor prišel do temeljitejše analize, na katerih ključnih elementih je njegov neposredni tekmec najmanj občutljiv / ranljiv in hkrati najbolj občutljiv / ranljiv v primerjavi z njim. To bi po mnenju Državne revizijske komisije za vlagatelja vsekakor predstavljalo temeljitejšo tržno analizo svojega neposrednega tekmeca, ki bi jo kasneje zanesljivo uporabil v prid svojemu legitimnemu poslovnemu interesu. Na tem mestu pa Državna revizijska komisija izrecno poudarja (kar je bilo že predhodno ugotovljeno v tem sklepu), da ne obstajajo pravne podlage za zavrnitev vpogleda v skupno ponudbeno ceno na koncu obrazca TD št. 5 (str. 16) - vrstico - kvadratek za skupni seštevek obeh skupnih letnih vrednosti z DDV (zadnja vrstica v koloni 6 - postavka SKUPAJ), ki ga je izbrani ponudnik navedel tudi na obrazcu TD št. 4a (Izjava o vrednosti ponudbe za opravljanje storitev čiščenja), slednjega pa ni označil z oznako "poslovno zaupno" (označitev obrazca TD št. 4a s takšno oznako glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZJN-2 v konkretnem primeru tudi ne bi bila dopustna).

Glede na vse navedeno je v konkretnem primeru naročnik ravnal pri zavrnitvi vpogleda vlagatelju v ponudbo izbranega ponudnika upravičeno v delu, ki se nanaša na posamične kalkulativne elemente skupne cene ponudbe v obrazcu TD št. 5 in podatke o navedbi predvidenega števila delavcev na lokaciji in skupnem številu ur za opravljanje storitev čiščenja iz t.i. obrazca Opis tehnologije čiščenja, neupravičeno pa v delu, ko vlagatelju ni dopustil vpogleda v skupno ponudbeno ceno na koncu obrazca TD št. 5 (str. 16) - vrstico - kvadratek za skupni seštevek obeh skupnih letnih vrednosti z DDV (zadnja vrstica v koloni 6 - postavka SKUPAJ), s čemer je kršil drugi in šesti odstavek 22. člena ZJN-2, posledično pa tudi prvi odstavek 8. člena ZJN-2, zaradi česar je Državna revizijska komisija presodila vlagateljev predmetni očitek kot utemeljen (vezano na zavrnitev vpogleda v skupno ponudbeno ceno izbranega ponudnika).

Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN da lahko Državna revizijska komisija naročniku napotek za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik mora na podlagi predhodnih ugotovitev v tem sklepu vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v skupno ponudbeno ceno na koncu obrazca TD št. 5 (str. 16) - vrstico - kvadratek za skupni seštevek obeh skupnih letnih vrednosti z DDV (zadnja vrstica v koloni 6 - postavka SKUPAJ). Naročnik mora pri vpogledu vlagatelja v ponudbo izbranega ponudnika pred vpogledom zavarovati na ustrezen način vse ostale vpisane kalkulativne elemente (vrednosti) v obrazcu TD št. 5. Vlagatelj bo moral po vpogledu v obsegu kot izhaja iz tega sklepa, če bo ocenil, da je prišlo pri ravnanju naročnika do kršitev v postopku, vložiti nov zahtevek za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1., 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:

- strošek za takso za revizijo v višini 700,00 EUR,
- sestava zahtevka za revizijo v višini 900 točk, povečano za 20% DDV,
- materialne stroške v višini 2% (vezano na zahtevek za revizijo), povečano za 20% DDV,
- sestava obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 točk, povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:

- v višini 700,00 EUR za vplačano takso za revizijo,
- sestava zahtevka za revizijo v protivrednosti 900 točk po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo Sveta (ES), št. 1086/2006, z dne 11.07.2006, o spremembi Uredbe (ES), št. 2866/98, o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (v nadaljevanju: Uredba) znaša (1 EUR = 239,640 SIT; vrednost 1 odvetniške točke je v skladu z navedenim 0,459 EUR) 413,10 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 495,72 EUR,
- v višini 2% od protivrednosti 900 točk za materialne stroške (vezano na zahtevek za revizijo) po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z ZUE in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo znaša 8,26 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 9,91 EUR,
- sestava obvestila o nadaljevanju postopka v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z ZUE in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo znaša 22,95 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 27,54 EUR.

kar vse skupaj znaša 1.233,17 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.233,17 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.11.2007


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Vrtec dr. France Prešeren, Erjavčeva cesta 29, Ljubljana
- Odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana
- ISS Servisystem, d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran