018-266/2007 Vrtec dr. France Prešeren

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Opravljanje storitev čiščenja", in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik Čistoča d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Vrtec dr. France Prešeren, Erjavčeva cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 2.11.2007

odločila:

1. Vlagateljevi pritožbi, z dne 22.10.2007, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o ustavitvi postopka revizije, vodenega na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 24.9.2007, kot izhaja iz naročnikovega sklepa, št. 4300-241/07, z dne 17.10.2007.

2. Naročnik mora odločitev o zahtevku za revizijo vročiti vlagatelju v skladu z določili ZRPJN.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v skupni višini 440,64 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

4. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.8.2007 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ter s povabilom z dne 24.8. 2007 ponudnike povabil k oddaji ponudb za opravljanje storitev čiščenja.

Z Obvestilom o oddaji naročila št. 4300-241/07 je naročnik ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšega izbral ponudnika ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 12.9.2007 od naročnika zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Ker izbrani ponudnik ni pristal na vpogled v ponudbeno dokumentacijo, sklicujoč se pri tem na 39. in 40. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 (60/07-popr.), 26/07, 33/07, 67/07; v nadaljevanju: ZGD-1), naročnik vlagatelju vpogleda ni dopustil.

Vlagatelj je po svojem pooblaščencu - odvetniku dne 24.9.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je s tem, ko mu ni dopustil vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, kršil 8. člen in 6. odstavek 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju ZJN-2). Vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne vključuje podatkov, ki bi bili lahko zaupni, saj je zahteval vpogled v predračun, iz katerega je razvidna cena opravljanja storitve, le-ta pa kot edino merilo ne more biti zaupna. Cena čiščenja na m2 ne more biti zaupen podatek, saj je to cena storitve, ki se jo ponuja v konkretnem postopku. Kako posamezni ponudnik pride do ponujene cene (t.i. struktura cene produkta), je lahko poslovna skrivnost, vendar vlagatelj navaja, da ni zahteval vpogleda v strukturo cene, ampak samo v ponudbeno ceno za m2 ter skupno ceno. Prav tako po mnenju vlagatelja ne more biti poslovna skrivnost število delavcev, ki bo naročilo izvajalo, ter število delovnih ur, ki jih bodo opravili. Vlagatelj meni, da zaradi takega naročnikovega ravnanja ne more učinkovito varovati svojega položaja v konkretnem postopku, prav tako ne more precizirati zahtevka za revizijo, ker mu ni bilo omogočeno, da bi s pregledom dokumentacije odkril morebitne nepravilnosti ter jih uveljavljal v revizijskem postopku, vendar vlagatelj pavšalno zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, zato ne bi smela biti izbrana. Zaradi vsega navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik njegovemu zahtevku za revizijo ugodi, mu omogoči vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila ter odloči, da lahko vlagatelj po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo uveljavlja pravno varstvo v skladu z 12. členom ZRPJN. Vlagatelj zahteva tudi stroške, nastale z vložitvijo revizijskega zahtevka.

Po pozivu naročnika, z dne 25.9.2007, je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo dopolnil tako, da je naročniku dne 28.9.2007 poslal potrdilo o plačilu takse za revizijski postopek. Po svojem pooblaščencu - odvetniku je vlagatelj naročniku istega dne poslal tudi pooblastilo za zastopanje (naročnik je obe dopolnitvi zahtevka za revizijo prejel dne 1.10.2007).

Naročnik je dne 11.10.2007 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je bil primoran zaradi označitve delov ponudbe kot poslovno tajnost izbranega ponudnika zaprositi za soglasje za vpogled, vendar je izbrani ponudnik vpogled zavrnil. Naročnik pa je bil zaradi upoštevanja 22. člena ZJN-2 in na podlagi 39. in 40. člena ZGD-1 dolžan zavrniti vpogled v navedena dva obrazca izbranega ponudnika. Naročnik pojasnjuje, da je cena na m2 za izbranega ponudnika pomemben podatek in predstavlja konkurenčno prednost pred ostalima neizbranima ponudnikoma. Podatek o predvidenem številu delavcev na posamezni lokaciji in skupno število ur za opravljanje čiščenja pa je prav tako pomemben podatek z vidika konkurence. Naročnik tudi zavrača pavšalno zatrjevanje vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna.

Naročnik je z vlogo, z dne 11.10.2007 (ki jo je vlagatelj prejel 12.10.2007), vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema priloženega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Dne 19.10.2007 je vlagatelj prejel naročnikov sklep o ustavitvi postopka revizije, št. 4300-241/0, z dne 17.10.2007, v katerem je naročnik navedel, da ga vlagatelj v treh dneh od prejema sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, zato je štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen.

Vlagatelj je po svojem pooblaščencu - odvetniku dne 22.10.2007 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, v kateri navaja, da je naročnik pri izdaji sklepa o ustavitvi postopka napačno uporabil določbe ZRPJN in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007; v nadaljevanju: ZPP), zato ga je potrebno razveljaviti. Naročnik je namreč sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo poslal vlagatelju, ni pa sklepa vročil njegovemu pooblaščencu, čeprav bi to moral storiti. Kadar namreč v postopku vlagatelja zastopa pooblaščenec, je potrebno vse vloge vročati pooblaščencu in ne samemu vlagatelju. Ker sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo še ni bil vročen pooblaščencu, ni mogel preteči 3 dnevni rok za podajo obvestila o nadaljevanju postopka, za to je izdaja sklepa o ustavitvi postopka preuranjena. Naročnik mora najprej obvestiti pooblaščenca o zavrnitvi zahtevka, mu vročiti sklep o tem ter ga pozvati, naj ga v 3 dneh obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj istočasno s pritožbo sporoča tudi, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, in zahteva povračilo dodatnih stroškov, ki so mu nastali s pritožbo, v višini 1250 odvetniških točk za nagrado odvetniku za sestavo pritožbe. Vlagatelj vztraja tudi pri do sedaj priglašenih stroških, povezanih z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik slednji dne 26.10.2007 odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretnem pritožbenem postopku je spor med strankama nastal zaradi tega, ker je naročnik vročil odločitev o zahtevku za revizijo neposredno vlagatelju in ne njegovemu pooblaščencu, čeprav se je le-ta izkazal z veljavnim pooblastilom. Ne glede na dejstvo, da naročnik omenjenega sklepa in poziva o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ni vročil vlagateljevemu pooblaščencu, ampak direktno vlagatelju, je naročnik štel, da je zahtevek za revizijo umaknjen, zaradi česar je s sklepom o ustavitvi postopka revizije, št. 4300-241/07, z dne 17.10.2007, vlagatelja obvestil, da je revizijski postopek v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila ustavil.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in revizijskem postopku, kot je bil voden pred naročnikom, gre ugotoviti, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, z dne 24.9.2007, vložil po pooblaščencu - odvetniku.
Dalje gre ugotoviti, da je naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku meritorno odločil z dokumentom, z dne 11.10.2007, s katerim je le-tega zavrnil. Kot je ravno tako razvidno iz prejete dokumentacije, je naročnik svojo odločitev o revizijskem zahtevku vročil neposredno vlagatelju (slednji je s tem povezano pisanje, sledeč povratnici, prejel dne 12.10.2007), ne pa njegovemu pooblaščencu.

ZRPJN v prvem odstavku 17. člena ZRPJN med drugim določa, da mora naročnik o svoji odločitvi o revizijskem zahtevku v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika; če vlagatelj zahtevka za revizijo šele po preteku danega roka naročniku sporoči, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer naročnik izda sklep o ustavitvi postopka revizije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno pravne posledice zamude roka oziroma nastop pravne domneve umika zahtevka za revizijo zaradi molka vlagatelja vezati izključno na prejem obvestila, s katerim naročnik obvesti vlagatelja o svoji odločitvi o zahtevku za revizijo. ZRPJN namreč jasno določa, da mora vlagatelj sporočiti naročniku, ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, najkasneje v treh dneh od prejema obvestila.
Iz določil prvega odstavka 137. člena ZPP, ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, pa hkrati izhaja: "Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.".

Državna revizijska komisija upoštevaje citirana določila ZRPJN in ZPP izpostavlja, da je potrebno pisanja v revizijskem postopku vročati vlagatelju, v kolikor pa le-tega na podlagi veljavnega pooblastila zastopa pooblaščenec, je potrebno pisanja vročati njemu, če ni v slednjem zakonu (ZPP) določeno drugače.

Ker je v predmetnem revizijskem postopku vlagatelja zastopal pooblaščenec - odvetnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo kot pravno veljavno vročitev v konkretni situaciji mogoče šteti samo vročitev vlagateljevemu pooblaščencu.

Kot je že bilo navedeno, naročnik v predmetnem revizijskem postopku odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 11.10.2007, ni vročil vlagateljevemu pooblaščencu, ampak direktno vlagatelju. V posledici tega dejstva je potrebno ugotoviti, da vročitev omenjene odločitve ni bila opravljena pravilno in se zato šteje za neopravljeno, tako pa tudi rok za podajo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v konkretnem primeru ni mogel pričeti teči oziroma se ni iztekel. Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti tudi, da v konkretnem primeru ni mogla nastopiti domneva umika vlagateljevega revizijskega zahtevka, naročnik pa za izdajo sklepa o ustavitvi postopka revizije, z dne 17.10.2007, ni imel pravne podlage.

Upoštevajoč zgornje ugotovitve je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi, z dne 22.10.2007, ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o ustavitvi postopka revizije, vodenega na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 24.9.2007, kot izhaja iz naročnikovega sklepa, št. 4300-241/07, z dne 17.10.2007.

Naročnik mora, upoštevaje zgornje ugotovitve Državne revizijske komisije, vlagatelja v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN (smiselno upoštevajoč tudi določbe ZPP) obvestiti o odločitvi o zahtevku za revizijo in ga pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Če bo vlagatelj zahteval nadaljevanje revizijskega postopka, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Čeprav vlagatelj v pritožbi podaja tudi predlog za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, Državna revizijska komisija pripominja, da bo vlagatelj imel možnost nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, in sicer po tem, ko mu bo naročnik pravilno vročil svojo odločitev o njegovem zahtevku za revizijo, vloženem dne 24.9.2007.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbeni postopek priglasil stroške za sestavo pritožbe v protivrednosti 1250 odvetniških točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, vztraja pa tudi pri stroških, povezanih z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Skladno z določili prvega odstavka 154. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Ker je Državna revizijska komisija odločala o vlagateljevi pritožbi in je slednji tudi ugodila, je na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno s 155. členom ZPP, vlagatelju glede na višino spora priznala strošek za sestavo pritožbe v protivrednosti 800 odvetniških točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, kar znaša 440,64 â??.
Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za sestavo pritožbe, saj glede na vrednost spora podlage za priznanje le-tega v Odvetniški tarifi ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v skupni višini 440,64 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, povezanih z vložitvijo zahtevka za revizijo. Ker ne gre za stroške pritožbenega postopka, temveč za stroške revizijskega postopka, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila, da bo o teh stroških odločeno ob obravnavi zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 2.11.2007

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana
- Vrtec dr. France Prešeren, Erjavčeva cesta 29, Ljubljana
- ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran