018-260/2007 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup dveh pomivalnih strojev ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje METALKA ZASTOPSTVO SENKANAR, d.o.o., Partizanska 15, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnavanje naročnika SPLOšNA BOLNIšNICA SLOVENJ GRADEC, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.11.2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen v delih, ki se nanašajo na naslednje naročnikove zahteve: na minimalni dolžini cone glavnega pomivanja I in cone glavnega pomivanja II, na "Touch Screen zaslon" (tračni pomivalni stroj), na kapaciteti stroja 1. programa - 10 košar/h ter 3. programa - 40 košar/h in na upravljanje stroja preko 1 barvno kodiranega gumba (pomivalni stroj za kuhinjsko posodo - črna posoda).
2. V preostalem delu se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na cono tristopenjskega izpiranja - izpiranje s črpalko s temperaturo vode 60-65Âş C za odstranjevanje umazanih delcev in ostankov pomivalne vode, izpiranje s svežo vodo 70Âş C in izpiranje s svežo vodo 85Âş C - prva, druga in tretja alineja točke 2 - Cona tristopenjskega izpiranja (tračni pomivalni stroj) in v delu, ki se nanaša na kapaciteto stroja - min. 2. program 24 košar/h - prva alineja Tehnične karakteristike (pomivalni stroj za kuhinjsko posodo - črna posoda).
3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.999,13 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetni javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, z dne 06.09.2007, pod številko objave JN 1570/2007.

Vlagatelj je dne 17.09.2007 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik z razpisno dokumentacijo kršil 7., 9. in 37. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik postavil diskriminatorne tehnične zahteve, ki jih je sposoben izpolniti le en ponudnik. Vlagatelj zatrjuje, da so tako zapisane tehnične zahteve nepotrebne, saj naj bi za izpolnitev namena predmetnega javnega naročila zadoščali tudi stroji, ki jih ponuja sam.
Vlagatelj še navaja, da je v zvezi s spornimi deli tehničnih karakteristik na naročnika naslovil vprašanje, ker pa je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni od dostopnosti razpisne dokumentacije, je zahtevek za revizijo vložil še pred prejemom naročnikovega odgovora.
Vlagatelj se ne strinja z naslednjimi tehničnimi karakteristikami:
1.) Tračni pomivalni stroj:
1. Naročnik zahteva, da mora biti minimalna hitrost traku pri srednjem programu po DIN 10510 1,5 m/min. Vlagatelj navaja, da lahko ponudi stroj s hitrostjo 1,4 m/min ob 2-minutnem kontaktu z vodo in zatrjuje, da se s takšno hitrostjo pomivanje bistveno ne podaljša in da takšna hitrost naročnika ne bi ovirala pri oskrbi s čisto posodo. Prav tako, še zatrjuje vlagatelj, kakovost pomivanja z navedeno hitrostjo ni manjša pač pa večja, saj se trak premika z manjšo hitrostjo.
2. Prav tako ni objektivno opravičljiva zahteva, ki se nanaša na višino odprtine nalagalne površine (430 mm), saj po vlagateljevih podatkih naročnik ne razpolaga s posodo takih dimenzij, da je ne bi bilo možno pomiti tudi v stroju z manjšo odprtino (npr. 400 mm kot znaša višina odprtine nalagalne površine na stroju, ki ga ponuja vlagatelj).
3. Naročnik tudi zahteva, da je cona glavnega pomivanja I dolga 1000 mm, cona glavnega pomivanja II pa 600 mm. Vlagatelj navaja, da lahko ponudi stroj, ki ima coni glavnega pomivanja I in glavnega pomivanja II dolgi po 900 mm. Tudi v tem primeru, zatrjuje vlagatelj, kakovost pomivanja zaradi krajše prve cone pomivanja ni manjša, saj je celotna cona daljša ter tako tudi pomivanje kvalitetnejše. Smiselno bi bilo, zaključuje vlagatelj, da bi naročnik določil le skupno dolžino obeh con, znotraj katere bi lahko ponudniki ponudili stroje z različnimi dolžinami obeh con.
4. Naročnik je zahteval, da ima pomivalni stroj cono tristopenjskega izpiranja z različnimi temperaturami, in sicer 60-65Âş C, 70Âş C in 85Âş C. Vlagatelj navaja, da lahko ponudi stroj, ki v celotni coni izpiranja omogoča konstantno temperaturo (85Âş C). Vlagatelj še poudarja, da izpiranje pri 70Âş C ne uniči vseh mikroorganizmov. Iz navedenega razloga, nadaljuje vlagatelj, je takšna stopnja izpiranja neučinkovita in odveč ter ni objektivno opravičljiva. Po vlagateljevem mnenju bi bilo v zvezi s tem smiselno določiti le dolžino cone izpiranja ter temperaturo, saj se le na tak način lahko zagotovi uničenje vseh mikroorganizmov ter učinkovito pomivanje.
5. Glede naročnikove zahteve, ki se nanaša na upravljanje stroja v slovenskem jeziku vlagatelj poudarja, da upravljanje stroja v tujem jeziku ne onemogoča oziroma otežuje dela z njim, saj so k stroju, ki ga ponuja sam, priložena navodila v slovenskem jeziku, ki omogočajo enostavno uporabo stroja. Vlagatelj navaja, da naročnik takšne zahteve pri pomivalnem stroju za kuhinjsko posodo ni postavil, kar naj bi kazalo na to, da znajo zaposleni uporabljati tudi stroje, ki sporne funkcije nimajo. Takšna zahteva, zaključuje vlagatelj, je diskriminatorna, saj izloča vse tuje proizvajalce in med njimi tudi vlagatelja kot potencialnega ponudnika.
6. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da tudi naročnikova zahteva, ki se nanaša na TouchScreen zaslon ne omogoča lažje uporabe stroja. Vlagatelj navaja, da lahko sam ponudi stroj s široko zaslonskim več vrstičnim LCD zaslonom z multifunkcijskimi tipkami pod zaslonom, kar pripomore k čistosti zaslona na katerem so izpisani podatki o delovanju stroja in je s tega vidika še enostavnejši za uporabo.
2.) Pomivalni stroj za kuhinjsko posodo (črna posoda):
1. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik pri tehničnih karakteristikah pomivalnega stroja za kuhinjsko posodo pri kapaciteti stroja zahteva 3 programe delovanja, in sicer: 1. program - 10 košar/h, 2. program - 24 košar/h in 3. program - 40 košar/h. Vlagatelj navaja, da s takim strojem razpolaga le en ponudnik. Poleg tega, še zatrjuje vlagatelj, takšna zahteva ni objektivno opravičljiva, saj se posoda lahko pomiva tudi s programi z manjšo kapaciteto (vlagatelj ponuja 1. program 7 košar/h, 2. program 14. košar/h in 3. program 30 košar/h). Edina slabost manjših kapacitet, navaja vlagatelj, je podaljšan čas pomivanja posode, kar pa naročnika ne ovira v takšni meri, da bi bila zgolj zaradi tega sporna zahteva dopustna.
2. Vlagatelj še navaja, da je sporna tudi naročnikova zahteva po upravljanju stroja preko 1 barvno kodiranega gumba. Takšna zahteva, navaja vlagatelj, ni dovolj natančno določena, pridobljene ponudbe pa posledično ne bodo primerljive. V praksi takšna zahteva lahko pomeni gumb za vklop in izklop stroja ali kakšen drug gumb.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija v vseh spornih delih. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo po priloženem stroškovniku.

Naročnik je dne 21.09.2007 vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu revizijske takse. Vlagatelj je zahtevek za revizijo (pravočasno) dopolnil.

Naročnik je s sklepom, z dne 01.10.2007, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.
1.) Tračni pomivalni stroj:
1. V zvezi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na zahtevo po minimalni hitrosti traku (pri srednjem programu po DIN 105102: 1,5 m/min), naročnik navaja, da 37. člen ZJN-2 res določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop do javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom, vendar pa hkrati tudi določa, da morajo biti vezane na objektivne potrebe naročnika. Naročnik utemeljuje predmetno zadevo z ugotovitvijo, da bi se z manjšo hitrostjo traku zmanjšala tudi kapaciteta stroja. Naročnik še navaja, da je kapaciteta stroja definirana s hitrostjo pomika traku, saj je možno, da imajo stroji različnih dobaviteljev različni razmak med prsti traku, kar pomeni, da je tudi nazivna kapaciteta stroja drugačna. Zaradi navedenega, zaključuje naročnik, je poleg hitrosti traku postavil tudi pogoj za minimalno nazivno kapaciteto stroja po standardu DIN 10510, in sicer 2800 krožnikov/h.
2. Naročnik zavrača tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na minimalno višine odprtine za pomivanje (430 mm) in zatrjuje, da je takšno zahtevo postavil zaradi specifike pomivalne posode.
3. Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na dolžino cone glavnega pomivanja in znaša minimalno 1000 mm, naročnik navaja, da lahko ponudniki, ob strokovni obrazložitvi in utemeljitvi, ponudijo tudi dve coni pomivanja po 900 mm (kar je več od minimalno zahtevanih 1600 mm), edini pogoj pa je, da ima cona oziroma ena izmed obeh con vgrajen 1 par stranskih pomivalnih rok z več šobami. Naročnik zavrača vlagateljev očitek, ki se nanaša na minimalno dolžino cone glavnega pomivanja II in navaja, da je dolžino omejil zgolj navzdol, vlagatelj pa sam navaja, da lahko ponudi cono II v dolžini 900 mm.
4. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na cono tristopenjskega izpiranja. Naročnik navaja, da je takšno zahtevo podal zaradi učinkovitejših rezultatov izpiranja in prihranka energije - z izpiranjem pri nižjih temperaturah se prihrani energija, v tretji fazi pa z izpiranjem z najvišjo temperaturo naročnik lahko doseže učinkovitejše uničenje mikroorganizmov. Po raziskavah trga, zatrjuje naročnik, je bilo ugotovljeno, da na trgu obstajajo trije ponudniki s sistemom trojnega izpiranja.
5. in 6. V zvezi z vlagateljevima očitkoma, ki se nanašata na digitalno upravljanje preko multifunkcijskega "Touch Screen" zaslona in na zahtevo po upravljanju stroja v slovenskem jeziku naročnik navaja, da vlagatelju dovoljuje, da lahko ponudi tudi široko zaslonski več vrstični LCD zaslon z multifunkcijskimi tipkami, vendar pa mora display, zaradi varne uporabe stroja, še vedno omogočati spremljanje in arhiviranje vseh pomembnih HACCP podatkov in dogodkov v slovenskem jeziku (temperatura v vseh tankih in bojlerjih, izbrani program pomivanja, beleženje morebitnih odstopanj od nastavljenih parametrov, kontrolo količine pomivalnih in izpiralnih sredstev v kanistrih ...). Glede na to, še navaja naročnik, da so novejše krmilne enote in displayi opremljeni z računalniško elektroniko, prevod besed ponudnikom ne bi smel predstavljati dodatnih problemov. Na slovenskem trgu, zatrjuje naročnik, je več tujih dobaviteljev, katerih stroji imajo menije, obvestila in opozorila prevedena v slovenski jezik.
2.) Pomivalni stroj za kuhinjsko posodo (črna posoda):
1. Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na kapaciteto stroja (kapaciteta stroja: trije programi delovanja; min. 1. program 10 košar/h, 2. program 24 košar/h, 3. program 40 košar/h) naročnik navaja, da sta pri prvem in tretjem programu kapaciteti lahko tudi drugačni; pri drugem programu pa je zahtevana minimalna kapaciteta po DIN 10510 še vedno 24 košar/h, lahko pa ponudniki ponudijo tudi stroje z večjo kapaciteto od minimalno zahtevane.
2. Naročnik še navaja, da zahteva "upravljanje stroja preko 1 barvno kodiranega gumba" pomeni: ko tipka gori rdeče pomivanje ni mogoče - stroj se pripravlja na uporabo, ko tipka gori zeleno je stroj pripravljen za pomivanje, ko tipko pritisnemo oziroma zaženemo program pomivanja - stroj pomiva. Naročnik še zatrjuje, da ima takšen sistem več dobaviteljev profesionalnih pomivalnih strojev.
Naročnik nadalje ugotavlja, da mu je vlagatelj dne 07.09.2007 posredoval vprašanja, dne 17.09.2007 pa že zahtevek za revizijo. Naročnik meni, da je zahtevek za revizijo, glede na določilo 37. člena ZJN-2, po kateremu bo vlagatelju dopuščeno dokazovanje v smislu tega člena, preuranjen oziroma neutemeljen. V zvezi s tem še navaja, da bo lahko ponudnik kljub navedenim tehničnim specifikacijam, lahko ponudil predmet, ki jih ne izpolnjuje, vendar bo moral ob tem obrazložiti, da rešitve, ki jih ponuja, kljub temu na enak način izpolnjujejo storilnostne in funkcionalne zahteve.
Naročnik še zatrjuje, da je sporne tehnične zahteve omejil le navzdol in ne tudi navzgor, zato meni, da vlagateljeve navedbe o tem, da je z njimi preferiral le enega proizvajalca ne vzdržijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.10.2007, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov za sestavo predmetne vloge.

Naročnik je dne 11.10.2007 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je dne 15.10.2007 Državni revizijski komisiji posredoval prvo pripravljalno vlogo. Vlagatelj navaja, da navedbe naročnika ne vzdržijo, kar je mogoče ugotoviti iz prospekta podjetja Winterhalten, ki je dostopen na spletni strani. Kot izhaja iz le-tega so tehnične specifikacije v celoti prepisane, zato je več kot dokazano, da je razpisna dokumentacija pisana na kožo podjetju Winterhalten (vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da vpogleda v ponudbo ponudnika Winterhalten). Poleg tega, še navaja vlagatelj, so tehnične specifikacije v razpisni dokumentacije postavljene kot pogoj in ni res, da lahko ponudnik ponudi predmet, ki jih ne izpolnjuje. Če gre naročnikov odgovor razumeti kot odstopanje od tehničnih zahtev, zaključuje vlagatelj, pa bi moral naročnik zahtevku za revizijo ugoditi in mu priznati tudi priglašene stroške.

Naročnik je s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval in dne 19.10.2007 Državno revizijsko komisijo obvestil, da je ponudbo oddal tudi vlagatelj. Vlagatelj je istega dne Državni revizijski komisiji posredoval Zapisnik o odpiranju ponudb (z dne 18.10.2007), dne 23.10.2007 pa še vse štiri ponudbe (ponudbe so oddali vlagatelj in še trije različni ponudniki, ki so vsi ponudili tračni pomivalni stroj Winterhalten MTF-4-3900-MLMM (XL) in pomivalni stroj za kuhinjsko posodo - črna posoda Winterhalten GS 660) in prospekte proizvajalcev Meiko, Stierlen in Elektrolux.

Državna revizijska komisija je dne 19.10.2007 in dne 25.10.2007 naročnika pozvala k dodatnim pojasnilom (drugi odstavek 21. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija je dodatna pojasnila prejela dne 23.10.2007 in dne 29.10.2007. Dne 29.10.2007 je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji še prospekt proizvajalca Hobart.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju dodatnih pojasnil je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Predmet nakupa v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila sta dva pomivalna stroja, in sicer tračni pomivalni stroj in pomivalni stroj za kuhinjsko posodo (črna posoda).
Vlagatelj se ne strinja z osmimi tehničnimi zahtevami, ki jih je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik. šest izmed njih se nanaša na tračni pomivalni stroj, dve pa na pomivalni stroj za kuhinjsko posodo (črna posoda). Vlagatelj se pri sedmih očitkih sklicuje na določila 7., 9. in 37. člena ZJN-2 in zatrjuje, da so sporne tehnične zahteve nepotrebne, ker naj bi za izpolnitev namena predmetnega javnega naročila zadoščali tudi pomivalni stroji, ki jih ponuja sam in hkrati zatrjuje, da so takšne zahteve pisane na kožo le enemu ponudniku. Pri zahtevi, ki se nanaša na barvno kodiran gumb pa zatrjuje, da razpisna dokumentacija ni dovolj natančno določena in da v tem segmentu ne omogoča oddaje pravilnih in primerljivih ponudb.

Kot izhaja iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, se je naročnik, kljub temu, da je zahtevek za revizijo zavrnil (in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka) v celoti strinjal s tremi vlagateljevimi očitki in delno z enim izmed njih, in sicer:

1. Vlagatelj je očital naročniku, da naročnikova zahteva po dveh conah pomivanja, od katerih mora biti prva ponujena v dolžini najmanj 1000 mm, druga pa v dolžini najmanj 600 mm ni smiselna in da ga neupravičeno izloča iz predmetnega postopka (vlagatelj ponuja stroj, ki ima obe coni dolgi po 900 mm, skupaj torej 1800 mm). Po vlagateljevem mnenju naj bi bilo smiselno, da bi naročnik določil le skupno dolžino obeh con, znotraj njiju pa bi lahko ponudniki ponudili stroje z različnimi dolžinami obeh con. Vlagatelj je navedeno argumentiral z dejstvom, da kakovost pomivanja zaradi krajše prve cone pomivanja ni manjša, saj bi lahko ponudniki krajšo prvo cono kompenzirali z daljšo drugo cono, s tem pa bi bilo pomivanje ravno tako učinkovito. Naročnik se je v zvezi s predmetnim očitkom strinjal z vlagateljem in navedel, da lahko ponudnik "ponudi tudi dve coni pomivanja po 900 mm oziroma skupaj 1800 mm (kar je več od minimalno zahtevanih 1600 mm)" in da je v zvezi s tem edini pogoj, "da ima ena izmed con vgrajen vsaj en par stranskih pomivalnih rok z več šobami".
2. Naročnik se je strinjal tudi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na "TouchScreen" zaslon in zapisal, da ponudnik lahko namesto zahtevanega zaslona ponudi "tudi široko zaslonski več vrstični LCD zaslon z multifunkcijskimi tipkami".
3. Nadalje se je naročnik delno strinjal z vlagateljevim očitkom tudi v delu, ki se nanaša na njegovo zahtevo po kapacitetah stroja (naročnik je v razpisni dokumumentaciji zahteval: "trije programi delovanja: min. 1. program 10 košar/h, 2. program 24 košar/h, 3. program 40 košar/h"). Naročnik je v sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, navedel, "da je lahko kapaciteta pri prvem in tretjem programu drugačna" (kar pomeni, da pri prvem in tretjem programu kapaciteti oziroma število košar ne omejuje več niti navzgor niti navzdol), naročnik pa še vedno vztraja pri zahtevi, ki jo je postavil pri drugem programu, in sicer je pri le-tem zahtevana minimalna kapaciteta 24 košar/h (po DIN 10510).
4. Kot izhaja iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo se je naročnik očitno strinjal tudi z zadnjim vlagateljevim očitkom, to je tistim, s katerim mu je vlagatelj očital, da je njegova zahteva po upravljanju stroja preko 1 barvno kodiranega gumba ni dovolj natančno določena. Naročnik je namreč sporno zahtevo pojasnil podrobneje oziroma zapisal, da upravljanje stroja preko 1 barvno kodiranega gumba pomeni: "ko tipka gori rdeče pomivanje ni mogoče - stroj se pripravlja na uporabo, ko tipka gori zeleno je stroj pripravljen za pomivanje, ko tipko pritisnemo oziroma zaženemo program pomivanja - stroj pomiva".

Do zgoraj opisane situacije je prišlo najverjetneje iz razloga, ker je vlagatelj pred vložitvijo zahtevka za revizijo v zvezi z identičnimi tehničnimi zahtevami naročnika zaprosil za pojasnila, zahtevek za revizijo pa vložil še preden je naročnik enake odgovore, kot jih je predhodno zapisal že v sklep, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, objavil na Portalu javnih naročil.
Ob upoštevanju navedenega oziroma iz razloga, ker glede zgoraj predstavljenih tehničnih zahtev med strankama očitno ni več spora, se Državna revizijska komisija ni spuščala v vsebinsko presojo predmetnih navedb. Ker pa je naročnik, kljub temu, da je zgoraj navedenim očitkom ugodil, zahtevek za revizijo zavrnil, in ker je naročnik v navedenih delih tudi že spremenil razpisno dokumentacijo (in spremembe le-te objavil na Portalu javnih naročil), je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ostale očitke iz zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija presojala v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. Kot že zapisano v zgornji obrazložitvi, se vsi (preostali) očitki nanašajo na tehnične zahteve, ki jih morata izpolnjevati oba razpisana pomivalna stroja oziroma na zahteve naročnika, ki se nanašajo na opis predmeta obravnavanega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da je naročnik (s stališča pravil javnega naročanja) avtonomen pri opredeljevanju predmeta javnega naročila oziroma določanju tehničnih specifikacij, s katerimi ponudnikom predstavi, kakšne so njegove potrebe. Identifikacija in opredeljevanje potreb je torej zlasti v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje in specifične zahteve, s slednjima pa naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, ki so mu poverjene in zaradi opravljanja katerih je bil ustanovljen. Pravila javnega naročila naročnika pri tem zavezujejo, da pogoje oziroma tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja gospodarno porabo javnih sredstev, konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (6., 7. in 9. člen ZJN-2), hkrati pa mora biti javno naročanje (predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril) izvedeno sorazmerno predmetu javnega naročanja (10. člen ZJN-2).
Državna revizijska komisija je doslej tudi že večkrat opozorila, da načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po vzpostavljanju konkurenčnosti tudi na tistih področjih in/ali v tistih primerih, ko te ni mogoče doseči iz upravičenih razlogov. Ravno tako tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) ne pomeni zahteve po njihovi dejanski enakosti, temveč zgolj zahtevo, da so vsi ponudniki konkretnega postopka oddaje javnega naročila v enakem procesnem položaju in da naročnik ne sme nikogar izmed njih diskriminirati na podlagi razlogov, ki za javno naročilo niso bistveni. Prepoved diskriminacije torej želi preprečiti pristransko izbiro, ki bi slonela na okoliščinah, ki niso objektivno opravičljive. Ob interpretaciji obeh navedenih načel je tako potrebno upoštevati prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča (to so prednosti do katerih posamezni ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, z investicijami, z razvijanjem novih produktov, z raziskavami itd...) oziroma je potrebno vsak posamezen primer presojati v luči obstoječih konkretnih okoliščin.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila se vlagatelj najprej ne strinja z naročnikovo zahtevo, ki se nanaša na tračni pomivalni stroj, in sicer z zahtevo po minimalni hitrosti traku pri srednjem programu po DIN 10510: 1,5m/min. Vlagatelj navedeno nestrinjanje argumentira z ugotovitvijo, da sam lahko ponudi stroj s hitrostjo 1.4 m/min ob 2-minutnem kontaktu z vodo, pri čemer zatrjuje, da takšna hitrost pomivanja bistveno ne podaljša, kakovost pomivanja pa je lahko še večja, saj se trak pomika z manjšo hitrostjo. Temeljni argument, s katerim vlagatelj izpodbija predmetno tehnično zahtevo pa je njegovo zatrjevanje, da naj bi bila pisana na kožo zgolj enemu ponudniku. Ker je predmetna zahteva omejena zgolj navzdol (kar pomeni, da ponudniki niso dolžni ponuditi zgolj in samo hitrost 1,5 m/min temveč lahko ponudijo tudi večjo hitrost traku) in ker celo iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da proizvajalec Meiko (torej proizvajalec, čigar stroje ponuja vlagatelj) razpolaga tudi s stroji s hitrostjo traku 1,55 m/min (in hitrejšimi) in ker zahtevano hitrost, torej hitrost, ki je višja od 1,5m/min (poleg proizvajalca Winterhalten) ponujajo tudi proizvajalci Stierlen, Elektrolux in Hobart, je Državna revizijska komisija ocenila, da obravnavane zahteve v okviru, s strani vlagatelja ponujenih in izvedenih dejstev in dokazov ni mogoče označiti kot diskriminatorne.

Vlagatelj se ravno tako ne strinja z zahtevo, ki se nanaša na višino odprtine nalagalne površine tračnega pomivalnega stroja v minimalni izmeri 430 mm. Tudi v zvezi z obravnavanim očitkom se Državna revizijska komisija sklicuje na zgornjo obrazložitev in hkrati poudarja, da posamezen ponudnik naročniku ne more diktirati pogojev, ki se nanaša na opis samega predmeta posameznega javnega naročila, zgolj iz razloga, ker sam ne izpolnjuje posameznih tehničnih zahtev. Kot je bilo že zapisano, sodi identifikacija potreb in tehnična opredelitev predmeta javnega naročila v sfero naročnikovih pristojnosti, pri čemer lahko Državna revizijska komisija preverja le, ali ima naročnik za posamezen opis oziroma način oblikovanja predmeta javnega naročila objektivno utemeljene in opravičljive razloge. V tem delu je Državna revizijska komisija tako v celoti sprejela naročnikove argumente, ki temeljijo na dejstvu, da razpolaga s posodo s takšnimi dimenzijami, ki jo je mogoče zložiti zgolj v stroj z razpisano višino odprtine nalagalne površine, torej v stroj, katerega višina odprtine znaša (vsaj) 430 mm. Dodaten argument k zavrnitvi predmetnega očitka pa je vsekakor tudi dejstvo, da tudi v tem delu ne zdrži vlagateljevo zatrjevanje, da je na trgu zgolj en takšen ponudnik, ki lahko izpolni tako zahtevo. Po vpogledu v prospekt proizvajalca Elektrolux je potrebno ugotoviti, da imajo stroji slednjega (seveda poleg strojev proizvajalca Winterhalten) precej višje odprtine nalagalne površine (570 mm in 804 mm) od minimalno zahtevane v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je v zvezi s predmetnim očitkom opravila tudi poizvedbo pri zastopniku proizvajalca Hobart (iz razloga ker podatka o višini odprtine nalagalne površine iz njegovega prospekta ni mogla razbrati). Podjetje Biro-R (zastopnik proizvajalca Hobart) je v zvezi s tem navedlo, da ima pomivalni stroj Hobart, tip FTN (tračni stroji raznih dimenzij) v standardni izvedbi višino odprtine za pomivanje dolgo 440 mm, v posebni visoki izvedbi pa je dolga 560 mm.

Državna revizijska komisija je zavrnila tudi očitek, ki se nanaša na naročnikovo zahtevo po upravljanju (tračnega pomivalnega stroja) v slovenskem jeziku. Kot namreč izhaja iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo in iz prejetih dodatnih pojasnil, je sporna zahteva postavljena zlasti iz varnostnih razlogov. Z razpisanim strojem bodo namreč upravljali delavci z nižjo izobrazbo, zaradi česar je zaradi varnega obratovanja stroja, vsekakor bolj sprejemljivo, če lahko spremljajo delovanje stroja v materinem jeziku. V prid navedenemu govori tudi predložena prospektna dokumentacija, iz katere je razvidno, da gre v obravnavanem primeru za zahtevno tehnologijo oziroma za večconski pomivalni stroj, ki je sestavljen iz več samostojnih komor, pri katerem z uporabo različnih programov delujejo različne cone. Sporna funkcija pa omogoča jasen pregled delovanja stroja, spremljanje vseh pomembnih temperatur, enostavnejše delo s strojem zaradi lažjega razumevanja trenutnih nastavitev stroja, lažje odkrivanje napak, spremljanje delovanja stroja za nazaj, samo - pojasnjevalni simboli in animacije uporabnike vodijo skozi menije za upravljanje, za varnost skrbijo trije nivoji dostopa... itd, pri čemer je delavcem, ki delajo s strojem, v veliko pomoč tudi možnost uporabe slovenskega jezika..
Nasprotno pa pomivalni stroj za kuhinjsko posodo - črna posoda sodi med tehnično manj zahtevne (eno conske) pomivalne stroje (navedeno je mogoče, vsaj posredno, razbrati tudi iz ponujenih cen za oba stroja; iz priloženih ponudb je razvidno, da znaša razmerje med cenama obeh strojev približno 1:4 v korist tračnega pomivalnega stroja), pri katerem je naročnik namesto "upravljanja v slovenskem jeziku" zahteval tudi manj zahtevno funkcijo, in sicer "upravljanje stroja preko 1 barvno kodiranega gumba" torej funkcijo, ki jo vlagatelj (in velika večina ostalih proizvajalcev) tudi izpolnjuje. Vlagateljevo pavšalno zatrjevanje, da večina naprav, ki se uporabljajo v bolnišnicah ne omogoča upravljanja v slovenskem jeziku in da naročnik enake funkcije ni zahteval tudi pri pomivalnem stroju za črno posodo, kar naj bi po njegovem mnenju kazalo na to, da znajo zaposleni uporabljati tudi stroje, ki se ne upravljajo v tujem jeziku (saj so jim priložena navodila v slovenskem jeziku), glede na vse zgoraj navedeno ni prepričalo Državne revizijske komisije, da bi mu sledila oziroma, da bi lahko ugotovila, da sporna zahteva ni objektivno opravičljiva oziroma, da je namenjena zgolj izločitvi vseh ponudnikov, razen enega. Sicer pa Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da gre pri razpravljanju o tem, ali je naročnik smel zahtevati sporno funkcijo, za vprašanje, ki zadeva določanje naročnikovih potreb, določanje slednjih pa sodi (kot že večkrat zapisano v tej obrazložitvi) v sfero njegove poslovne odločitve. Le naročnik bo nenezadnje v celoti odgovoren za zanesljivost in varnost razpisane opreme.
Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija ocenila, da obravnavane zahteve v okviru, s strani vlagatelja ponujenih dejstev in dokazov ni mogoče označiti kot diskriminatorne.

Državna revizijska komisija še pripominja, da je vlagateljevo zatrjevanje v tem delu zahtevka za revizijo tudi sicer precej nelogično in v nasprotju s samim seboj. Vlagatelj namreč po eni strani zatrjuje, da so zaradi sporne funkcije izključeni vsi tuji proizvajalci, hkrati pa sam prilaga dokaz, iz katerega izhaja, da zahtevano funkcijo izpolnjuje prav tuji proizvajalec pomivalnih strojev (Winterhalten).

Zadnji očitek vlagatelja, ki se nanaša na tračni pomivalni stroj je utemeljen. Naročnik je v (cone in karakteristike stroja) zapisal:
"Cona tristopenjskega izpiranja
- izpiranje s črpalko s temperaturo vode 60-65Âş za odstranjevanje umazanih delcev in ostankov pomivalne vode
- izpiranje s svežo vodo 70Âş C
- izpiranje s svežo vodo 85Âş C in dodatkom izpiralnega sredstva"
Naročnik je predmetni očitek zavrnil z ugotovitvama, da je sporno zahtevo postavil z namenom prihranka energije in zaradi učinkovitejših učinkov izpiranja in z navedbo o tem, da na trgu obstajajo trije ponudniki s sistemom trojnega izpiranja.
V dodatnih pojasnilih, z dne 22.10.2007, je naročnik navedel, da se z navedeno zahtevo bistveno zmanjša poraba vode in energije. Naročnik je v ta namen pripravil primerjalno tabelo med vlagateljevim pomivalnim strojem in stroji "drugih" proizvajalcev, in sicer:
"- pri 1. fazi se količina vode (70 l) segreje na 65 st. celzija
- vlagatelj zahtevka za revizijo - količina vode (50l) segreje na 85 st. celzija
- pri 2. in 3. fazi (imata skupen tank) se količina vode (320 l) segreje na 85 st. celzija
- vlagatelj zahtevka za revizijo - pri 2. in 3. fazi (imata skupen tank) se količina vode (360 l) segreje na 85 st. celzija"
Vlagatelj je zaključil z ugotovitvijo, da pomivalne stroje s cono tristopenjskega izpiranja ponujajo proizvajalci Winterhalter, Meiko, Stierlen in Elektrolux.
V dodatnih pojasnilih, z dne 29.10.2007, je naročnik svoje pojasnilo spremenil in navedel, da proizvajalec Meiko (torej proizvajalec, čigar stroje ponuja vlagatelj) v svoji tehnični dokumentaciji temperature izpiranja v prvi fazi nima razvidne, zato kvalitetna primerjava niti ni možna.
Naročnik je nadalje navedel, da imata proizvajalca Stierlen in Elektrolux dve fazi izpiranja, in sicer prvo izpiranje z že uporabljeno vodo z nižjo temperaturo in drugo izpiranje s svežo vodo s temperaturo minimalno 85Âş C, kar v praksi pomeni enako kot trifazno izpiranje pri Winterhalterju. Naročnik je še dodal, da je druga faza optimalno lahko sestavljena iz dveh korakov, kjer je prvi korak izpiranja s svežo vodo pri nižji temperaturi brez dodatka izpiralnega sredstva in drugi korak pri temperaturi najmanj 85Âş C z dodatkom izpiralnega sredstva. Naročnik torej funkcijo izpiranja, ki jo ponujata proizvajalca Stierlen in Elektrolux enači s funkcijo, ki jo ponuja proizvajalec Winterhalterju, pri tem pa prezre, da od ponudnikov ni zahteval le tristopenjskega izpiranja pač pa tudi točno določeno temperaturo v vsaki fazi izpiranja (naročnik je zahteval: "izpiranje s črpalko s temperaturo vode 60-65Âş C, za odstranjevanje umazanih delcev in ostankov pomivalne posode, izpiranje s svežo vodo 70Âş C in izpiranje s svežo vodo 85Âş C, in dodatkom izpiralnega sredstva"), ki pa jo, kot izhaja iz prospektne dokumentacije in iz prejetih ponudb, lahko izpolni le stroj proizvajalca Winterhalter. še več. Čeprav je naročnik v pojasnilih, z dne 29.10.2007, izrecno zapisal, da "podobno tristopenjsko izpiranja v svojih tehničnih podatkih za pomivalni stroj ponuja tudi proizvajalec Hobart", pa je podjetje Biro-R (podjetje, ki zastopa proizvajalca Hobart), na izrecno vprašanje Državne revizijske komisije, ali zgoraj citirano funkcijo v celoti izpolnjuje, navedlo, da se pri prvem in drugem izpiranju ne uporablja sveža voda, oziroma da se sveža voda uporablja le pri tretjem izpiranju.
Ker naročnik celo sam priznava enakovrednost funkcije izpiranja še dvema proizvajalcema pomivalnih strojev in enemu proizvajalcu "podobnost funkcije" (ki pa je očitno ne izpolnjujejo iz zgoraj navedenih razlogov), se je mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da je razpisna dokumentacija v spornem segmentu prilagojena le proizvajalcu Winterhalter oziroma ugotoviti (vsaj to), da naročnik pri pisanju sporne zahteve ni v zadostni meri raziskal vseh (enakovrednih) možnosti, ki jih tozadevno ponujajo različni proizvajalci. Dvom v naročnikovo poznavanje sporne tehnične zahteve je v obravnavanem primeru upravičen še toliko bolj, saj je kljub dvema možnostma ni uspel utemeljiti oziroma je celo sam posredno priznal, da jo kljub tozadevno enakovrednim strojem še vedno izpolnjuje le en proizvajalec

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikovo ugotovitvijo o tem, da je njegov končni cilj kvalitetno pomita posoda ob čim manjši porabi časa, energije, vode in detergentov, vendar pa bi moral pred pripravo razpisne dokumentacije v ta namen tudi natančno raziskati trg s predmetnega področja oziroma se seznaniti z enakovrednimi funkcijami različnih proizvajalcev. Nenazadnje bi v ta namen lahko uporabil tudi možnost, ki jo dopušča 69. člen ZJN-2 in s posameznimi gospodarskimi subjekti (s področja predmetnega javnega naročila) izvedel strokovni dialog.

Iz podobnih razlogov je Državna revizijska komisija sledila tudi očitku, ki se nanaša na pomivalni stroj za kuhinjsko posodo (črna posoda), in sicer na zahtevano kapaciteto stroja, ki naj bi znašala pri drugem programu najmanj 24 košar/h (prva alineja Tehničnih karakteristik pomivalnega stroja za kuhinjsko posodo - črna posoda). Pri tem je upoštevala dejstvo, da je naročnik svojo zahtevo iz razpisne dokumentacije bistveno spremenil pri prvem in tretjem programu (naročnik je v prvotni razpisni dokumentaciji namreč zapisal: Kapaciteta stroja: "trije programi delovanja; min. 1. program: 10 košar/h, 2. program: 24 košar/h, 3. program: 40 košar/h"), saj, kot je zapisal v sklep, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, je "pri prvem in tretjem programu kapaciteta lahko tudi drugačna". Navedeno pomeni, da kapaciteti pri prvem in tretjem programu naročniku nista več pomembni. Kapaciteti pri 1. in 3. programu namreč nista (več) omejeni niti navzgor niti navzdol, kar pomeni, da lahko ponudniki tozadevno ponudijo kakršnekoli kapacitete. Naročnik pa še vedno vztraja pri kapaciteti drugega programa (minimalno 24 košar/h). Kljub temu, da ga je Državna revizijska komisija v zvezi s tem kar dvakrat pozvala k dodatnim pojasnilom in mu ob tem postavila tudi izrecno vprašanje o tem, kateri izmed proizvajalcev (razen proizvajalca Winterhalten) ima kapaciteto stroja pri drugem programu 24 košar/h ali več, so njegovi odgovori neprepričljivi, pavšalni in nelogični. Čeprav je vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno navedel, da sam ponuja pri 1. programu 7 košar/h, pri 2. programu 14 košar/h in pri 3. programu 30 košar/h, je namreč naročnik v dodatna pojasnila, z dne 29.10.2007, zapisal, da "Meiko ponuja stroj s kapaciteto 30 košar/h, iz dokumentacije pa nedvomno ni razvidno, pri katerem programu je ta kapaciteta, ki je višja kot je zahtevana v razpisu" in da "podobno kapaciteto opredeljujeta v svoji dokumentaciji tudi Stierlen in Hobart, zelo verjetno pa te kapacitete ustrezajo zahtevani po DIN normi 10512"). še več. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji posredoval tudi katalog proizvajalca Hubert, v katerem je obkrožil, da slednji izpolnjuje kapaciteto 30 košar/h, vendar je pri tem očitno spregledal, da se navedena karakteristika nanaša na prvi (in ne na drugi) program delovanja.
Ker je iz spremenjene razpisne dokumentacije, s katero naročniku pri 1. in 3. programu zadoščajo že kakršnekoli kapacite (") in iz zgoraj citiranih pojasnil, ki se nanašajo na 2. program mogoče razbrati le to, da je naročnik tudi postavljeno tehnično zahtevo prepisal iz kataloga proizvajalca Winterhalter (proizvajalec Winterhalter ponuja naslednjo kapaciteto stroja 12/24/40 košar/h), je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila. Prej navedeno je (vsaj) posredno priznal tudi naročnik sam, in sicer z navedbo o tem, da je "iz poznavanja strojev in iz dokumentacije, ki je bila na razpolago, prepisal optimalne pogoje za stroj po naši presoji".
Državna revizijska komisija se v zvezi s predmetnim očitkom, v izogib ponavljanju, sklicuje tudi na navedeno v predhodnem odstavku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo z vidika revizijskega predloga uspel le delno, z vidika utemeljenosti očitkov v zahtevku za revizijo pa z petimi očitki od osmih.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:

- strošek za takso za revizijo v višini 2.500,00 EUR,
- sestava zahtevka za revizijo v višini 2.000 točk, povečano za 20% DDV,
- materialne stroške v višini 2% (vezano na zahtevek za revizijo)
- sestava zahteve o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk, povečano za 20% DDV,

Če bi vlagatelj z vsemi osmimi očitki v zahtevku za revizijo uspel, bi Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznala naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:

- v višini 2.500,00 EUR za vplačano takso za revizijo,
- sestava zahtevka za revizijo v protivrednosti 1.200 točk (glede na ocenjeno vrednost spornega predmeta) po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo Sveta (ES), št. 1086/2006, z dne 11.07.2006, o spremembi Uredbe (ES), št. 2866/98, o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (v nadaljevanju: Uredba) znaša (1 EUR = 239,640 SIT; vrednost 1 odvetniške točke je v skladu z navedenim 0,459 EUR) 550,80 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj 660,96 EUR,
- v višini 2% od protivrednosti 1000 točk in 1% od protivrednosti 200 točk za materialne stroške (vezano na zahtevek za revizijo) po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z ZUE in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo znaša 10,10 EUR,
- sestava zahteve o nadaljevanju postopka v protivrednosti 50 odvetniških točk po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z ZUE in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo znaša 22,95 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj 27,54 EUR.

kar vse skupaj znaša 3.198,60 EUR.

Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom delno uspel (s petimi od osmih očitkov), je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju delno povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Ob upoštevanju drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05, 43/06 in 52/07) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala stroške v višini 1.999,13 EUR, kar glede na uspeh v postopku predstavlja pet osmin od zneska, navedenega v predhodnem odstavku (3.198,60 EUR).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.999,13 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.




POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 07.11.2007



Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon..
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
SPLOšNA BOLNIšNICA SLOVENJ GRADEC, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran