018-263/2007 Elektro Ljubljana, d.d.

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata in članice mag. Nataše Jeršič ter predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Dobava srednjenapetostnih (SN) in nizkonapetostnih (NN) energetskih kablov ter nizkonapetostnih (NN) samonosnih energetskih kablov", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ELTIMA d.o.o. Ljubljana, šlandrova ulica 8a, Ljubljana - Črnuče, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnica Carmen Dobnik, Likozarjeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 30. 10. 2007 soglasno

odločila:

1. Pritožba vlagatelja z dne 17. 10. 2007 se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo se zavrne kot neutemeljena in se razveljavi 3. točka naročnikove odločitve o vlagateljevemu zahtevku za revizijo, vsebovane v sklepu, št. 1010/07-mag.PR/AM, z dne 12. 10. 2007.

Obrazložitev:

Naročnik je javno naročilo "Dobava srednjenapetostnih (SN) in nizkonapetostnih (NN) energetskih kablov ter nizkonapetostnih (NN) samonosnih energetskih kablov" objavil v Uradnem listu RS, št. 39/2007, dne 4. 5. 2007, pod št. objave Ob-13130/07 in v Uradnem listu EU, dne 2. 5. 2007, št. 2007/S 84-103555 ter dodatek v Uradnem listu RS, št. 51/2007, dne 8. 6. 2007, pod št. objave Ob-16782/07 in v Uradnem listu EU, dne 5. 6. 2007, št. 2007/S 105-128686.

Naročnik je dne 17. 8. 2007 sprejel odločitev o oddaji naročila, št. 771/07-mag.PR, na podlagi katere je oddal naročilo po sklopih najugodnejšim ponudnikom.

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 29. 8. 2007, na naročnika naslovil "Opozorilo na nepopolne in nepravilne ponudbe v postopku javnega naročila št. JN 06/07 - dobava srednjenapetostnih (SN) in nizkonapetostnih (NN) energetskih kablov ter nizkonapetostnih (NN) samonosnih energetskih kablov". Opozorilo je vlagatelj podal na podlagi 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev - ZJNVETPS (Uradni list RS, št. 128/06) in predlaga naročniku, da namesto odločitve o oddaji naročila z dne 17. 8. 2007 izda novo odločitev o oddaji naročila skladno s 83. členom ZJNVETPS. V obrazložitvi opozorila vlagatelj navaja nepravilnosti posameznih ponudb.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 6. 9. 2007 obvestil, da je odločitev o oddaji naročila postala pravnomočna dne 4. 9. 2007.

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 10. 9 2007, naročnika opozoril, da je vložil opozorilo na odločitev o oddaji naročila in da bi moral naročnik na podlagi 2. odstavka 83. člena ZJNVETPS preveriti pravilnost svoje odločitve ter le-to spremeniti in sprejeti novo odločitev ali zavrniti navedbe vlagatelja iz opozorila in potrditi pravilnost prvotne odločitve. Po mnenju vlagatelja prične teči rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema nove odločitve. Vlagatelj naročnika poziva, da mu odgovori na navedbe v opozorilu ter izda novo odločitev.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 12. 9. 2007 obvestil, da ni spremenil svoje odločitve o oddaji naročila in da je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel dne 3. 9. 2007.

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 19. 9. 2007 naročnika ponovno opozoril na določbo 2. odstavka 83. člena ZJNVETPS ter na stališče Ministrstva za finance, skladno s katerim teče nov rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema odločitve naročnika, povezane s podanimi opozorili.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 21. 9. 2007 opozoril, da ZJNVETPS ne obvezuje naročnika k odgovoru na opozorilo ter rok, v katerem naj bi naročnik na opozorilo odgovoril. Opozorilo tako nima suspenzivnega učinka glede vložitve zahtevka za revizijo, zaradi česar naročnik vztraja pri pravnomočni odločitvi o oddaji naročila. Naročnik se še sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-228/2007-6 z dne 7. 9. 2007.

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 27. 9. 2007 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila z dne 17. 8. 2007 ter izbor vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika in povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 12. 10. 2007 izdal sklep, št. 1010/07-mag.PR/AM, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil kot neutemeljeno, ter zahteval od vlagatelja povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja. Svojo odločitev naročnik utemeljuje z dejstvom, da je zahtevek za revizijo vložen po izteku zakonskega 10-dnevnega roka (1. odstavek 12. člena ZRPJN). Naročnik navaja, da je med strankama nesporno, da je bila odločitev o oddaji naročila vlagatelju vročena dne 24. 8. 2007, zahtevek za revizijo pa je bil vložen dne 27. 9. 2007, torej po preteku 10-dnevnega roka. Vlagatelj ni zahteval izdaje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, temveč opozorilo po 83. členu ZJNVETPS. Naročnik poudarja, da ZJNVETPS nikjer ne določa niti dolžnosti naročnika k odgovoru na opozorilo, niti rok, v katerem naj bi naročnik odgovoril na opozorilo, ampak zgolj, da se naročnik lahko odzove na opozorilo (spremeni ali sprejme novo odločitev), ni pa tega dolžan storiti. Naročnik se tudi v sklepu sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-228/2007-6 z dne 7. 9. 2007. Za pravno presojo primera pa so nerelevantna vlagateljeva izvajanja o stališču, ki ga je Državna revizijska komisija podala v zadevi št. 018-182/2007 z dne 26. 6. 2007, saj po vpogledu v navedeno odločitev ne izhaja, da bi Državna revizijska komisija o spornem vprašanju zavzela kakršnokoli pravno stališče.

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 17. 10. 2007, vložil pritožbo zoper sklep naročnika z dne 12. 10. 2007, s katero predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve naročniku v ponovno odločanje. Vlagatelj v obrazložitvi pritožbe navaja, da določba 2. odstavka 83. člena ZJNVETPS naročniku ne postavlja roka, v katerem mora sprejeti svojo odločitev, ne določa, ali je naročnik dolžan sprejeti novo odločitev, zaradi česar je navedena določba podnorminirana in bi jo moral zakonodajalec podrobneje urediti. Na tem področju obstaja pravna praznina. Namen uvedbe sistema opozorila je bil v tem, da se uvede možnost izvenrevizijskega odločanja in spremembe napačne odločitve naročnika. Ministrstvo za finance je podalo tolmačenje, da šteje, da vloženo opozorilo zdrži tek roka za vložitev revizije in da od odločitve naročnika o vloženem opozorilu dalje, in sicer ne glede na to, ali opozorilu ugodi in sprejme novo odločitev ali zavrne navedbe iz opozorila in prvotno odločitev potrdi, teče rok 10 dni za vložitev zahtevka za revizijo. Navedeno stališče je potrdila tudi odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-182/2007 z dne 26. 6. 2007, ko je slednja po vsebini odločala o zahtevku za revizijo in slednjemu ugodila, pri čemer je bil zahtevek za revizijo vložen 8 dni po prejemu odločitve naročnika glede vloženih opozoril, ki jih naročnik sicer ni upošteval in je potrdil svojo prvotno odločitev, oziroma je bil vložen 14 dni po prejemu prvotne odločitve o oddaji naročila. Kolikor bi upoštevali tolmačenje, da vloženo opozorilo ne pretrga teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, bi to pripeljalo do izničenja instituta opozorila, ki sicer predstavlja enega izmed pravnih sredstev, ki jih imajo ponudniki na voljo v postopkih javnega naročanja. Vlagatelj se je na stališče Ministrstva za finance in citirano odločitev Državne revizijske komisije zanesel in štel, da vložitev opozorila pretrga tek roka in je zato po vložitvi opozorila čakal na odločitev naročnika. Naročnik pa je prejeto opozorilo ignoriral in o njem ni odločil, ampak je šele na urgiranje vlagatelja vročil odločitev, v kateri je navedel, da navedb v opozorilu ne sprejema. V zvezi z odločitvijo Državne revizijske komisije, št. 018-228/2007, na katero se opira naročnik, vlagatelj meni, da se je Državna revizijska komisija v tem primeru striktno ravnala po črki zakona, kar pa ni pravilno, saj je potrebno pravno praznino z ustrezno razlago zapolniti. Zaradi zagotavljanja ustavnega načela pravne varnosti in pravice do pravnega sredstva bi moral nov tek roka veljati tako v primeru, če je nova odločitev vsebinsko drugačna od prejšnje ali če nova odločitev le potrdi prejšnjo. Poleg navedenega je dejansko stanje v citirani odločitvi Državne revizijske komisije drugačno od obravnavanega primera, saj je naročnik na podlagi vloženega opozorila takoj odločal in svojo odločitev glede opozorila vročil ponudniku znotraj 10-dnevnega roka in je bil tako ponudnik obveščen, da naročnik ne bo spremenil odločitve še v času, ki je ponudniku omogočal, da bo lahko v roku 10 dni od prejema prvotne odločitve vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj še opozarja, da bi stališče, ki je drugačno kot pri odločitvi št. 018-182/2007 z dne 26. 6. 2007, predstavljalo kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic. Vlagatelj nasprotuje tudi odločitvi naročnika, da mu mora povrniti stroške odvetniškega zastopanja, saj meni, da ne gre za potrebne stroške.

Naročnik je z dopisom z dne 24. 10. 2007 odstopil celotno dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Naročnik je z dopisom z dne 25. 10. 2007 podal pojasnilo v predmetni zadevi, v katerem vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in izpostavlja predvsem nesporno dejstvo, da je vlagatelj prejel odločitev o oddaji naročila dne 24. 8. 2007. V zvezi s primerom pod št. 018-228/2007 pa naročnik navaja, da ne vidi nobene pravnorelevantne razlike glede dejstva, kdaj je naročnik sprejel odločitev, da ne bo spremenil prvotne odločitve o oddaji naročila. Naročnik tudi priglaša stroške, nastale z revizijo.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, da pritožba vlagatelja ni utemeljena, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom sporno vprašanje, ali je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pravočasno, skladno z določbo 1. odstavka 12. člena ZRPJN v povezavi s 83. členom ZJNVETPS.

Iz določil 1. odstavka 12. člena ZRPJN med drugim izhaja, da je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Iz določil 1. odstavka 83. člena ZJNVETPS izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora naročnik obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. Iz določil 2. odstavka istega člena ZJNVETPS dalje izhaja, da lahko na pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno določbi prejšnjega odstavka. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo. Iz določil 3. odstavka 83. člena ZJNVETPS dalje izhaja, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran v primeru, ko odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

V konkretni zadevi je nesporno, da je vlagatelj naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, podano v dokumentu "Odločitev oddaji naročila", z dne 17. 8. 2007, prejel dne 24. 8. 2007. Navedeno dejstvo izhaja tako iz navedb naročnika in vlagatelja, kot tudi iz vpogleda v vročilnico omenjenega dokumenta.

Iz spisovne dokumentacije je dalje razvidno, da je vlagatelj z vlogo, datirano dne 29. 8. 2007 in oddano na pošti dne istega dne, na naročnika naslovil vlogo, poimenovano kot "Opozorilo na nepopolne in nepravilne ponudbe v postopku javnega naročila št. JN 06/07 - dobava srednjenapetostnih (SN) in nizkonapetostnih (NN) energetskih kablov ter nizkonapetostnih (NN) samonosnih energetskih kablov", katero je tako glede na njeno poimenovanje z "opozorilo", kot tudi iz njene vsebine in predloga, da naročnik na podlagi 83. člena ZJNVETPS namesto odločitve o oddaji naročila z dne 17. 8. 2007 izda novo odločitev o oddaji naročila, nedvomno šteti za pisno opozorilo vlagatelja na odločitev naročnika, kot ga predvideva 2. odstavek 83. člena ZJNVETPS. Tudi navedeno dejstvo je med strankama nesporno.

V zvezi z zapisanim gre najprej pojasniti, da ZJNVETPS, za razliko od Zakona o javnih naročilih - ZJN-1 (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004), vzpostavlja dva različna instituta, ki sta ponudnikom na voljo po prejemu naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila.

V zgoraj že povzetem 2. odstavku 83. člena ZJNVETPS ponudnikom tako najprej daje možnost vložitve "pisnega opozorila na odločitev naročnika". Slednji institut je zamišljen kot možnost "izven-revizijskega" reševanja sporov in je uporabljiv predvsem v položajih, ko se naročnik in ponudnik pravzaprav strinjata o tem, da je potrebno odločitev o oddaji javnega naročila spremeniti; v takšnih položajih je lahko naročnik doslej (skladno z ZJN-1, ZRPJN in iz določb teh predpisov izhajajoče prakse Državne revizijske komisije) svojo odločitev o oddaji javnega naročila spremenil le na podlagi vloženega revizijskega zahtevka, skladno z ZJNVETPS pa je takšno spremembo odločitve mogoče (z bistveno manj stroški) izvesti že v okviru postopka oddaje javnega naročila, t.j. na podlagi "pisnega opozorila na odločitev naročnika". Na podlagi takšne vloge ponudnika lahko naročnik torej, po predhodni ugotovitvi njene utemeljenosti, svojo odločitev o oddaji javnega naročila spremeni in sprejme novo odločitev. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da ZJNVETPS zgolj v tem primeru (torej le v primeru, če naročnik sprejeme novo odločitev o oddaji javnega naročila) predvideva tudi "zamik" siceršnjega z ZRPJN določenega trenutka pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer tako, da začne ta rok teči od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila. V nasprotju z navedenim pa ZJNVETPS "zamika" trenutka pričetka teka roka za vložitev revizijskega zahtevka ne predvideva v primeru, ko naročnik vlagateljevo "pisno opozorilo" zavrne oziroma se odloči, da svoje odločitve o oddaji javnega naročila ne bo spremenil; v tem primeru se namreč šteje, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči skladno z določili 1. odstavka 12. člena ZRPJN, in sicer že s trenutkom prejema (prvotne) odločitve o dodelitvi naročila.

Ločeno od navedenega pa ZJNVETPS v 3. odstavku 83. člena ureja institut "zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila". Slednji institut (predviden tudi z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (41. člen), je v nasprotju z zgoraj opisanim institutom namenjen predvsem zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil v smislu njihove seznanitve z informacijami o oddaji javnega naročila, potrebnimi za odločitev o morebitni vložitvi pravnega sredstva. ZJNVETPS "zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila" tako predvideva za primere, ko naročnikova odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. ZJNVETPS v zvezi s takšno zahtevo od ponudnikov zahteva še, da v njej jasno navedejo o čem mora naročnik podati obrazložitev. Tudi v primeru zahteve po izdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ZJNVETPS predvideva "zamik" siceršnjega z ZRPJN določenega trenutka pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer tako, da začne za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (če je ta seveda izdana).


Na tem mestu je potrebno v zvezi s trditvijo vlagatelja, da naj bi Ministrstvo za finance podalo drugačno stališče od zgoraj ugotovljenega, poudariti, da zgolj stališče določenega organa (o čemer vlagatelj niti ne predloži nobenega dokazila) ne more biti podlaga za razlago zakonskih določb ali za izdajo odločitev Državne revizijske komisije. Prav tako za presojo ne more biti upoštevno dejstvo, da se je vlagatelj pri svojih dejanjih zanašal na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi pod št. 018-182/2007, saj vlagatelj ni mogel poznati vseh pravnorelevantnih okoliščin, ki so vplivale na slednjo odločitev Državne revizijske komisije.

V konkretnem primeru je vlagatelj, kot že ugotovljeno, dne 29. 8. 2007 (torej v 5-dnevnem predpisanem roku) na naročnika naslovil vlogo "Opozorilo na nepopolne in nepravilne ponudbe v postopku javnega naročila št. JN 06/07 - dobava srednjenapetostnih (SN) in nizkonapetostnih (NN) energetskih kablov ter nizkonapetostnih (NN) samonosnih energetskih kablov".

Nadalje je ugotoviti, da je naročnik vlagatelju z dopisom z dne 6. 9. 2007 pisno sporočil, da je odločitev o oddaji naročila postala pravnomočna dne 4. 9. 2007. Na vlagateljevo pisno opozorilo z dne 10. 9.2007, da naročnik ni obravnaval in odgovoril na njegovo opozorilo z dne 29. 8. 2007, je naročnik z dopisom z dne 12. 9. 2007 vlagatelja obvestil, da ni spremenil prvotne odločitve o oddaji naročila ter da je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel z dnem 3. 9. 2007, odločitev o oddaji naročila pa je postala pravnomočna.

Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti, da ima naročnikov dopis z dne 12. 9. 2007, s katerim je slednji odgovoril na prej omenjeno vlagateljevo opozorilo, naravo odgovora na "pisno opozorilo na odločitev naročnika". Ugotoviti pa gre tudi, da iz vsebine tega dokumenta izhaja, da naročnik vlagateljevi vlogi ni priznal utemeljenosti in da se za spremembo svoje odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni odločil.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da v konkretnem primeru ni nastopil prej opisani položaj, ki bi terjal "zamik" pričetka teka zakonsko določenega 10-dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. Takšen položaj bi nastopil zgolj v primeru, da bi naročnik na podlagi vlagateljevega opozorila spremenil svojo (prvotno) odločitev o oddaji javnega naročila. V obravnavanem primeru pa je rok za vložitev zahtevka za revizijo za vlagatelja, skladno s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN, pričel teči z dnem prejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Ker je vlagatelj slednjo, kot že navedeno, prejel dne 24. 8. 2007, je rok za vložitev revizijskega zahtevka v konkretni zadevi za vlagatelja potekel dne 3. 9. 2007.

Med strankama v konkretni zadevi ni spora o tem (to pa potrjuje tudi spisovna dokumentacija), da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, sicer datiran z datumom 27. 9. 2007, po pošti na naslov naročnika odposlal dne 28. 9. 2007. Slednji datum, torej 28. 9. 2007, se skladno z 2. odstavkom 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007), v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN, šteje tudi za datum vložitve revizijskega zahtevka.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek vložil po poteku roka za njegovo vložitev, kot ga določa 1. odstavek 12. člena ZRPJN. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija ugotovila pravilnost odločitve naročnika, da je vlagateljev zahtevek za revizijo prepozen in na podlagi 2. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo. Ker ZRPJN v 22. členu vsebuje le o pravila o povračilu stroškov revizijskega postopka, povezanih z zahtevkom za revizijo, ki se priznavajo glede na utemeljenost le-tega, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP). Prvi odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja zavrnila, njegova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, ni utemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku revizije odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške odvetniškega zastopanja, in sicer v 3. točki sklepa o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka. Stroške je naročnik priglasil tudi v dopisu Državni revizijski komisiji z dne 25. 10. 2007.

V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo na prvi stopnji odločiti naročnik. Naročnik ima v revizijskem postopku položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo, in sicer ga lahko bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila (prvi odstavek 16. člena ZRPJN). Vsa zgoraj navedena opravila torej sodijo v okvir naročnikovih rednih pristojnosti in jih je naročnik dolžan opraviti že na podlagi samega zakona. Pri odločanju o zahtevku za revizijo naročnik ne nastopa kot enakopravna pogodbena stranka, temveč na podlagi zakonsko podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o zahtevku vlagatelja, ki v postopku oddaje javnega naročila uveljavlja pravno varstvo. Naročnik (sprva) nastopa v vlogi nosilca zakonskega pooblastila, ki odloča o zahtevku za revizijo, položaj stranke pa pridobi (šele) v primeru, če se postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo.

Zaradi opisanega specifičnega položaja naročnika mu za opravo vseh zgoraj navedenih zakonskih obveznostih ni mogoče priznati stroškov angažiranja odvetnika. Ker gre torej pri predstavljenih opravilih izključno za dejanja, ki jih je naročnik na podlagi določil zakona dolžan opraviti sam, mu v zvezi z njimi ni mogoče priznati odvetniških stroškov, le-teh pa iz navedenih razlogov tudi ni mogoče obravnavati kot stroškov ene izmed strank v smislu določb 154. in naslednjih členov ZPP (kot zmotno zatrjuje naročnik). Navedeno sicer ne pomeni, da naročnik za pomoč pri odločanju o zahtevku za revizijo ne bi smel angažirati odvetnika, vendar pa bo moral v takšnem primeru odvetniške stroške nositi sam.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da priglašeni stroški naročnika zadevajo opravila, ki jih je potrebno šteti kot redno delo naročnika, povezano z izvrševanjem pristojnosti v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo v smislu zgoraj predstavljenih določil ZRPJN. Iz dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila je namreč razvidno, da so v obravnavanem primeru vse izkazane stroškovne postavke povezane izključno z opravili, ki jih je bil naročnik v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo dolžan opraviti na podlagi določila 16. člena ZRPJN, zaradi česar je potrebno šteti, da gre za stroške za opravo dejanj, ki sodijo v okvir njegovih rednih pristojnosti, določenih v skladu z zakonom.

Ob upoštevanju vsega navedenega in ker je naročnik odločitev o obravnavanih stroških vnesel v izrek odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 30. 10. 2007



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec
Članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:

- ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana
- Odvetnica Carmen Dobnik, Likozarjeva 6, Ljubljana
- TELMA TRADE d.o.o., Motnica 13, Trzin
- ELEKTRONABAVA d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana
- KAPIS d.o.o., Novo Celje 8, Petrovče
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran