018-256/2007 Osnovna šola Dol pri Ljubljani

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje rednih dnevnih prevozov šolskih otrok (1. sklop) in občasnih prevozov šolskih otrok (2. sklop) ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VEOLIA TRANSPORT LJUBLJANA, d.d., Središka 4, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnavanje naročnika OSNOVNA šOLA DOL PRI LJUBLJANI, Videm 17, Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.10.2007

odločila:

Zahtevku vlagatelja se ugodi in se razveljavi 3. točka naročnikove odločitve o vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 25.09.2007.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za opravljanje rednih dnevnih prevozov šolskih otrok (1. sklop) in občasnih prevozov šolskih otrok (2. sklop) objavil v Uradnem listu RS, št. 53/2007, z dne 15.06.2007, pod št. objave Ob-17580/07 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. objave 2007/S, 111-137159, z dne 13.06.2007.

Naročnik je z Obvestilom o odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila, št. JN 736, z dne 30.08.2007, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju INTEGRAL STOJNA KOČEVJE d.o.o., Reška cesta 1, Kočevje (v 1. sklopu in v 1. podsklopu 2. sklopa) in podjetju KOMPAS d.d., Pražakova 4, Ljubljana. (v 2. podsklopu 2. sklopa).

Zoper zgoraj navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 05.09.2007). Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o izbiri ter povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo.
Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil iz razloga, ker naj bi v preteklem letu posloval z izgubo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova odločitev nezakonita, saj je iz predloženega obrazca BON-1 razvidno, da je poslovno leto zaključil pozitivno.

Naročnik je s sklepom, z dne 25.09.2007, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov in odločil, da mu je vlagatelj dolžan povrniti stroške odvetniškega zastopanja v višini 1212,56 eurov (v roku 15 dni od prejema te odločitve, po tem roku pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prejema odločitve do plačila).
Naročnik navaja, da vlagatelj ni izpolnil v razpisni dokumentaciji postavljenega pogoja iz 7. točke Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer v delu finančnega pogoja, ki je od ponudnikov zahteval, da v preteklem letu niso poslovali z izgubo.
Naročnik priglaša stroške odvetniškega zasopanja, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer v skladu z 22. členom ZRPJN in v skladu s 154. in naslednjimi členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05 43/06 in 52/07, v nadaljevanju: ZPP) ter tar. št. 18 Odvetniške tarife (in tretjega odstavka 13. člena le-te), v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. Naročnik v zvezi s tem navaja, da odločitve o zahtevku za revizijo ni mogel sprejeti na drug način, kot da je pooblastil odvetnika, da mu pripravi osnutek odločitve. Naročnik zatrjuje, da ne zaposluje diplomiranih pravnikov oziroma drugih oseb, ki bi lahko pripravile osnutek odločitve, niti si takšne zaposlitve zaradi javno-finančnih omejitev v prihodnje ne more obetati. Na podlagi navedenega, zaključuje naročnik, je izpolnil in obrazložil izpolnitev zakonskega dejanskega stanja iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.10.2007, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, in sicer izključno v stroškovnem delu. Vlagatelj v celoti prereka upravičenost do odvetniških stroškov, ki so priglašeni s strani naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da je odločitev pripravila odvetniška pisarna, odločitev pa ni žigosana s strani odvetniške pisarne. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik prava vešča stranka in da mora odločitev sprejeti sam. Vlagatelj se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-127/2007 in št. 018-268/2006.

Naročnik je z dopisom, z dne 09.10.2007, zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji. Naročnik navaja, da je odločanje naročnika o zahtevku za revizijo odločanje na podlagi zakonsko določenega javnega pooblastila, zaradi česar naročnik odgovornosti za sprejem odločitve ne more prenesti na odvetniško pisarno, kar posledično pomeni, da jo lahko žigosa izključno sam. Naročnik priglaše še stroške DDV in predlaga, da se odločitev Državne revizijske komisije glasi: Vlagatelj je dolžan naročniku povrniti stroške odvetniškega zastopanja v višini 1455,07 eurov, v roku 15-ih dni od prejema te odločitve, po tem roku pa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prejema odločitve do plačila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Iz zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 03.10.2007, izhaja, da vlagatelj, kljub dejstvu, da je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrnil (in s tem posledično zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo) izrecno zahteva nadaljevanje postopka le glede s strani naročnika priglašenih stroškov oziroma le v delu, ki se nanaša na naročnikovo odločitev o tem, da mu je (vlagatelj) dolžan povrniti stroške odvetniškega zastopanja.

Naročnik in vlagatelj se strinjata v tem, da je naročniku osnutek odločitve o zahtevku za revizijo pripravil odvetnik, nista pa si edina v tem, ali je naročnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali v zvezi s tem.

V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo na prvi stopnji odločiti naročnik. V obravnavanem primeru (ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila) mu zakon nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno oziroma v roku desetih dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (četrti odstavek 12. člena ZRPJN). Naročnik mora kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku (tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od pogojev iz prvega in četrtega odstavka 12. člena in iz 9. člena ZRPJN ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN oziroma drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena ZRPJN).

Iz zgoraj navedenih določil izhaja, da ima naročnik v revizijskem postopku položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo, in sicer ga lahko bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila (prvi odstavek 16. člena ZRPJN). Vsa zgoraj navedena opravila torej sodijo v okvir naročnikovih rednih pristojnosti in jih je naročnik dolžan opraviti že na podlagi samega zakona. Državna revizijska komisija se tako strinja z naročnikom v tem, da pri odločanju o zahtevku za revizijo naročnik ne nastopa kot enakopravna pogodbena stranka, temveč na podlagi zakonsko podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o zahtevku vlagatelja, ki v postopku oddaje javnega naročila uveljavlja pravno varstvo. Naročnik (sprva) nastopa v vlogi nosilca zakonskega pooblastila, ki odloča o zahtevku za revizijo, položaj stranke pa pridobi (šele) v primeru, če se postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo.

Zaradi opisanega specifičnega položaja naročnika mu za opravo vseh zgoraj navedenih zakonskih obveznostih ni mogoče priznati stroškov angažiranja odvetnika. Ker gre torej pri predstavljenih opravilih izključno za dejanja, ki jih je naročnik dolžan opraviti sam, mu v zvezi z njimi ni mogoče priznati odvetniških stroškov, le-teh pa iz navedenih razlogov tudi ni mogoče obravnavati kot stroškov ene izmed strank v smislu določb 154. in naslednjih členov ZPP (kot zmotno zatrjuje naročnik). Navedeno sicer ne pomeni, da naročnik (zlasti v obravnavanem primeru, ko "ne zaposluje diplomiranih pravnikov oziroma drugih oseb, ki bi lahko strokovno pripravile osnutek odločitve") za pomoč pri odločanju o zahtevku za revizijo ne bi smel najeti odvetnika, vendar pa bo moral v takšnem primeru odvetniške stroške nositi sam.

Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega bi bil naročnik upravičen do povrnitve odvetniških stroškov (šele) v primeru, če bi mu slednji nastali v zvezi s postopkom pred Državno revizijsko komisijo. V postopku pred Državno revizijsko komisijo bi se naročnik, kot ena izmed enakopravnih pogodbenih strank, namreč lahko odločil, da ga zastopa odvetnik, v tem primeru pa bi bil (seveda le v primeru, če bi bil zahtevek za revizijo neutemeljen) upravičen tudi do povrnitve odvetniških stroškov (po izrecni zakonski določbi 151. člena ZPP namreč sodi v stroške postopka tudi nagrada za delo odvetnika).

Po pregledu predloženega stroškovnika (naročnik je stroške specificiral na naslednji način: sestava odgovora na zahtevek za revizijo v višini 2200 točk po 18/1 Odvetniški tarifi, pregled spisov v višini 400 točk po 39/2 Odvetniški tarifi in materialni stroški 36 točk po 13. členu Odvetniške tarife; naročnik je v dopisu, s katerim je zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji, poleg predhodno naštetih stroškov, priglasil še stroške DDV) Državna revizijska komisija ugotavlja, da vse priglašene stroškovne postavke zadevajo opravila, ki jih je potrebno šteti kot redno delo naročnika, povezano z izvrševanjem pristojnosti v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo v smislu zgoraj predstavljenih določil ZRPJN. Iz dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila je namreč razvidno, da so v obravnavanem primeru vse izkazane stroškovne postavke povezane izključno z opravili, ki jih je bil naročnik v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo dolžan opraviti na podlagi določila 16. člena ZRPJN, zaradi česar je potrebno šteti, da gre za stroške za opravo dejanj, ki sodijo v okvir njegovih rednih pristojnosti, določenih v skladu z zakonom.

Ob upoštevanju vsega navedenega in ker je naročnik odločitev o obravnavanih stroških vnesel v izrek odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.10.2007


Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

Osnovna šola Dol pri Ljubljani, Videm 17, Dol pri Ljubljani
Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
INTEGRAL STOJNA KOČEVJE d.o.o., Reška cesta 1, Kočevje
KOMPAS d.d., Pražakova 4, Ljubljana.
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran