018-241/2007 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-241/2007-12
Datum sprejema: 17. 10. 2007

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 26/2007 - ZRPJN-UPB4 in 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter predsednika Sama Červeka in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup žilnih, urinskih in aspiracijskih katetrov ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Sind, d. o. o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 10. 2007 soglasno

odločila:

1. Vloga "zahteva za nadaljevanje postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN" z dne 4. 9. 2007 se kot preuranjena zavrže.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 01-63/40-07 z dne 27. 7. 2007 v delu, ki se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 52.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.368,89 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 16. 1. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, obvestilo o javnem naročilu pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 21/2007 z dne 9. 3. 2007, pod številko objave Ob-6177/07, kot tudi Uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 7. 3. 2007, pod številko objave 2007/S 46-056624. Naročnik je javno naročilo razdelil v 67 sklopov.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 01-63/40-07 z dne 27. 7. 2007, iz katere med drugim izhaja, da je javno naročilo oddal:
- v sklopu 47 ponudniku Profarmakon International, d. o. o., Preradovičeva ulica 20/a, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik Profarmakon International),
- v sklopih 49 in 50 ponudniku Sanolabor, d. o. o., Leskovškova cesta 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik Sanolabor),
- v sklopu 52 pa ponudniku Pro-Gem, d. o. o., Cesta na Brdo 85, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik Pro-Gem).

Vlagatelj je vložil vlogo "zahteva za dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila in zahteva za vpogled v ponudbe ponudnikov" z dne 3. 8. 2007. Naročnik je vpogled omogočil 8. 8. 2007.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 10. 8. 2007, s katerim predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 01-63/40-07 z dne 27. 7. 2007 v sklopih 47, 49, 50 in 52. Vlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, po predloženem stroškovniku. Vlagatelj navaja, da naročnik v izpodbijani odločitvi ni presojal, ali so ponudbe popolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2), poleg tega pa zatrjuje, da so ponudbe izbranega ponudnika Sanolabor, izbranega ponudnika Profarmakon International, izbranega ponudnika Pro-Gem in ponudnika Apollonia, d. o. o., Zaloška cesta 155, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik Apollonia) nepravilne v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik opustil dolžnost izločitve nepopolnih ponudb, zato je kršil 80. člen ZJN-2, s tem pa je tudi posegel v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo podrobno navaja, v čem so prej izpostavljene ponudbe nepopolne in bi jih moral naročnik izločiti. Vlagatelj tudi navaja, da ponudbe teh ponudnikov tudi ne izpolnjujejo zahtev glede veljavnosti, saj so ti ponudniki vpisali datum "do 24. 10. 2007", kar pa zaradi naročnikove zahteve "od vključno 28. 5. 2007 do vključno 24. 10. 2007", ne ustreza, saj se njihova veljavnost izteče 23. 10. 2007 ob polnoči.

Naročnik je zahtevek za revizijo prejel 13. 8. 2007 (razvidno iz prejemne štampiljke, odtisnjene na prvi strani zahtevka za revizijo; razvidno tudi iz poštne povratnice).

Naročnik je 29. 8. 2007 sprejel sklep št. 01-63/47-07, s katerim je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil, zavrnil pa je tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik podrobno oporeka vlagateljevim očitkom glede razlogov za izločitev ponudb zaradi domnevnih razlogov nepopolnosti. Naročnik tudi navaja, da vse ponudbe vsebujejo besedilo "vključno do", zaradi česar je njihova veljavnost do 24. 10. 2007 do polnoči.

Vlagatelj je odločitev o zahtevku za revizijo prejel 5. 9. 2007 (razvidno iz poštne povratnice).

Vlagatelj je vložil vlogo "zahteva za nadaljevanje postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN" z dne 4. 9. 2007, s katero obvešča Državno revizijsko komisijo in naročnika, da zaradi molka naročnika nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je v tej vlogi priglasil nadaljnje stroške, nastale z revizijo. Tako Državna revizijska komisija kot naročnik sta to vlagateljevo vlogo prejela 5. 9. 2007 (razvidno iz prejemnih štampiljk).

Državna revizijska komisija je s pozivom št. 018-241/2007-2 z dne 5. 9. 2007 naročnika pozvala k odstopu dokumentacije. Naročnik je ta poziv prejel 7. 9. 2007 (razvidno iz poštne povratnice).

Vlagatelj je z vlogo "zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 5. 9. 2007 naročnika obvestil, da zaradi prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo iz previdnosti ponovno zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je tudi v tej vlogi priglasil nadaljnje stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je z navedeno vlogo 10. 9. 2007 seznanil Državno revizijsko komisijo in ji posredoval poštno vročilnico, iz katere izhaja, da je naročnik to vlagateljevo vlogo prejel 6. 9. 2007.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 01-63/47-07 z dne 6. 9. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil del dokumentacije, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 7. 9. 2007.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 01-63/47-07 z dne 6. 9. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil še del dokumentacije, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 10. 9. 2007

Državna revizijska komisija je 7. 9. 2007 naročnika zaprosila za odstop še dodatne dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil po telefaksu 7. 9. 2007.

Vlagatelj je vložil prvo pripravljalno vlogo z dne 10. 9. 2007, v kateri med drugim oporeka naročnikovim argumentom iz odločitve o zahtevku za revizijo. Vlagatelj je tudi v tej vlogi priglasil nadaljnje stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-241/2007-9 z dne 13. 9. 2007 vlagatelja pozvala k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo dokazila o plačilu takse v višini, skladni z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj je poziv na dopolnitev zahtevka za revizijo prejel 17. 9. 2007. Vlagatelj je dopolnitev zahtevka za revizijo izkazal z dopisom z dne 17. 9. 2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 17. 9. 2007, in priglasil nadaljnje stroške postopka, nastale z revizijo.

Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije slednji 4. 10. 2007 odstopil še dodatno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN ter 154. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej preverila, ali je vlagatelj z vložitvijo vloge "zahteva za nadaljevanje postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN" z dne 4. 9. 2007 izpolnil pogoje za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, kot so določeni v drugem odstavku 16. člena ZRPJN, pri tem pa je ugotovila, da jih ni, saj je nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka naročnika zahteval preuranjeno.

V 16. členu ZRPJN je določeno:
"(1) Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.
(2) V primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika.
(3) Naročnik zavrne zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve".

Kot je določeno v drugem odstavku 16. člena ZRPJN, lahko vlagatelj nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo v primeru, da v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika. Da bi torej Državna revizijska komisija lahko obravnavala zahtevek za revizijo na podlagi vloge "zahteva za nadaljevanje postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN" z dne 4. 9. 2007, ne zadostuje, da je vlagatelj na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN uveljavljal nadaljevanje pred Državno revizijsko komisijo po poteku določenega časa od prejema zahtevka za revizijo pri naročniku, ampak je treba tudi ugotoviti, ali je bil zahtevek za revizijo tudi popoln. Namreč, upoštevanje roka za dopustnost uveljavljanja nadaljevanja pred Državno revizijsko komisijo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN je odvisno od dejstva popolnosti zahtevka za revizijo.

Naročnik je v trenutku prejema vloge "zahteva za nadaljevanje postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN" z dne 4. 9. 2007 na Državni revizijski komisiji o zahtevku za revizijo že odločil (sklep št. 01-63/47-07 z dne 29. 8. 2007, ki ga je vlagatelj prejel 5. 9. 2007).

V četrtem odstavku 12. člena ZRPJN je določeno, kaj mora vlagatelj navesti v zahtevku za revizijo. V 6. točki četrtega odstavka 12. člena ZRPJN je kot sestavina zahtevka za revizijo določeno "potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona".

Državna revizijska komisija je vpogledala v zahtevek za revizijo in ugotovila, da je vlagatelj predložil dokazilo "izpis nalogov za račun", iz katerega izhaja, da je vlagatelj vplačal takso v višini 2.500 eurov.

Izhajajoč iz vsebine razpisne dokumentacije, upoštevajoč 14. člen ZJN-2 in glede na določbe 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija ugotovila, da bi moral vlagatelj vplačati takso v višini 5.000 eurov, zato je nadalje mogoče ugotoviti, da v trenutku vložitve vloge "zahteva za nadaljevanje postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN" z dne 4. 9. 2007 niso bili izpolnjene zakonske predpostavke iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN. Ne glede na morebitni potek 20-dnevnega roka (kar za razrešitev konkretnega primera sicer ni relevantno) pa zaradi ugotovljene pomanjkljivosti je vlogo "zahteva za nadaljevanje postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN" z dne 4. 9. 2007 mogoče šteti za preuranjeno. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v zvezi s to vlagateljevo vlogo odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija pa nadalje ugotavlja, da je naročnik svojo odločitev o zahtevku za revizijo (sklep št. 01-63/47-07 z dne 29. 8. 2007) vlagatelju vročil 3. 8. 2007 in da je vlagatelj po njenem prejemu z vlogo z dne 5. 9. 2007 (ki jo je naročnik prejel 6. 9. 2007) zahteval nadaljevanje, s čimer si je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN zaščitil rok. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo in tudi upoštevala naročnikove navedbe iz odločitve o zahtevku za revizijo (tj. sklepa št. 01-63/47-07 z dne 29. 8. 2007).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je v spornih sklopih izbral ponudbe izbranih ponudnikov. Vlagatelj namreč zatrjuje, da ponudbe izbranega ponudnika Profarmakon International, izbranega ponudnika Sanolabor in izbranega ponudnika Pro-Gem niso popolne. Vlagatelj ob tem tudi zatrjuje, da tudi ponudba ponudnika Apollonia ni popolna.

V prvem odstavku 80. člena ZJN-2 je določeno: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne".

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Kot je določeno v 19. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je kot nepravilno ponudbo mogoče označiti tisto ponudbo, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41.â"47. člena ZJN-2.

V 78. členu ZJN-2, na katerega napotuje prvi odstavek 80. člena ZJN-2, je določeno:
"(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja".

V prvem odstavku 79. člena ZJN-2 je določeno: "Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi".

Kot je razvidno iz prej navedenih členov ZJN-2, ima naročnik v postopku javnega naročanja določene obveznosti s sprejemanjem odločitve o oddaji javnega naročila.

V prvem odstavku 79. člena ZJN-2 je določeno, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji javnega naročila. Pregled je, kot izhaja iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2, namenjen ugotavljanju popolnosti ponudb. Če ponudba ni popolna, jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Poseben postopek oziroma režim ZJN-2 določa za formalno nepopolne ponudbe (17. točka prvega odstavka 2. člena in 78. člen ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljena kot tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. ZJN-2 v 17. točki prvega odstavka 2. člena še določa, če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Iz navedenega je mogoče povzeti, da mora naročnik v primeru oddaje javnega naročila ob upoštevanju določb ZJN-2 izbrati le popolno ponudbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik javno naročilo razdelil v več sklopov in da je javno naročilo oddal po posameznih sklopih posameznim ponudnikom. V skladu z 31. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je sklop opredeljen kot "del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno".

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala tisto vlagateljevo revizijsko navedbo, ki zadeva vse sporne ponudbe, in sicer revizijsko navedbo v zvezi z rokom veljave ponudb (V. točka zahtevka za revizijo). Iz zahtevka za revizijo je mogoče razbrati, da je vlagatelju sporen rok poteka veljavnosti ponudb, zato je Državna revizijska komisija v podanem obsegu presojala, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2 in upošteval tudi sporne ponudbe.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudb (str. 3/25 razpisne dokumentacije) določil: "Ponudbe morajo veljati za čas 180 dni (rok začne teči z dnem odpiranja ponudb) in â??". Navedeno zahtevo je naročnik ponovil v 6. točki obrazca 2 (Dodatek k navodilom ponudnikov; str. 13/25 razpisne dokumentacije). Za vpis podatka o veljavnosti ponudbe je naročnik predvidel prostor v obrazcu 3 (Ponudba), kjer je zapisal besedilo "Veljavnost ponudbe vključno do ............ 2007". Naročnik je v postopku javnega naročanja na predlog enega izmed potencialnih ponudnikov (Hkrati vas opozarjamo, da je v praksi že večkrat prišlo do nesporazumov glede izračuna roka za veljavnost ponudbe, zato vas v izogib takim zapletom prosimo, da rok za veljavnost ponudb datumsko določite.) z dopisom št. 01-63/3-07 z dne 27. 3. 2007 potencialne ponudnike obvestil, da "ponudbe morajo veljati najmanj od vključno 24.04.2007 do vključno 20.09.2007". Naročnik je nato z dopisom št. 01-63/3-07 z dne 10. 5. 2007 potencialne ponudnike obvestil, da "ponudba pa mora veljati od vključno 21.05.2007 do vključno 17.10.2007". Naročnik je rok veljavnosti ponudbe spremenil še enkrat in z dopisom št. 01-63/3-07 z dne 18. 5. 2007 potencialne ponudnike obvestil, da "ponudba pa mora veljati od vključno 28.05.2007 do vključno 24.10.2007".

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je v postopku javnega naročanja prišlo do več sprememb razpisne dokumentacije v zvezi z zahtevo glede veljavnosti ponudbe.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v sporne ponudbe in ugotovila, da so izbrani ponudnik Sanolabor, izbrani ponudnik Profarmakon International, izbrani ponudnik Pro-Gem in ponudnik Apollonia izpolnili predvideni prostor v obrazcu 3 (Ponudba), s čimer se pri vseh navedenih ponudnikih besedilo v ponudbah glasi: "Veljavnost ponudbe vključno do 24. 10. 2007". Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da tako ugotovljeno dejansko stanje ni sporno niti med strankama.

Izhajajoč iz tako ugotovljenega dejanskega stanja Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim revizijskim navedbam ni mogoče slediti. Kot je Državna revizijska komisija že v primerljivi zadevi št. 018-155/2006 zavzela stališče, sta si zapisa "do ..." in "do vključno ..." enakovredna. Glede na to, da so izbrani ponudnik Sanolabor, izbrani ponudnik Profarmakon International, izbrani ponudnik Pro-Gem in ponudnik Apollonia v predviden prostor na obrazcu 3 (Ponudba) zapisali datum, ki se številčno ujema s tistim iz naročnikove zahteve, so s tem tudi zadostili navedeni zahtevi.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, s katerimi vlagatelj utemeljuje svoja stališča, da ponudbe po posameznih sklopih niso popolne.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 47 (urinski katetri z balonom - dvopotni, 100 % silikon; s koničastim vrhom) izbranemu ponudniku Profarmakon International.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v sklopu 47 glede na uporabljeno merilo šele na tretjem mestu, zato mora za priznanje aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN, da bi dosegel razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 47, izkazati, da je tudi ponudba ponudnika Apollonia (in ne le ponudba izbranega ponudnika Profarmakon International) nepopolna.

Vlagatelj navaja, da ponudnik Apollonia ni v skladu z naročnikovimi zahtevami, podanimi v dopisu št. 01-63/4-07 z dne 29. 3. 2007, ustrezno dopolnil in izpolnil obrazca 4 (Predračun) z vnosom devetega stolpca (zahteva glede kombinirane nomenklature). Vlagatelj se sklicuje na to, da je naročnik v dopisu št. 01-63/4-07 z dne 29. 3. 2007 navedel, da "za vse ponujene izdelke morajo ponudniki v obrazcu 4 â" predračun v dodatnem stolpcu 9 vpisati osem mestno oznako KN (kombinirana nomenklatura)".

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 11. točki obrazca 2 (Dodatek k navodilom ponudnikov) določil, da je merilo "končna ponudbena vrednost z DDV/SKLOP". Naročnik je način uporabe navedenega merila tudi podrobno obrazložil.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v dopis št. 01-63/4-07 z dne 29. 3. 2007 in ugotovila, da je z njim naročnik obširno odgovoril na prejeti predlog enega izmed gospodarskih subjektov, ki se je glasil: "Ob pregledu razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo smo opazili, da so v obrazcu 2-Dodatek k navodilom ponudnikom, v katerem so v nadaljevanju tč. 11 navedena merila, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika in sicer ''končna ponudbena vrednost z DDV/sklop, delež merila v procentih: 100%, merila skupaj: 100%''. Ker razpolagamo z informacijami, da določeni potencialni ponudniki že sedaj naročniku dobavljajo izdelke, ki so v razpisani v posameznih sklopih predmetnega javnega razpisa po drugačnih stopnjah DDV, od stopenj DDV, ki jih je za določene naše enakovredne izdelke, ki jih nameravamo ponuditi določil carinski laboratorij, smo kot potencialni ponudnik že v naprej neenakopravno obravnavani oz. diskriminirani z zahtevo iz razpisne dokumentacije po merilu najugodnejše cene z DDV in sicer pri vseh izdelkih, ki jih nameravamo ponuditi in je stopnja DDV za le-te 20%, v primerjavi z enakovrednimi (enakimi) izdelki, ki jih ponujajo potencialni ponudniki po Stopnji DDV 8,5%. Ker ni v naši pristojnosti preverjanje pravilnosti obračunavanja stopenj DDV za posamezne izdelke konkurenčnih ponudnikov, vas pozivamo, da skladno z načelom enakopravnosti ponudnikov pri javnih razpisih spremenite razpisno dokumentacijo glede meril, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika in sicer tako, da bo merilo v obrazcu 2-Dodatek k navodilom ponudnikom v nadaljevanju glasilo: ''končna ponudbena vrednost brez DDV/sklop. Delež merila v %: 100%. Merilo skupaj: 100%''". Naročnik je v navedenem dopisu najprej zavrnil predlog za spremembo merila (Merila, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika ostanejo nespremenjena.), v nadaljevanju pojasnil: "Za vse ponujene izdelke morajo ponudniki v obrazcu 4-predračun v dodatnem stolpcu 9 vpisati osem mestno oznako KN. Pri pripravi ponudbe se upošteva, da se vse ponujeno blago uvršča v KN pod Medicinske, kirurške, zobozdravniške in veterinsarske inštrumente in aparate, vključno s scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati za preiskavo vida; Injekcijske brozgalke, igle, katetri, kanile in podobno; Drugo (oznaka je 9018 39 00), za kar se obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5%. V kolikor se posamezni ponudnik z navedeno zahtevo ne strinja in meni, da se njegovo blago uvršča v KN pod drugo oznako (navedena mora biti v dodatnem stolpcu 9), mora ponudbi priložiti: podatek o uvrstitvi v KN (Oznaka s strokovno obrazložitvijo), zavezujočo carinsko informacijo za blago, ki prihaja iz EU, oz. dokumente pristojnega Davčnega urada o pravilnem obračunu DDV. V kolikor bodo različni ponudniki v svojih ponudbah za posamezne sklope (isti sklop) podali podatke, ki se bodo razlikovali glede na obračunano stopnjo DDV, bo naročnik ...", podal "informacijo glede uvrščanja proizvodov v kombinirano nomenklaturo, ki je osnova za pravilno obračunavanje DDV", ki jo je dala Generalna carinska uprava v odgovoru št. 426-11/46-1/2005/0700-001, in podal svoje ugotovitve izhajajoče iz podane informacije Generalne carinske uprave.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo ponudnika Apollonia in ugotovila, da je za sklop 47 (Državna revizijska komisija je obravnavala zgolj ta sklop, saj vlagatelj izpodbija odločitev o oddaji javnega naročila le za ta sklop) predložil izpolnjen obrazec 4 (Predračun), vendar pa ni vpisal stolpca 9 in s tem tudi ne osemmestne številke kombinirane nomenklature. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama tako ugotovljeno dejansko stanje tudi ni sporno. Državna revizijska komisija tako tudi ugotavlja, da vlagatelj ne izpodbija tega, da bi ponudnik Apollonia ne izpolnil drugih stolpcev predračuna v sklopu 47.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sicer res postavil zahtevo po stolpcu 9, vendar je vsebino stolpca 9, ko gre za oznako 9018 39 00 po kombinirani nomenklaturi (DDV je v takem primeru 8,5 %), mogoče razbrati že iz stolpca 6 (DDV v %). Iz naročnikovega dopisa št. 01-63/4-07 z dne 29. 3. 2007 je mogoče razbrati, da je vnos devetega stolpca pomemben zaradi vsebinskih razlogov, ne pa zaradi formalnih (oblikovnih), kakor je svojo revizijsko navedbo oblikoval vlagatelj. Namreč, naročnik je obširno pojasnil namen vnosa devetega stolpca in pri tem izpostavil primere, če "bodo različni ponudniki v svojih ponudbah za posamezne sklope (isti sklop) podali podatke, ki se bodo razlikovali glede na obračunano stopnjo DDV" (poudarila Državna revizijska komisija). Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da je naročnik omogočil ponudnikom, ki se ne strinjajo s tem, da imajo izdelki po kombinirani nomenklaturi oznako 9018 39 00, vnos druge oznake in predložitev določenih listin v ponudbi. Naročnik druge oznake kombinirane nomenklature ni določil.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Apollonia in ugotovila, da je ponudnik v sklopu 47 izpolnil stolpec 6 obrazca predračuna tako, da je pod vsemi postavkami zapisal vrednost DDV 8,5 %. Že vnos podatka o DDV 8,5 % v stolpcu 6 implicira, da imajo ti izdelki v skladu z naročnikovim pojasnilom po kombinirani nomenklaturi oznako 9018 39 00. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija sprejema naročnikove argumente, podane v odločitvi o zahtevku za revizijo št. št. 01-63/47-07 z dne 29. 8. 2007, in ugotavlja, da nevpis stolpca 9 in oznake 9018 39 00 po kombinirani nomenklaturi za sklop 47 (kjer bi moral ponudnik Apollonia vnašati po vsebini dvakrat enake podatke) v tem primeru predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, kot to določa 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Do prepovedane situacije pa bi lahko prišlo, če bi v nadaljnjih fazah postopka javnega naročanja prišlo do spremembe cene oziroma dovolitve njene spremembe po izvedenem postopku, kot ga je naročnik predvidel.

Vlagatelj nadalje navaja, da ovojnica ponudbe ponudnika Apollonia ni opremljena skladno z naročnikovimi zahtevami, saj ne vsebuje ne datuma, pred katerim se ponudbo ne sme odpreti, ne podatka o številu ovojnic.

V zvezi s tema očitkoma je Državna revizijska komisija vpogledala v 10. točko Splošnih navodil (Opremljanje in označevanje ponudb; str. 7/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v njej med drugim določeno:
"Ponudnik mora zapreti ponudbo, ki je sestavljena iz ponudbene dokumentacije, prospektnega materiala in vzorcev (v skladu z zahtevami naročnika) v ovojnico tako, da je vsaka ovojnica jasno označena z napisom ''IZVIRNIK'', ''KOPIJA'', ''PROSPEKTNI MATERIAL'', ''VZORCI''. ... Odvisno od obsega ponudbe naročnik dovoljuje, da ponudniki predložijo ponudbo v več ovojnicah in sicer v posebni ovojnici ponudbeno dokumentacijo, v posebni ovojnici prospektni material in kataloge z navedbo vsebine po ponujenih sklopih, v posebni ovojnici(ah) vzorce z navedbo vsebine po posameznih sklopih v posebni ovojnici projektno dokumentacijo.
Ovojnice morajo biti označene na sledeč način:
...
c) biti opremljene z oznako razpisa in opozorilom, da se jih ne sme odpreti pred določenim datumom, kot je predviden v razpisu,
d) biti opremljene z oznako ''IZVIRNIK'', ''KOPIJA'', ''PROSPEKTNI MATERIAL ZA SKLOPE'', ''VZORCI ZA SKLOPE'', ''KATALOGI'', ''PROJEKTNA DOKUMENTACIJA'', ter številko ovojnice (npr. če je ponudba podana v 3 ovojnicah morajo biti le-te označene s številkami: 1/3, 2/3, 3/3)".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v 6. točko Splošnih navodil (Priprava ponudb; str. 6/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v podtočki 6.1. (Sestavljanje ponudb) določeno:
"Ponudba mora vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine, izjave, tehnično dokumentacijo, prospektni material, vzorce ipd., ter izpolnjena obrazca ponudbe (OBRAZEC 3) in predračuna (OBRAZEC 4)".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v 9. točko Splošnih navodil (Oblika ponudbe; str. 6/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v podtočki 9.1. (Izvirnik in kopije) določeno:
"Ponudbnik mora naročniku predložiti en izvirnik in kopijo izvirnika ponudbene dokumentacije, ki ga sestavljajo izpolnjeni obrazci, izjave in zahtevane priloge".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik ni predvidel morebitnih sankcij za primere, da ponudnik ovojnice ne označi oziroma opremi v skladu s postavljenimi zahtevami. Ob tem je treba ugotoviti, da ZJN-2 določb o označevanju ovojnice nima.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je razpisna dokumentacija deloma nejasna, saj že npr. prvi stavek 10. točke Splošnih navodil uporablja ednino (... ovojnico ...), takoj za tem pa ednine več ne uporablja, saj govori o "vsaki ovojnici" in našteva vsaj štiri možnosti označitve.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik omogoča ponudnikom predložitev ponudb v večjem številu ovojnic, če gre za obsežnejše ponudbe (Odvisno od obsega ponudbe naročnik dovoljuje, da ponudniki predložijo ponudbo v več ovojnicah ...). Kot je mogoče razbrati iz razpisne dokumentacije, je določbo o številčnem označevanju ovojnic mogoče povezati tudi s to zahtevo razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v 9. točki Splošnih navodil predvidel, naj ponudniki predložijo ponudbo kot izvirnik in kopijo izvirnika, s čimer je naročnik posredno povedal, da morajo ponudniki predložiti (vsaj) dve ovojnici. Iz te zahteve razpisne dokumentacije pa je mogoče nadalje ugotoviti, da je v postopku javnega naročanja pomembno, da ponudniki predložijo ponudbo v izvirniku in kopiji izvirnika. Kot je nadalje mogoče ugotoviti, v primeru predložitve ponudbe v dveh ovojnicah, kjer je ena ovojnica označena kot "izvirnik", druga pa kot "kopija", že sama oznaka teh ovojnic (ob tem, da je že naročnik posredno predvidel število ovojnic) omogoča opredelitev ovojnice v smislu 1/2 in 2/2 (npr. izvirnik predstavlja eno, kopija pa drugo ovojnico od dveh predloženih), čeprav "številka ovojnice" ni izrecno zapisana.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je ponudnik Apollonia predložil celoten izvirnik ponudbe v eni mapi, ta pa je bila vložena v sporno ovojnico (ki nosi oznako "izvirnik"). Pri pregledu sporne ovojnice je Državna revizijska komisija ugotovila, da ni oštevilčena v smislu, da bi bilo navedeno 1/2 ali kaj podobnega. Vendar tudi ob odsotnosti tega podatka Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal nezakonito, ker je zaradi uveljavljanega razloga upošteval ponudbo ponudnika Apollonia. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pravnih posledic zaradi nedosledne označitve ovojnic ni določil, prav tako pa je mogoče nevpis spornega podatka o številu ovojnic v konkretnem primeru v skladu z ZJN-2 opredeliti kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, kot to določa 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je tudi nevpis datuma, pred katerim se ponudbe ne sme odpreti, mogoče označiti za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, kot to določa 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija namreč ocenjuje, da že navedba "ponudba po odprtem postopku: nakup žilnih, urinskih in aspiracijskih katetrov, javni razpis v UL RS št. 21, z dne 9. 3. 2007; obj. 6177" ob opozorilu "NE ODPIRAJ" vsem naslovnikom nedvoumno sporoča, da ponudbe ni dovoljeno odpreti pred rokom za predložitev ponudb oziroma da bo ponudbo mogoče odpreti na odpiranju ponudb po preteku roka za predložitev ponudb. Ob tem pa je treba sicer tudi ugotoviti, da vlagatelj revizijske navedbe ni oblikoval tudi v smeri, da je zaradi nevpisa datuma, pred katerim se ponudbe ne sme odpreti, prišlo do kakšnega ravnanja, ki bi morda lahko vplival na izvedbo postopka javnega naročanja (npr. predčasno odprtje sporne ovojnice).

Vlagatelj nadalje tudi navaja, da ponudnik Apollonia v tabeli priloge 1 obrazca 3 "ni vpisal oz. izpolnil zahtev naročnika v predelu ''skupni kriteriji za vse sklope'', kjer je sicer 6 (šest) zelo pomembnih strokovnih zahtev, ki jih je postavil naročnik kot pogoj".

Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec 1 (str. 11/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"Ponudnik mora v ponudbi priložiti vse zahtevane listine za dokazovanje pogojev od 7â"12:
7. (pogoj) da izpolnjuje v celoti vse strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije; (dokaz) podroben opis vsebine-predmeta ponudbe v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika: 1. izpolnjena tabela Priloga 1 Obrazca 3 (potrjen izpis in izpolnjen CD) in vanjo vpisane tehnične karakteristike ponujenega blaga; 2. priloženi katalogi in druga strokovno-tehnična dokumentacija v slovenskem ali angleškem jeziku".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopis št. 01-63/7-07 z dne 17. 4. 2007 in ugotovila, da je naročnik na vprašanje enega izmed gospodarskih subjektov (ki se je sicer nanašalo na sklop C) odgovoril: "Prilagamo nov CD s popravljenima tabelama: priloga 1 k obrazcu 3 in obrazec 4-predračun v katere so vnesene spremembe strokovnih zahtev, količin, ter popravljeno oblikovanje pri sklopih 58-61. Vse spremembe strokovnih zahtev in količin so pisane v poševni pisavi na ekranu pa so rdeče barve. Ponudniki morajo vse podatke za ponujeno blago visati v novi - popravljeni tabeli priloga 1 k obrazcu 3-popravljena in obrazec 4-predračun-popravljen, ter poleg izpolnjenega CD-ja ponudbi priložiti tudi potrjena izpisa novih tabel".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v prilogo 1 k obrazcu 3 â" popravljena ter ugotovila, da ta obsega 36 strani, da vsebuje tabelo s petimi stolpci (zaporedna številka 1 "št. sklopa", zaporedna številka 2 "strokovne zahteve naročnika", zaporedna številka 3 "proizvajalec", zaporedna številka 4 "kataloške številke", zaporedna številka 5 "specifikacija ponujenega blaga"), da je naročnik sklope razvrstil v tri skupine (A, B in C) in da sklop 47 sodi v skupino B (urinski katetri). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik takoj za navedbo skupine B v stolpec pod zaporedno številko 2 vključil "Skupne kriterije za vse sklope" in jih v nadaljevanju naštel šest.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Apollonia in ugotovila, da je ponudnik Apollonia izpolnil tabelo v delu, ki se nanaša na sklop 47, in sicer je vnesel naziv proizvajalca, pet kataloških številk izdelkov in podal specifikacijo ponujenega blaga. Teh dejstev, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj ne izpodbija oziroma tem dejstvom ne oporeka. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da ponudnik Apollonia tabele v spornem delu, kjer so navedeni "skupni kriteriji za vse sklope", ni izpolnil oziroma v tem delu podatkov vanjo ni vpisal. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik ponudnika Apollonia ni pozival na morebitno dopolnitev tega dela tabele priloge 1 obrazca 3 (da bi ponudnik Apollonia vpisal manjkajoče podatke). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da ponudnik Apollonia spornih šest skupnih kriterijev ni vnesel niti pri opisu izdelka v sklopu 47.

V skladu z določbami ZJN-2 naročnik pozove ponudnika na dopolnitev ponudbe, če je ponudba formalno nepopolna. Ob tem je v prvem odstavku 78. člena ZJN-2 podana tudi omejitev, in sicer "naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti". Če torej naročnik določeno dejstvo lahko sam preveri, ponudnika ne pozove na dopolnitev ponudbe. Kot izhaja iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je dopolnjevanje ponudb mogoče v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila. Omejitev je podana tudi v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, saj "ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja". V zvezi s slednjo omejitvijo ZJN-2 ponudniku onemogoča spreminjati elemente ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima ponudba ponudnika Apollonia v spornem delu pomanjkljivosti v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila (edino merilo v obravnavanem postopku javnega naročanja je namreč cena â" 11. točka Dodatka k navodilom ponudnikov; str. 13/25 razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je ponudnik Apollonia opustil vnos spornih podatkov o izdelkih, ki jih je ponudil v svoji ponudbi (ponujene izdelke je ponudnik Apollonia â" v skladu z naročnikovimi zahtevami â" v tabeli sicer tudi izrecno specificiral tako po proizvajalcu kot kataloški številki). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je ponudnik Apollonia v svoji ponudbi predložil določeno gradivo, ki omogoča identifikacijo ponujenih izdelkov (vlagatelj temu ne oporeka). Vpisa nevpisanih podatkov, čeprav se ti nanašajo na del ponudbe, ki vsebuje predmet javnega naročila oziroma tehnične specifikacije oziroma ga je naročnik uvrstil med pogoje, ni mogoče označiti za (nedovoljeno) spremembo (saj ne gre za spremembo ponudbe z vnosom novih drugačnih podatkov), ampak za njeno dopolnitev z vnosom podatkov, ki glede ponujenih izdelkov že v določeni obliki obstajajo (npr. gradivo, predloženo ponudbi; izjava - sterilno pakiranje z dne 18. 5. 2007 - navedena dokazila so tudi v slovenskem ali angleškem jeziku). V spornem delu je mogoče ponudbo ponudnika Apollonia torej označiti za formalno nepopolno, zaradi česar je bil naročnik dolžan izvesti ustrezne ukrepe, kot mu to nalaga prvi odstavek 78. člena ZJN-2.

Ob tako podanem dejanskem stanju pa Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je vlagateljeva revizijska navedba utemeljena. Namreč, vlagatelj zgolj izpostavlja, da bi moral ponudnik Apollonia izpolniti tabelo skladno z naročnikovo zahtevo, vendar je vlagatelj očitno spregledal določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2, da "naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti". Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj oporeka zgolj formalnim razlogom za izločitev ponudbe ponudnika Apollonia, ne utemeljuje pa zahtevka za revizijo tudi v smeri, da npr. ponujeni izdelki zahtevanih lastnosti nimajo in da je zaradi tega naročnik ponudnika Apollonia neupravičeno štel za sposobnega oziroma da je ponudba neprimerna (torej ne navaja argumentov glede vsebine). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da ima ponudba ponudnika Apollonia v spornem delu pomanjkljivosti, ki bi terjale sankcijo (izločitev ponudbe).

Vlagatelj nadalje navaja, da ponudnik Apollonia v nasprotju z zahtevo iz dopisa št. 01-63/10-07 z dne 26. 4. 2007 ni predložil izjave po šestem odstavku 44. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala 3. točko (Ponudnik; str. 4/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v podtočki 3.1. (Sposobnost) med drugim določeno:
"Ponudnik mora v ponudbi priložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopis št. 01-63/10-07 z dne 26. 4. 2007 in ugotovila, da je na vprašanje enega izmed gospodarskih subjektov (V 3.1. členu RD navajate, da mora ponudnik v ponudbi priložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja: V predhodnih postopkih javnega naročanja nismo kot ponudnik nikoli sodelovali s ponudbo s podizvajalci, zato vas prosimo za dodatno pojasnilo.) naročnik odgovoril: "Pogoj je obvezen, določen v 6. odstavku 44. člena ZJN-2".

V skladu s prvim odstavkom 71. člena ZJN-2 se kot sestavni del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.

V šestem odstavku 44. člena ZJN-2 je določeno: "Ponudnik mora v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja." Vsebinsko gledano je pogoj iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2 to, "da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja", zahteva po predložitvi izjave pa je pravzaprav način dokazovanja izpolnjevanja tega pogoja. Iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2 torej izhaja, da mora ponudnik izpolnjevanje pogoja, "da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja", izkazati s predložitvijo izjave. Kot izhaja iz zakonske zahteve, je izjava namenjena dokazovanju izpolnjevanja pogoja glede plačilne discipline ponudnika, in sicer podizvajalcem v predhodnih postopkih javnega naročanja, ZJN-2 pa postavlja zahtevo po predložitvi te izjave ponudniku kot obligatorno (... mora ...). Tudi naročnik je s pojasnilom v dopisu št. 01-63/10-07 z dne 26. 4. 2007 opozoril na obveznost pogoja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med strankama sicer ni sporno, da je tudi naročnik zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti sporno izjavo po šestem odstavku 44. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da med strankama tudi ni sporno, da sporne izjave v ponudbi ponudnik Apollonia ni predložil. Tudi Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Apollonia, vendar sporne izjave, kot je že bilo ugotovljeno, ta ne vsebuje. Vendar kljub nespornosti dejanskega stanja Državna revizijska komisija ob tako oblikovani vlagateljevi revizijski navedbi ni mogla ugotoviti naročnikove kršitve. Namreč, vlagatelj je kot sporno izpostavil zgolj nesporno objektivno dejstvo (zahtevane izjave ponudnik Apollonia ni predložil v ponudbi), vendar pa ob tem ni vsaj oziroma še tudi zatrjeval (dokazoval oziroma predlagal dokaze), da bi jo ponudnik Apollonia moral predložiti, ker je v predhodnih postopkih javnega naročanja imel podizvajalce oziroma je z njimi nastopal. Iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2 namreč izhaja, da je eden izmed elementov zahtevane izjave dejstvo, da je ponudnik v predhodnih postopkih javnega naročanja nastopal s podizvajalci. Zato je po presoji Državne revizijske komisije možnost uspešnega sklicevanja na odsotnost sporne izjave v ponudbi nekega ponudnika lahko utemeljena šele v primeru, če oziroma da se izkaže, da je ponudnik v predhodnih postopkih javnega naročanja nastopal s podizvajalci. Ker pa vlagatelj svoje revizijske navedbe ni oblikoval na tak način oziroma v tej smeri, je Državna revizijska komisija ni mogla spoznati za utemeljeno.

Zgolj v pojasnilo Državna revizijska komisija dodaja, da je na način podaje izjave po šestem odstavku 44. člena ZJN-2 opozoril tudi eden izmed gospodarskih subjektov, ko je postavil naročniku vprašanje v smeri, kako naj ravna, ker vsi zakonski znaki za podajo izjave pri njem niso podani (nenastopanje s podizvajalci v predhodnih postopkih javnega naročanja). Da je bilo navedeno vprašanje enega izmed gospodarskih subjektov vlagatelju tudi znano, nesporno izhaja iz tega, da se vlagatelj sklicuje na dopis št. 01-63/10-07 z dne 26. 4. 2007. In nenazadnje, naročnikovega odgovora ni mogoče širiti v smeri, da je naročnik ponudnikom naložil, da v primeru situacij, ki se medsebojno razlikujejo, podajo kako drugače oblikovano izjavo. Naročnik je namreč opozoril zgolj na obveznost pogoja po šestem odstavku 44. člena ZJN-2, kar je mogoče razumeti v smeri, da je predložitev izjave sicer obvezna, vendar je ob tem treba tudi â" kot že prej navedeno â" upoštevati to, ali so izpolnjeni zakonski znaki za podajo izjave. In v tokratnem revizijskem postopku je bilo breme zatrjevanja in dokazovanja utemeljenosti revizijske navedbe na vlagatelju.

Vlagatelj nadalje navaja, da ponudnik Apollonia ni upošteval naročnikovega popravka iz dopisa št. 01-63/6-07 z dne 10. 3. 2007, saj ni dopolnil izjave glede vsebnosti lateksa v izdelkih.

Državna revizijska komisija je vpogledala v Strokovne zahteve naročnika (str. 10/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v 3. točki določil:
"Noben od ponujenih izdelkov ne sme vsebovati lateksa v kateremkoli delu.
Ponudbi mora biti priložena pisna izjava ponudnika".

Naročnik je nadalje v 10. točki obrazca 1 določil:
"Ponudnik mora v ponudbi priložiti vse zahtevane listine za dokazovanje pogojev od 7â"12:
10. (pogoj) da noben od ponujenih izdelkov v kateremkoli delu ne vsebuje lateksa; (dokaz) Priložena pisna izjava ponudnika v skladu s točko 3 splošnih strokovnih zahtev naročnika".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopis št. 01-63/6-07 z dne 10. 4. 2007 in ugotovila, da je na vprašanje enega izmed gospodarskih subjektov (V obrazcu 1 pod točko 8 zahtevate, da ponudniki priložimo izjavo, da "noben od ponujenih izdelkov v kateremkoli delu ne vsebuje lateksa". Takšna zahteva je sama po sebi kontradiktorna, saj v prilogi 1 obrazcu 3 jasno določate, da želite izdelke, ki so narejeni iz lateksa (npr. sklopi: 45, 46, 48, 49, 51, 52, 54, 55, itd.) Pozivamo vas, da glede na navedeno spremenite razpisno dokumentacijo in predmetno zahtevo iz obrazca 1.) odgovoril: "To je res kontradikcija, zato se zahteva v obrazcu 1 spremeni, in sicer tako, da se doda ''razen tam, kjer se ta material izrecno zahteva''".

Kot nadalje ugotavlja Državna revizijska komisija, so predmet sklopa 47 "urinski katetri z balonom - dvopotni, 100 % silikon; s koničastim vrhom". Iz strokovnih zahtev je razvidno, da mora biti ponujeni izdelek izdelan v celoti iz silikona; lateks torej ni material, iz katerega je razpisani izdelek izdelan. Tudi pomanjkljiva izjava (vsebina!) bi zato v tem primeru v celoti zadostila dejanskemu stanju v sklopu 47.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo ponudnika Apollonia in ugotovila, da je ponudnik Apollonia predložil izjavo z dne 18. 5. 2007, s katero izjavlja, da "vsi ponujeni izdelki ne vsebujejo lateksa; ustrezajo strokovnim zahtevam naročnika navedenih v posameznih sklopih". Kot je mogoče ugotoviti iz podane izjave, ta res ne vsebuje spornega dostavka, vendar je tudi oblikovana na drugačen način od tistega, ki oziroma kot ga zatrjuje vlagatelj.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz dopisa št. 01-63/6-07 z dne 10. 4. 2007 izhaja, da je naročnik spremenil zgolj zahtevo iz obrazca 1 (str. 11/25 razpisne dokumentacije; ... se zahteva v obrazcu 1 spremeni, in sicer tako, da se doda ...), saj ni tudi posegel v tisti del razpisne dokumentacije, ki vsebuje Strokovne zahteve naročnika (str. 10/25 razpisne dokumentacije). Naročnik je tako ob podaji pojasnila zgolj parcialno spreminjal razpisno dokumentacijo in očitno spregledal oziroma pozabil, da so tudi v drugih delih razpisne dokumentacije relevantne določbe glede izpolnjevanja strokovnih zahtev. Ob takem parcialnem spreminjanju razpisne dokumentacije je nastopila situacija, po kateri sta si dve zahtevi, ki naj bi urejali isto stvar, v nasprotju. Prav tako pa je treba ugotoviti, da se naročnik v svojem pojasnilu tudi ni opredelil do dokazila (naročnik je namreč obravnaval le pogoj â" ... zahteva v obrazcu 1 ...). V obrazcu 1 (str. 11/25 razpisne dokumentacije) je način dokazovanja izpolnjevanja sporne strokovne zahteve urejen tako, da napotuje na nek drugi del razpisne dokumentacije, in sicer na Strokovne zahteve naročnika (str. 10/25 razpisne dokumentacije). Naročnik za dokazovanje izpolnjevanja pogoja namreč zahteva priložitev pisne izjave ponudnika v skladu s točko 3 splošnih strokovnih zahtev naročnika). Tako je mogoče ugotoviti, da je naročnik sicer spremenil pogoj, vendar ne tudi navodila glede priprave dokazila, zaradi česar predložitev sporne izjave, ki je pripravljena skladno z nespremenjeno določbo razpisne dokumentacije, tudi ne more iti ponudnikom v škodo Namreč, Državna revizijska komisija se je že v številnih primerih izrekla, da nejasnih ali kontradiktornih zahtev ni mogoče razlagati ponudnikom v škodo, za odstop od takega stališča v spornem primeru pa Državna revizijska komisija ni našla razlogov, razlogov za tako ravnanje pa tudi vlagatelj ni predstavil. In po tej plati bi bilo treba šteti tudi morebitno pomanjkljivo izjavo za ustrezno.

Vendar pa hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudnik Apollonia pripravil izjavo, ki je zastavljena drugače, njena vsebina pa ob razlagi njenega pomena pripelje do tega, da na svojstven način vključuje naročnikovo zahtevo "razen tam, kjer se ta material izrecno zahteva". Namreč, izjavo je mogoče v delu, kjer je navedeno, da "vsi ponujeni izdelki ne vsebujejo lateksa", razumeti v smislu, da "nekateri izdelki pa lateks vsebujejo". Nadaljevanje podane izjave, da izdelki "ustrezajo strokovnim zahtevam naročnika navedenih v posameznih sklopih", namreč odkazuje na to, da v sklopih, kjer je naročnik postavil zahtevo po lateksu (torej v sklopih, kjer naročnik lateks pri artiklih izrecno zahteva), izdelki lateks vsebujejo.

Ker Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ni mogla slediti zahtevku za revizijo, te vlagateljeve revizijske navedbe ni obravnavala dalje.

Vlagatelj nadalje navaja, da je ponudnik Apollonia podal napačno izjavo o dostavi vzorcev, saj je izjavil, da bo vzorce dostavil v 10 in ne 8 dneh.

Državna revizijska komisija je vpogledala v Strokovne zahteve naročnika (str. 10/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v 4. točki določil:
"Naročnik v postopku ocenjevanja ponudb za posamezni ponujeni izdelek lahko zahteva predložitev ustreznega brezplačnega vzorca. Ponudnik mora naročniku zahtevani vzorec dostaviti najkasneje v roku 10. dni od prejema pisnega zahtevka.
Ponudbi mora biti priložena pisna izjava ponudnika".

Naročnik je nadalje v 11. točki obrazca 1 določil:
"Ponudnik mora v ponudbi priložiti vse zahtevane listine za dokazovanje pogojev od 7â"12:
11. (pogoj) da bo ponudnik na pisno zahtevo naročnika v roku 10. dni od prejema poziva, brezplačno dostavil zahtevani vzorec ponujenega proizvoda; (dokaz) Priložena pisna izjava ponudnika v skladu s točko 4 splošnih strokovnih zahtev naročnika".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopis št. 01-63/14-07 z dne 15. 5. 2007 in ugotovila, da je naročnik na koncu tega dopisa podal "dopolnitev razpisne dokumentacije": "Ponudniki morajo v svoji ponudbi predložiti lastno izjavo, da bodo v času pregleda ponudb, na pisno zahtevo naročnika, naročniku dostavili v 8. dneh po prejemu zahteve, brezplačni vzorec ponujenih artiklov".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Apollonia in ugotovila, da je ta ponudnik predložil izjavo z dne 18. 5. 2007, s katero izjavlja, da bo "na pisno zahtevo naročnika v roku 10.dni od prejema poziva , brezplačno dostavil zahtevani vzorec ponujenega artikla".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugače kot pri zahtevi po vsebnosti lateksa pri razpisanih izdelkih, se v obravnavanem primeru naročnik ne sklicuje na konkretno določbo razpisne dokumentacije, ampak podaja splošno zahtevo, za katero je mogoče šteti, da vpliva na vse relevantne določbe razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi naročniku ni sporno, da je ponudnik Apollonia podal napačno izjavo. Državna revizijska komisija ne more sprejeti naročnikovega stališča, da gre v tem primeru za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe. V izjavi je namreč njen bistven element ravno rok za dostavo vzorca. Ponudbo ponudnika Apollonia je mogoče zato v tem delu označiti kot nepopolno v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je mogoče ugotoviti, da naročnik ob izbiri ponudbe ponudnika Apollonia ni razpolagal s popolno ponudbo v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Izhajajoč iz navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati aktivno legitimacijo v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zaradi česar je v nadaljevanju presojala vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika Profarmakon International.

Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik Profarmakon International ni v skladu z naročnikovimi zahtevami, podanimi v dopisu št. 01-63/4-07 z dne 29. 3. 2007, ustrezno dopolnil in izpolnil obrazca 4 (Predračun) z vnosom devetega stolpca (zahteva glede kombinirane nomenklature). Vlagatelj se sklicuje na to, da je naročnik v dopisu št. 01-63/4-07 z dne 29. 3. 2007 navedel, da "za vse ponujene izdelke morajo ponudniki v obrazcu 4 â" predračun v dodatnem stolpcu 9 vpisati osem mestno oznako KN (kombinirana nomenklatura)", to zahtevo pa je naročnik podal ob razlagi uporabe merila po razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 11. točki obrazca 2 (Dodatek k navodilom ponudnikov) določil, da je merilo "končna ponudbena vrednost z DDV/SKLOP". Naročnik je način uporabe navedenega merila tudi podrobno obrazložil.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v dopis št. 01-63/4-07 z dne 29. 3. 2007 in ugotovila, da je z njim naročnik obširno odgovoril na prejeti predlog enega izmed gospodarskih subjektov, ki se je glasil: "Ob pregledu razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo smo opazili, da so v obrazcu 2-Dodatek k navodilom ponudnikom, v katerem so v nadaljevanju tč. 11 navedena merila, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika in sicer ''končna ponudbena vrednost z DDV/sklop, delež merila v procentih: 100%, merila skupaj: 100%''. Ker razpolagamo z informacijami, da določeni potencialni ponudniki že sedaj naročniku dobavljajo izdelke, ki so v razpisani v posameznih sklopih predmetnega javnega razpisa po drugačnih stopnjah DDV, od stopenj DDV, ki jih je za določene naše enakovredne izdelke, ki jih nameravamo ponuditi določil carinski laboratorij, smo kot potencialni ponudnik že v naprej neenakopravno obravnavani oz. diskriminirani z zahtevo iz razpisne dokumentacije po merilu najugodnejše cene z DDV in sicer pri vseh izdelkih, ki jih nameravamo ponuditi in je stopnja DDV za le-te 20%, v primerjavi z enakovrednimi (enakimi) izdelki, ki jih ponujajo potencialni ponudniki po Stopnji DDV 8,5%. Ker ni v naši pristojnosti preverjanje pravilnosti obračunavanja stopenj DDV za posamezne izdelke konkurenčnih ponudnikov, vas pozivamo, da skladno z načelom enakopravnosti ponudnikov pri javnih razpisih spremenite razpisno dokumentacijo glede meril, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika in sicer tako, da bo merilo v obrazcu 2-Dodatek k navodilom ponudnikom v nadaljevanju glasilo: ''končna ponudbena vrednost brez DDV/sklop. Delež merila v %: 100%. Merilo skupaj: 100%''". Naročnik je v navedenem dopisu najprej zavrnil predlog za spremembo merila (Merila, ki bodo uporabljena pri izbiri najugodnejšega ponudnika ostanejo nespremenjena.), v nadaljevanju pojasnil: "Za vse ponujene izdelke morajo ponudniki v obrazcu 4-predračun v dodatnem stolpcu 9 vpisati osem mestno oznako KN. Pri pripravi ponudbe se upošteva, da se vse ponujeno blago uvršča v KN pod Medicinske, kirurške, zobozdravniške in veterinarske inštrumente in aparate, vključno s scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati za preiskavo vida; Injekcijske brizgalke, igle, katetri, kanile in podobno; Drugo (oznaka je 9018 39 00), za kar se obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5%. V kolikor se posamezni ponudnik z navedeno zahtevo ne strinja in meni, da se njegovo blago uvršča v KN pod drugo oznako (navedena mora biti v dodatnem stolpcu 9), mora ponudbi priložiti: podatek o uvrstitvi v KN (Oznaka s strokovno obrazložitvijo), zavezujočo carinsko informacijo za blago, ki prihaja iz EU, oz. dokumente pristojnega Davčnega urada o pravilnem obračunu DDV. V kolikor bodo različni ponudniki v svojih ponudbah za posamezne sklope (isti sklop) podali podatke, ki se bodo razlikovali glede na obračunano stopnjo DDV, bo naročnik ...", podal "informacijo glede uvrščanja proizvodov v kombinirano nomenklaturo, ki je osnova za pravilno obračunavanje DDV", ki jo je dala Generalna carinska uprava v odgovoru št. 426-11/46-1/2005/0700-001, in podal svoje ugotovitve izhajajoče iz podane informacije Generalne carinske uprave.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika Profarmakon International in ugotovila, da je za sklop 47 (Državna revizijska komisija je obravnavala zgolj ta sklop, saj vlagatelj izpodbija odločitev o oddaji javnega naročila le za ta sklop) predložil izpolnjen obrazec 4 (Predračun), vendar pa ni vpisal 9 stolpca in s tem tudi ne osemmestne številke kombinirane nomenklature. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama tako ugotovljeno dejansko stanje tudi ni sporno. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj ne izpodbija tega, da bi izbrani ponudnik Profarmakon International ne izpolnil drugih stolpcev predračuna v sklopu 47.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sicer res postavil zahtevo po stolpcu 9, vendar je vsebino stolpca 9, ko gre za oznako 9018 39 00 po kombinirani nomenklaturi (DDV je v takem primeru 8,5 %), mogoče razbrati že iz stolpca 6 (DDV v %). Iz naročnikovega dopisa št. 01-63/4-07 z dne 29. 3. 2007 je mogoče razbrati, da je vnos devetega stolpca pomemben zaradi vsebinskih razlogov, ne pa zaradi formalnih (oblikovnih), kakor je svojo revizijsko navedbo oblikoval vlagatelj. Namreč, naročnik je obširno pojasnil namen vnosa devetega stolpca in pri tem izpostavil primere, če "bodo različni ponudniki v svojih ponudbah za posamezne sklope (isti sklop) podali podatke, ki se bodo razlikovali glede na obračunano stopnjo DDV" (poudarila Državna revizijska komisija). Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da je naročnik omogočil ponudnikom, ki se ne strinjajo s tem, da imajo izdelki po kombinirani nomenklaturi oznako 9018 39 00, vnos druge oznake in predložitev določenih listin v ponudbi. Naročnik druge oznake kombinirane nomenklature ni določil.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Profarmakon International in ugotovila, da je ta izbrani ponudnik v sklopu 47 izpolnil stolpec 6 obrazca predračuna tako, da je pod vsemi postavkami zapisal vrednost DDV 8,5 %. Že vnos podatka o DDV 8,5 % v stolpcu 6 implicira, da imajo ti izdelki v skladu z naročnikovim pojasnilom po kombinirani nomenklaturi oznako 9018 39 00. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija sprejema naročnikove argumente, podane v odločitvi o zahtevku za revizijo št. št. 01-63/47-07 z dne 29. 8. 2007, in ugotavlja, da nevpis stolpca 9 in oznake 9018 39 00 po kombinirani nomenklaturi za sklop 47 (kjer bi moral izbrani ponudnik Profarmakon International vnašati po vsebini dvakrat enake podatke) v tem primeru predstavlja nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, kot to določa 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Do prepovedane situacije pa bi lahko prišlo, če bi v nadaljnjih fazah postopka javnega naročanja prišlo do spremembe cene oziroma dovolitve njene spremembe po izvedenem postopku, kot ga je naročnik predvidel.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika Profarmakon International zavrniti zaradi napačne označitve ovojnice glede naročnikovega naslova, saj je izbrani ponudnik Profarmakon International naslovil ponudbo na "Klinični center Ljubljana, Komercialni sektor, II.nadst. tajništvo, Zaloška cesta 14, 1000 Ljubljana", ne pa na "Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana ter s tem kršil naročnikova navodila iz 10. točke splošnih navodil".

Državna revizijska komisija je vpogledala v 10. točko Splošnih navodil (Opremljanje in označevanje ponudb; str. 7/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik med drugim določil:
"...
Ovojnice morajo biti označene na sledeč način:
a) napisan naslov naročnika, kot je določeno v razpisu
..."

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v obrazec 2 (Dodatek k navodilom ponudnikov; str. 13/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v 9. točki določil: "Rok za predložitev ponudb: je do 24.04.2007 do 10.00 ure v Komercialni sektor, Zaloška c. 14, 1000 Ljubljana, 2. nadstropje, tajništvo".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v povabilo k oddaji ponudb (str. 3/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik med drugim določil:
"Razpisno dokumentacijo lahko dobite na naslovu: Univerzitetni klinični center Ljubljana â" Komercialni sektor, Zaloška c. 14, 1000 Ljubljana, 2. nadstropje-tajništvo ...
Ponudbe ... morajo biti predložene na naslovu: Klinični center Ljubljana, Komercialni sektor, Zaloška c. 14, 1000 Ljubljana, 2. nadstropje-tajništvo, do vključno 24.04.2007 do 10.00 ure".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala tudi v obvestilo o javnem naročilu [po terminologiji Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 â" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) je bila to oznaka za javni razpis â" 66. in 68. člen ZJN-1] in ugotovila, da je v točki I.1) določeno: "Ime, naslovi in kontaktna(-e) točka(-e): Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana, Slovenija, v roke: tajništvo Komercialnega sektorja, tel. ++386/1/522-11-25, faks: ++386/1/522-27-54", v točki III) pa: "Naslovi in kontaktne točke, na katere je treba poslati ponudbe/prijave za sodelovanje: Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 14, 1525 Ljubljana, Slovenija, v roke: tajništvo Komercialnega sektorja, tel. ++386/1/522-11-25, faks: ++386/1/522-27-54".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopolnitve razpisne dokumentacije in posredovana pojasnila, vendar ni mogla ugotoviti, da je naročnik dopolnjeval ali pojasnjeval svoje zahteve po kraju predložitve ponudb.

Državna revizijska komisija je preverila vsebino ovojnice izbranega ponudnika Profarmakon International in ugotovila, da jo je ta med drugim opremil:
"Klinični center Ljubljana
Komercialni sektor
II. nadstropje tajništvo
Zaloška cesta 14
1000 Ljubljana".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v različnih dokumentih različno navajal poštno številko (1000 oziroma 1525), zato je mogoče šteti, da morebitnega vpisa ene, ne pa druge poštne številke â" kljub domnevno možni le eni poštni številki â" ponudnikom ni mogoče šteti v škodo. Prav tako pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v različnih dokumentih različno navajal svoj naziv (Univerzitetni klinični center Ljubljana oziroma Klinični center Ljubljana), zato je mogoče šteti, da morebitnega vpisa enega, ne pa drugega naziva â" kljub domnevno možnemu le enemu nazivu â" ponudnikom ni mogoče šteti v škodo. Namreč, tudi sam naročnik se ni opredelil zgolj za eno možnost, s tem pa je s svojimi dokumenti med gospodarskimi subjekti povzročal predvsem zmedo. Ob tem pa je mogoče tudi izpostaviti, da je bistvenost spornih podatkov npr. to, da oseba, ki bo ponudbo prenašala, ve, kam je treba ponudbo predložiti.

Nadalje pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevo razpisne dokumentacije po zapisu naročnikovega naslova na ovojnico, kot je določeno v razpisu, mogoče razumeti v smeri, da je treba zapisati naslov, na katerega je treba predložiti ponudbe [ točka III) obvestila o javnem naročilu, povabilo k oddaji ponudb in obrazec 2]. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je izbrani ponudnik Profarmakon International zahtevi razpisne dokumentacije sicer tudi sledil. Vlagateljeva revizijska navedba je torej neutemeljena.

Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik Profarmakon International "na Obrazcu 3 v predelu ''veljavnost ponudbe vključno do'' brisal oz. popravljal z belilom (korektura) datum 24.10.2007, tega popravka pa ni ne parafiral ne žigosal", točka 9.3. Splošnih navodil pa zahteva, da morajo ponudniki popravke ali spremembe v ponudbeni dokumentaciji parafirati in žigosati.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 9.3. Napake, spremembe in dodatki (str. 7/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v njej naročnik določil: "Popravljene napake ali spremembe v ponudbeni dokumentaciji in eventualni dodatki morajo biti parafirani in žigosani s strani pooblaščene osebe ponudnika, ki je podpisala ponudbeno dokumentacijo ob mestu popravka".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika Profarmakon International in ugotovila, da je v obrazcu 3 del datuma veljavnosti ponudbe (in sicer številka 24 iz datuma 24. 10. 2007) zapisan prek korekturnega sredstva, poleg pa ni ne parafe ne žiga, vendar pa Državna revizijska komisija ob tako oblikovanem vlagateljevem očitku ni mogla ugotoviti kršitve razpisne dokumentacije in s tem povezanega morebitnega naročnikovega nezakonitega ravnanja.

Namreč, vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik Profarmakon International "brisal oz. popravljal z belilom (korektura) datum 24.10.2007 ...", kar ob dejstvu, da je prek korekture zapisan datum 24. 10. 2007 (oziroma v delu, kjer je korektura, številko 24), z drugimi besedami pomeni, da vlagatelj s tako oblikovanim očitkom zatrjuje, da je izbrani ponudnik Profarmakon International "brisal oz. popravljal z belilom" isti datum, ki je sicer tudi zapisan prek korekture (tj. 24. 10. 2007 oziroma številka 24). V takem primeru pa niso podani ne sprememba datuma, ne njegov popravek, ne dodatek, saj gre v vseh primerih za povsem isto vsebino, razpisna dokumentacija pa zahteva parafiranje in žigosanje popravka, spremembe ali dodatka. Vlagatelj namreč ne zatrjuje, da je izbrani ponudnik Profarmakon International brisal neko drugo vsebino in prek korekture zapisal datum 24. 10. 2007 (ki naj bi bil nov datum) oziroma česa podobnega.

Vlagatelj nadalje tudi navaja, da izbrani ponudnik Profarmakon International v tabeli priloge 1 obrazca 3 "ni vpisal oz. izpolnil zahtev naročnika v predelu ''skupni kriteriji za vse sklope'', kjer je sicer 6 (šest) zelo pomembnih strokovnih zahtev, ki jih je postavil naročnik kot pogoj".

Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec 1 (str. 11/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil:
"Ponudnik mora v ponudbi priložiti vse zahtevane listine za dokazovanje pogojev od 7â"12:
7. (pogoj) da izpolnjuje v celoti vse strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije; (dokaz) podroben opis vsebine-predmeta ponudbe v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika: 1. izpolnjena tabela Priloga 1 Obrazca 3 (potrjen izpis in izpolnjen CD) in vanjo vpisane tehnične karakteristike ponujenega blaga; 2. priloženi katalogi in druga strokovno-tehnična dokumentacija v slovenskem ali angleškem jeziku".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopis št. 01-63/7-07 z dne 17. 4. 2007 in ugotovila, da je naročnik na vprašanje enega izmed gospodarskih subjektov (ki se je sicer nanašalo na sklop C) odgovoril: "Prilagamo nov CD s popravljenima tabelama: priloga 1 k obrazcu 3 in obrazec 4-predračun v katere so vnesene spremembe strokovnih zahtev, količin, ter popravljeno oblikovanje pri sklopih 58-61. Vse spremembe strokovnih zahtev in količin so pisane v poševni pisavi na ekranu pa so rdeče barve. Ponudniki morajo vse podatke za ponujeno blago vpisati v novi - popravljeni tabeli priloga 1 k obrazcu 3-popravljena in obrazec 4-predračun-popravljen, ter poleg izpolnjenega CD-ja ponudbi priložiti tudi potrjena izpisa novih tabel".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v prilogo 1 k obrazcu 3 â" popravljena ter ugotovila, da ta obsega 36 strani, da vsebuje tabelo s petimi stolpci (zaporedna številka 1 "št. sklopa", zaporedna številka 2 "strokovne zahteve naročnika", zaporedna številka 3 "proizvajalec", zaporedna številka 4 "kataloške številke", zaporedna številka 5 "specifikacija ponujenega blaga"), da je naročnik sklope razvrstil v tri skupine (A, B in C) in da sklop 47 sodi v skupino B (urinski katetri). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik takoj za navedbo skupine B v stolpec pod zaporedno številko 2 vključil "Skupne kriterije za vse sklope" in jih v nadaljevanju naštel šest.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Profarmakon International in ugotovila, da je izbrani ponudnik Profarmakon International izpolnil tabelo v delu, ki se nanaša na sklop 47, in sicer je vnesel naziv proizvajalca, pet kataloških številk izdelkov in podal specifikacijo ponujenega blaga. Teh dejstev, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj ne izpodbija oziroma tem dejstvom ne oporeka. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da izbrani ponudnik Profarmakon International tabele v spornem delu, kjer so navedeni "skupni kriteriji za vse sklope", ni izpolnil oziroma v tem delu podatkov vanjo ni vpisal. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik izbranega ponudnika Profarmakon International ni pozival na morebitno dopolnitev tega dela tabele priloge 1 obrazca 3 (da bi izbrani ponudnik Profarmakon International vpisal manjkajoče podatke). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da izbrani ponudnik Profarmakon International spornih šest skupnih kriterijev ni vnesel niti pri opisu izdelka v sklopu 47.

V skladu z določbami ZJN-2 naročnik pozove ponudnika na dopolnitev ponudbe, če je ponudba formalno nepopolna. Ob tem je v prvem odstavku 78. člena ZJN-2 podana tudi omejitev, in sicer "naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti". Če torej naročnik neko dejstvo lahko preveri, ponudnika ne pozove na dopolnitev. Omejitev je podana tudi v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, saj "ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja". V zvezi s to omejitvijo je razvidno, da ZJN-2 ponudniku onemogoča spreminjati elemente ponudbe. Kot pa izhaja iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je dopolnjevanje ponudb mogoče v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima ponudba izbranega ponudnika Profarmakon International v spornem delu pomanjkljivosti v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila (edino merilo v obravnavanem postopku javnega naročanja je namreč cena â" 11. točka Dodatka k navodilom ponudnikov; str. 13/25 razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik Profarmakon International opustil vnos podatkov o izdelkih, ki jih je ponudil v svoji ponudbi (ponujene izdelke je izbrani ponudnik Profarmakon International â" v skladu z naročnikovimi zahtevami â" v tabeli tudi izrecno specificiral tako po proizvajalcu kot kataloški številki). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik Profarmakon International v svoji ponudbi predložil določeno gradivo, ki omogoča identifikacijo ponujenih izdelkov. Vpisa nevpisanih podatkov, čeprav se ti nanašajo na del ponudbe, ki vsebuje predmet javnega naročila oziroma tehnične specifikacije oziroma ga je naročnik uvrstil med pogoje, ni mogoče označiti za (nedovoljeno) spremembo (saj ne gre za spremembo ponudbe z vnosom novih drugačnih podatkov), ampak za njeno dopolnitev z vnosom podatkov, ki glede ponujenih izdelkov že v določeni obliki obstajajo (npr. gradivo, predloženo ponudbi; izjava o sterilno pakiranih artiklih z dne 16. 5. 2007 - navedena dokazila so tudi v slovenskem ali angleškem jeziku). V spornem delu je mogoče ponudbo izbranega ponudnika Profarmakon International torej označiti za formalno nepopolno, zaradi česar je bil naročnik dolžan izvesti ustrezne ukrepe, kot mu to nalaga prvi odstavek 78. člena ZJN-2.

Ob tako podanem dejanskem stanju pa Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je vlagateljeva revizijska navedba utemeljena. Namreč, vlagatelj zgolj izpostavlja, da bi moral izbrani ponudnik Profarmakon International izpolniti tabelo skladno z naročnikovo zahtevo, vendar je očitno spregledal določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2, da "naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti". Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj oporeka zgolj formalnim razlogom za izločitev ponudbe izbranega ponudnika Profarmakon International, ne utemeljuje pa zahtevka za revizijo tudi v smeri, da npr. ponujeni artikli zahtevanih lastnosti nimajo in da je zaradi tega naročnik izbranega ponudnika Profarmakon International neupravičeno štel za sposobnega oziroma da je ponudba neprimerna (torej ne navaja argumentov glede vsebine). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da ima ponudba izbranega ponudnika Profarmakon International v spornem delu pomanjkljivosti, ki bi terjale sankcijo (izločitev ponudbe).

Vlagatelj kot zadnje navaja, da izbrani ponudnik Profarmakon International ni predložil katalogov, naknadno dostavljeni barvni dokument "Quality Catheter specification" pa temu tudi ne zadošča.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Profarmakon International in ugotovila, da je izbrani ponudnik Profarmakon International v ponudbi poleg izpolnjene prloge 1 k obrazcu 3 - popravljena (temu vlagatelj ne oporeka) predložil barvno sliko artikla "Romed foley catheter", certifikate in izjave o skladnosti.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika Profarmakon International z dopisom št. 01-63/31-07 z dne 21. 6. 2007 pozval, da mu za sklop 47 dostavi "originalni katalog iz katerega bo razvidna kataloška št. ponujenega artikla + 1 vzorec v originalnem pakiranju". Kot je razvidno iz naročnikove zahteve v tem dopisu, naročnik od izbranega ponudnika Profarmakon International ni zahteval, da morajo biti "razvidni ponujeni katetri", kot napačno zatrjuje vlagatelj, ampak "kataloška številka ponujenega artikla". Iz podane zahteve je razvidno, da je naročnik želel preveriti kataloško številko ponujenega izdelka.

Iz spisne dokumentacije je razvidno, da je izbrani ponudnik Profarmakon International naročniku predložil pet listin "Quality certificate" in zgoščenko, označeno "Romed catalog 2007". Na tej zgoščenki je shranjen barvni katalog izdelkov proizvajalca Romed (NEW Romed Catalogue) v nizozemskem in angleškem jeziku. Iz vsebine na strani 3/37 kataloga je med drugim razvidna oznaka FCAS10 za artikle "Romed foley balloon catheters 2-way, all silicone, 10 ml or 30 ml, sterile, packed per piece, per 10 pieces in an inner box, CE", poleg pa je tudi (barvna) slika. Kot je razvidno iz kataloga, predloženega na zgoščenki, je izbrani ponudnik Profarmakon International naročnika seznanil s kataloško številko ponujenega artikla (skladno s postavljeno zahtevo).

Vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik Profarmakon International ni predložil zahtevanih katalogov, vendar Državna revizijska komisija revizijski navedbi ni mogla slediti. Kot že pojasnjeno, je iz spisne dokumentacije izkazano, da naročnik s katalogom (barvni katalog), ki obstaja na zgoščenki, za izdelke proizvajalca Romed razpolaga.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil zahteve po predložitvi določenih dokazil za to, da bo gospodarski subjekt lahko izkazal svojo sposobnost in primernost ponujenih izdelkov, naročnik pa v nadaljnjih fazah postopka javnega naročanja to sposobnost in primernost ponujenih artiklov lahko preveril. Predložitev dokazil je zato namenjena vsebini in ne formi, kot je svoje revizijske navedbe oblikoval vlagatelj. Državna revizijska komisija tudi v tem primeru ugotavlja, da je vlagatelj očitno spregledal določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2, da "naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti". Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj izpostavlja le formalne razloge za izločitev ponudbe izbranega ponudnika Profarmakon International, zahtevka za revizijo pa ne utemeljuje tudi v smeri, da npr. ponujeni artikli zahtevanih lastnosti nimajo in da je zaradi tega naročnik izbranega ponudnika Profarmakon International neupravičeno štel za sposobnega oziroma da je ponudba neprimerna (vlagatelj torej ne navaja argumentov glede vsebine). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da ima ponudba izbranega ponudnika Profarmakon International v spornem delu pomanjkljivosti, ki bi terjale sankcijo (izločitev ponudbe).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju s predpisi s področja javnega naročanja, ko je v sklopu 47 izbral ponudbo izbranega ponudnika Profarmakon International, zaradi česar je zahtevek za revizijo glede predlaganih ravnanj v sklopu 47 zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih 49 (urinski katetri z balonom dvopotni â" silikoniziran lateks z ravnim in zaobljenim vrhom) in 50 (urinski katetri z balonom dvopotni â" 100 % silikon, z ravnim in zaobljenim vrhom) izbranemu ponudniku Sanolabor.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj uveljavlja nekatere vsebinsko različne in nekatere vsebinsko enako oblikovane revizijske navedbe v zvezi z izbiro ponudbe izbranega ponudnika Sanolabor v sklopih 49 in 50. Državna revizijska komisija je zato najprej in enotno obravnavala vsebinsko enako oblikovane revizijske navedbe, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlagano ravnanje v obeh sklopih.

Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik Sanolabor "na Obrazcu 3 v predelu ''ta ponudba številka z dne'' brisal oz. popravljal z belilom (korektura) datum 24.05.2007, popravek pa samo podpisal, ne pa tudi žigosal, kot to zahteva naročnik".

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 9.3. Napake, spremembe in dodatki (str. 7/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v njej naročnik določil: "Popravljene napake ali spremembe v ponudbeni dokumentaciji in eventualni dodatki morajo biti parafirani in žigosani s strani pooblaščene osebe ponudnika, ki je podpisala ponudbeno dokumentacijo ob mestu popravka".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi na drugo zaporedno stran obrazca 3 (str. 16/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik predvidel besedilo: "Ta ponudba št. _ z dne _ in vaš pisni sprejem ponudbe in podpis pogodbe bosta oblikovala poslovno obveznost med nami". Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika Sanolabor in ugotovila, da je na drugi zaporedni strani obrazca 3 datum ponudbe zapisan prek korekturnega sredstva, nad tem zapisom je parafa, ne pa tudi žig, vendar pa Državna revizijska komisija ob tako oblikovanem vlagateljevem očitku ni mogla ugotoviti naročnikove kršitve.

Namreč, vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik Sanolabor "brisal oz. popravljal z belilom (korektura) datum 24.05.2007 ...", kar ob dejstvu, da je prek korekture zapisan datum 24. 5. 2007, z drugimi besedami pomeni, da vlagatelj s tako oblikovanim očitkom zatrjuje, da je izbrani ponudnik Sanolabor "brisal oz. popravljal z belilom" isti datum, ki je sicer tudi zapisan prek korekture (tj. 24. 5. 2007). V takem primeru pa niso podani ne sprememba datuma, ne njegov popravek, ne dodatek, saj gre v vseh primerih za povsem isto vsebino, razpisna dokumentacija pa zahteva parafiranje in žigosanje popravka, spremembe ali dodatka. Vlagatelj namreč ne zatrjuje, da je izbrani ponudnik Sanolabor brisal neko drugo vsebino in prek korekture zapisal datum 24. 5. 2007 (ki naj bi bil nov datum) oziroma česa podobnega in v tem smislu utemeljeval svojo revizijsko navedbo.

Ne glede na prej navedeno pa je treba vlagatelja sicer tudi opozoriti na primerljivo zadevo št. 018-393/2005 (kjer je zahtevek za revizijo v imenu takratnega vlagatelja vložil pooblaščenec iz iste odvetniške pisarne, kot je vlagateljeva pooblaščenka), kjer je bilo kot problematično izpostavljeno popravljanje datuma "1. 9. 2005" v istem delu obrazca 3. V prej izpostavljeni zadevi se je Državna revizijska komisija, ko je sicer odločala po določbah Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 â" ZJN-1-UPB1), med drugim opredelila, da "datum 1.9.2005, vpisan na obrazcu 03 v ničemer ne vpliva na pravilnost ponudbe", razlogov za spremembo stališča pa Državna revizijska komisija ne bi mogla najti niti v obravnavanem primeru, tokrat v zvezi s tokratnim spornim datumom. Ob tem pa Državna revizijska komisija dodaja, da bi bilo mogoče odsotnost parafe v tokratnem primeru v skladu z ZJN-2 sicer tudi opredeliti kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, kot to določa 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zaradi česar bi vlagateljeva revizijska navedba tudi v tej luči ne privedla do drugačnega zaključka.

Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik Sanolabor v nasprotju z zahtevo iz dopisa št. 01-63/10-07 z dne 26. 4. 2007 ni predložil izjave po šestem odstavku 44. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala 3. točko (Ponudnik; str. 4/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v podtočki 3.1. (Sposobnost) med drugim določeno:
"Ponudnik mora v ponudbi priložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopis št. 01-63/10-07 z dne 26. 4. 2007 in ugotovila, da je na vprašanje enega izmed gospodarskih subjektov (V 3.1. členu RD navajate, da mora ponudnik v ponudbi priložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja: V predhodnih postopkih javnega naročanja nismo kot ponudnik nikoli sodelovali s ponudbo s podizvajalci, zato vas prosimo za dodatno pojanilo.) naročnik odgovoril: "Pogoj je obvezen, določen v 6. odstavku 44. člena ZJN-2".

V šestem odstavku 44. člena ZJN-2 je določeno: "Ponudnik mora v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja." Vsebinsko gledano je pogoj iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2 to, "da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja", zahteva po predložitvi izjave pa je pravzaprav način dokazovanja izpolnjevanja tega pogoja. Iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2 torej izhaja, da mora ponudnik izpolnjevanje pogoja, "da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja", izkazati s predložitvijo izjave. Kot izhaja iz zakonske zahteve, je izjava namenjena dokazovanju izpolnjevanja pogoja glede plačilne discipline ponudnika, in sicer podizvajalcem v predhodnih postopkih javnega naročanja, ZJN-2 pa postavlja zahtevo po predložitvi te izjave ponudniku kot obligatorno (... mora ...). Tudi naročnik je s pojasnilom v dopisu št. 01-63/10-07 z dne 26. 4. 2007 opozoril na obveznost pogoja.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med strankama sicer ni sporno, da je tudi naročnik zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti sporno izjavo po šestem odstavku 44. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da med strankama tudi ni sporno, da sporne izjave v ponudbi izbrani ponudnik Sanolabor ni predložil. Tudi Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Sanolabor, vendar sporne izjave, kot je že bilo ugotovljeno, ta ne vsebuje. Vendar kljub nespornosti dejanskega stanja Državna revizijska komisija ob tako oblikovani vlagateljevi revizijski navedbi ni mogla ugotoviti naročnikove kršitve. Namreč, vlagatelj je kot sporno izpostavil zgolj nesporno objektivno dejstvo (zahtevane izjave izbrani ponudnik Sanolabor ni predložil v ponudbi), vendar pa ob tem ni vsaj oziroma še tudi zatrjeval (dokazoval oziroma predlagal dokaze), da bi jo izbrani ponudnik Sanolabor moral predložiti, ker je v predhodnih postopkih javnega naročanja imel podizvajalce oziroma je z njimi nastopal. Iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2 namreč izhaja, da je eden izmed elementov zahtevane izjave dejstvo, da je ponudnik v predhodnih postopkih javnega naročanja nastopal s podizvajalci. Zato je po presoji Državne revizijske komisije možnost uspešnega sklicevanja na odsotnost sporne izjave v ponudbi nekega ponudnika lahko utemeljena šele v primeru, če oziroma da se izkaže, da je ponudnik v predhodnih postopkih javnega naročanja nastopal s podizvajalci. Ker pa vlagatelj svoje revizijske navedbe ni oblikoval na tak način oziroma v tej smeri, je Državna revizijska komisija ni mogla spoznati za utemeljeno.

Zgolj v pojasnilo Državna revizijska komisija dodaja, da je na način podaje izjave po šestem odstavku 44. člena ZJN-2 opozoril tudi eden izmed gospodarskih subjektov, ko je postavil naročniku vprašanje v smeri, kako naj ravna, ker vsi zakonski znaki za podajo izjave pri njem niso podani (nenastopanje s podizvajalci v predhodnih postopkih javnega naročanja). Da je bilo navedeno vprašanje enega izmed gospodarskih subjektov vlagatelju tudi znano, nesporno izhaja iz tega, da se vlagatelj sklicuje na dopis št. 01-63/10-07 z dne 26. 4. 2007. In nenazadnje, naročnikovega odgovora ni mogoče širiti v smeri, da je naročnik ponudnikom naložil, da v primeru situacij, ki se medsebojno razlikujejo, podajo kako drugače oblikovano izjavo. Naročnik je namreč opozoril zgolj na obveznost pogoja po šestem odstavku 44. člena ZJN-2, kar je mogoče razumeti v smeri, da je predložitev izjave sicer obvezna, vendar je ob tem treba tudi â" kot že prej navedeno â" upoštevati to, ali so izpolnjeni zakonski znaki za podajo izjave. In v tokratnem revizijskem postopku je bilo breme zatrjevanja in dokazovanja utemeljenosti revizijske navedbe na vlagatelju.

Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik Sanolabor ni upošteval naročnikovega popravka iz dopisa št. 01-63/6-07 z dne 10. 3. 2007, saj ni dopolnil izjave glede vsebnosti lateksa v izdelkih.

Državna revizijska komisija je vpogledala v Strokovne zahteve naročnika (str. 10/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v 3. točki določil:
"Noben od ponujenih izdelkov ne sme vsebovati lateksa v kateremkoli delu.
Ponudbi mora biti priložena pisna izjava ponudnika".

Naročnik je nadalje v 10. točki obrazca 1 določil:
"Ponudnik mora v ponudbi priložiti vse zahtevane listine za dokazovanje pogojev od 7â"12:
10. (pogoj) da noben od ponujenih izdelkov v kateremkoli delu ne vsebuje lateksa; (dokaz) Priložena pisna izjava ponudnika v skladu s točko 3 splošnih strokovnih zahtev naročnika".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopis št. 01-63/6-07 z dne 10. 4. 2007 in ugotovila, da je na vprašanje enega izmed gospodarskih subjektov (V obrazcu 1 pod točko 8 zahtevate, da ponudniki priložimo izjavo, da "noben od ponujenih izdelkov v kateremkoli delu ne vsebuje lateksa". Takšna zahteva je sama po sebi kontradiktorna, saj v prilogi 1 obrazcu 3 jasno določate, da želite izdelke, ki so narejeni iz lateksa (npr. sklopi: 45, 46, 48, 49, 51, 52, 54, 55, itd.). Pozivamo vas, da glede na navedeno spremenite razpisno dokumentacijo in predmetno zahtevo iz obrazca 1.) odgovoril: "To je res kontradikcija, zato se zahteva v obrazcu 1 spremeni, in sicer tako, da se doda ''razen tam, kjer se ta material izrecno zahteva''".

Kot nadalje ugotavlja Državna revizijska komisija, so predmet sklopa 49 "urinski katetri z balonom - dvopotni; silikoniziran lateks; z ravnim in zaobljenim vrhom", sklopa 50 pa "urinski katetri z balonom - dvopotni; 100 % silikon; z ravnim in zaobljenim". Iz strokovnih zahtev je razvidno, da mora biti ponujeni izdelek iz sklopa 49 izdelan iz (silikoniziranega) lateksa, medtem pa mora biti izdelek iz sklopa 50 izdelan v celoti iz silikona; lateks torej ni material, iz katerega je razpisani izdelek iz sklopa 50 izdelan. Tudi pomanjkljiva izjava (vsebina!) bi zato v tem primeru v celoti zadostila dejanskemu stanju v sklopu 50.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Sanolabor in ugotovila, da je predložil izjavo z dne 23. 4. 2007, da "noben od ponujenih izdelkov v kateremkoli delu ne vsebuje lateksa". V navedeni izjavi tako ni besedila, ki ga je naročnik dodal z odgovorom v dopisu št. 01-63/6-07 z dne 10. 4. 2007.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim očitkom. Namreč, kot izhaja iz dopisa št. 01-63/6-07 z dne 10. 4. 2007, je naročnik spremenil zgolj zahtevo iz obrazca 1 (str. 11/25 razpisne dokumentacije; ... se zahteva v obrazcu 1 spremeni, in sicer tako, da se doda ...), saj ni tudi posegel v tisti del razpisne dokumentacije, ki vsebuje Strokovne zahteve naročnika (str. 10/25 razpisne dokumentacije). Naročnik je ob podaji pojasnila zgolj parcialno spreminjal razpisno dokumentacijo in očitno spregledal oziroma pozabil, da so tudi v drugih delih razpisne dokumentacije relevantne določbe glede izpolnjevanja strokovnih zahtev. Ob takem parcialnem spreminjanju razpisne dokumentacije je nastopila situacija, po kateri sta si dve zahtevi, ki naj bi urejali isto stvar, v nasprotju. Prav tako pa je treba ugotoviti, da se naročnik v svojem pojasnilu tudi ni opredelil do dokazila (naročnik je namreč obravnaval le pogoj â" ... zahteva v obrazcu 1 ...). V obrazcu 1 (str. 11/25 razpisne dokumentacije) je način dokazovanja izpolnjevanja sporne strokovne zahteve urejen tako, da napotuje na nek drugi del razpisne dokumentacije, in sicer na Strokovne zahteve naročnika (str. 10/25 razpisne dokumentacije). Naročnik za dokazovanje izpolnjevanja pogoja namreč zahteva predložitev pisne izjave ponudnika v skladu s točko 3 splošnih strokovnih zahtev naročnika). Tako je mogoče ugotoviti, da je naročnik sicer spremenil pogoj, vendar ne tudi navodila glede priprave dokazila, zaradi česar predložitev sporne izjave, ki je pripravljena skladno z nespremenjeno določbo razpisne dokumentacije, ne more iti izbranemu ponudniku Sanolabor v škodo. Namreč, Državna revizijska komisija se je že v številnih primerih izrekla, da nejasnih ali kontradiktornih zahtev ni mogoče razlagati ponudnikom v škodo, za odstop od takega stališča v spornem primeru pa Državna revizijska komisija ni našla razlogov, razlogov za tako ravnanje pa tudi vlagatelj ni predstavil.

Ker Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ni mogla slediti zahtevku za revizijo, te vlagateljeve revizijske navedbe ni obravnavala dalje.

Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik ne ravna transparentno, saj vlagatelj "ni mogel preveriti vseh pravno relevantnih informacij, od katerih je odvisna popolnost ponudbe". Vlagatelj tudi navaja, da "tudi notranja ovojnica, ki pa je bila predložena na vpogled vlagatelju zahtevka z oznako ''izvirnik'', tudi ni bila oštevilčena kot narekuje točka 10d. Splošnih pogojev".

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je med strankama očitno nesporno, da je ponudbo predložil tudi izbrani ponudnik Sanolabor. Vlagatelj namreč tudi uveljavlja pravno varstvo zaradi izbire ponudbe izbranega ponudnika Sanolabor. Nadalje je med strankama nesporno tudi dejstvo, da je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika Sanolabor. Iz navedenega je mogoče kot nesporno zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika Sanolabor obstaja, da je prispela v naročnikovo posest in da se v naročnikovi posesti tudi nahaja.

Vlagatelj se sklicuje na načelo transparentnosti (javnega naročanja). Kot izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZJN-2 so postopki naročanja po ZJN-2 javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednosti iz 12. člena ZJN-2 tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da bi z uporabo sistema izločanja naročniku ne mogli očitati kršitve drugega odstavka 8. člena ZJN-2, saj se ta določba ZJN-2 nanaša na objave. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj pri oblikovanju te revizijske navedbe ni postavil na nedvoumno in jasno stališče, kaj naj bi bila kršitev načela transparentnosti z vidika javnega naročanja, saj je revizijsko navedbo oblikoval v smeri okrnitve možnosti uveljavljanja pravnega varstva (... vlagatelj v postopku pravnega varstva ni mogel preveriti ...). Vlagatelj izpostavlja, da "ni mogel preveriti vseh pravno relevantnih informacij, od katerih je odvisna popolnost ponudbe". Vlagatelj, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, tudi v tem primeru ne konkretizira, katere so te "vse pravno relevantne informacije", vendar je mogoče razumeti, da je to opremljanje in označevanje ovojnice, saj vlagatelj v odstavku, kjer je oblikoval revizijsko navedbo, izrecno in nedvoumno izpostavil zgolj določbo Splošnih navodil, ki se nanaša na opremljanje in označevanje ovojnic, poleg tega pa svojo revizijsko navedbo dopolni še z ugotovitvijo o neskladni označitvi notranje ovojnice.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi se v smislu preverjanja "vseh pravno relevantnih informacij" v primeru preverjanja ovojnice vlagatelj lahko (poleg že izpostavljene označitve ovojnice) kvečjemu seznanil še s pravočasnostjo ponudbe oziroma bi bil lahko v tem trenutku pravno relevanten zgolj še ta podatek. Ker pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj kot morebitno spornega dejstva ni konkretiziral možne nepravočasne predložitve ponudbe izbranega ponudnika Sanolabor, Državna revizijska komisija revizijske navedbe ni presojala tudi v tej smeri. Zgolj v pojasnilo pa Državna revizijska komisija dodaja, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 28. 5. 2007 mogoče ugotoviti, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika Sanolabor evidentiral kot sedmo zaporedno (kar je tudi mogoče razbrati z ovitka "izvirnika") in navedel čas predložitve "28.05.2007 8.40", za to ponudbo pa je evidentiral predložitev še 10 ponudb. Podatki, ki so zapisani v tem zapisniku, so tudi identični podatkom iz "registra prispelih ponudb" za obravnavano javno naročilo (naročnikov notranji akt), saj je ponudba izbranega ponudnika Sanolabor evidentirana kot sedma zaporedna od 17, kot "datum in čas prevzema ponudba" pa je navedeno "28.05.2007 ob 8.40". Evidentirani čas predložitve ponudbe izbranega ponudnika Sanolabor je za ugotovitev pravočasne predložitve te ponudbe ustrezen, saj je bil kot rok za predložitev ponudb v obravnavanem postopku javnega naročanja določen 28. 5. 2007 do 10. ure.

Ker se vlagatelj sicer ni imel možnost seznaniti z ovojnico, zato od njega ni mogoče zahtevati, da bi postavil neko konkretizirano revizijsko navedbo glede njene opreme oziroma označitve, vendar pa vlagatelj tudi ni oblikoval revizijske navedbe v smeri, ki bi v primeru možne ugotovitve nedoslednosti pri označitvi ovojnice lahko imela za posledico kaj več kot le možno označitev take nedoslednosti pri označitvi ovojnice za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe (gl. druge dele obrazložitve te odločitve Državne revizijske komisije). Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da vlagatelj ni oblikoval revizijske navedbe v smeri, da bi označitev ovojnice lahko še kako drugače (kot že izpostavljeno) vplivala na zakonitost izvedbe postopka javnega naročanja. Ob tem velja sicer tudi opozoriti, da ZJN-2 ne vsebuje določb glede označevanja ovojnice. Ravno tako je mogoče ugotoviti, da naročnik (v razpisni dokumentaciji) ni predvidel morebitnih sankcij za primere, da ponudnik ovojnice ne označi in opremi v skladu s postavljenimi zahtevami.

Po presoji Državne revizijske komisije izgube ovojnice, ki predstavlja ravnanje v naročnikovi sferi, izbranemu ponudniku Sanolabor ni mogoče šteti v škodo in mu zaradi tega onemogočiti sodelovanje v postopku javnega naročanja.

V zvezi z očitkom glede neskladne označitve notranje ovojnice je Državna revizijska komisija vpogledala v 10. točko Splošnih navodil (Opremljanje in označevanje ponudb; str. 7/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v njej med drugim določeno:
"Ponudnik mora zapreti ponudbo, ki je sestavljena iz ponudbene dokumentacije, prospektnega materiala in vzorcev (v skladu z zahtevami naročnika) v ovojnico tako, da je vsaka ovojnica jasno označena z napisom ''IZVIRNIK'', ''KOPIJA'', ''PROSPEKTNI MATERIAL'', ''VZORCI''. ... Odvisno od obsega ponudbe naročnik dovoljuje, da ponudniki predložijo ponudbo v več ovojnicah in sicer v posebni ovojnici ponudbeno dokumentacijo, v posebni ovojnici prospektni material in kataloge z navedbo vsebine po ponujenih sklopih, v posebni ovojnici(ah) vzorce z navedbo vsebine po posameznih sklopih v posebni ovojnici projektno dokumentacijo.
Ovojnice morajo biti označene na sledeč način:
...
d) biti opremljene z oznako ''IZVIRNIK'', ''KOPIJA'', ''PROSPEKTNI MATERIAL ZA SKLOPE'', ''VZORCI ZA SKLOPE'', ''KATALOGI'', ''PROJEKTNA DOKUMENTACIJA'', ter številko ovojnice (npr. če je ponudba podana v 3 ovojnicah morajo biti le-te označene s številkami: 1/3, 2/3, 3/3)".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v 6. točko Splošnih navodil (Priprava ponudb; str. 6/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v podtočki 6.1. (Sestavljanje ponudb) določeno:
"Ponudba mora vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine, izjave, tehnično dokumentacijo, prospektni material, vzorce ipd., ter izpolnjena obrazca ponudbe (OBRAZEC 3) in predračuna (OBRAZEC 4)".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v 9. točko Splošnih navodil (Oblika ponudbe; str. 6/25 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je v podtočki 9.1. (Izvirnik in kopije) določeno:
"Ponudnik mora naročniku predložiti en izvirnik in kopijo izvirnika ponudbene dokumentacije, ki ga sestavljajo izpolnjeni obrazci, izjave in zahtevane priloge".

Državna revizijska komisija najprej, in kot že predhodno, ugotavlja, da naročnik ni predvidel morebitnih sankcij za primere, da ponudnik ovojnice ne označi oziroma opremi v skladu s postavljenimi zahtevami. Ob tem je treba ugotoviti, da ZJN-2 določb o označevanju ovojnice nima.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je razpisna dokumentacija deloma nejasna, saj že npr. prvi stavek 10. točke Splošnih navodil uporablja ednino (... ovojnico ...), takoj za tem pa ednine več ne uporablja, saj govori o "vsaki ovojnici" in našteva vsaj štiri možnosti označitve.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik omogoča ponudnikom predložitev ponudb v večjem številu ovojnic, če gre za obsežnejše ponudbe (Odvisno od obsega ponudbe naročnik dovoljuje, da ponudniki predložijo ponudbo v več ovojnicah ...). Kot je mogoče razbrati iz razpisne dokumentacije, je določbo o številčnem označevanju ovojnic mogoče povezati tudi s to zahtevo razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v 9. točki Splošnih navodil predvidel, naj ponudniki predložijo ponudbo kot izvirnik in kopijo izvirnika, s čimer je naročnik posredno povedal, da morajo ponudniki predložiti (vsaj) dve ovojnici. Iz te zahteve razpisne dokumentacije pa je mogoče nadalje ugotoviti, da je v postopku javnega naročanja pomembno, da ponudniki predložijo ponudbo v izvirniku in kopiji izvirnika. Kot je nadalje mogoče ugotoviti, v primeru predložitve ponudbe v dveh ovojnicah, kjer je ena ovojnica označena kot "izvirnik", druga pa kot "kopija", že sama oznaka teh ovojnic (ob tem, da je že naročnik posredno predvidel število ovojnic) omogoča opredelitev ovojnice v smislu 1/2 in 2/2 (npr. izvirnik predstavlja eno, kopija pa drugo ovojnico od dveh predloženih), čeprav "številka ovojnice" ni izrecno zapisana.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je izbrani ponudnik Sanolabor predložil celoten izvirnik ponudbe v enem fasciklu, ta pa je bil vložen v sporni ovitek (ki nosi oznako "izvirnik"). Pri pregledu sporne notranje ovojnice je Državna revizijska komisija ugotovila, da ni oštevilčena v smislu, da bi bilo navedeno 1/2 ali kaj podobnega. Vendar tudi ob odsotnosti tega podatka Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal nezakonito, ker je zaradi uveljavljanega razloga upošteval ponudbo izbranega ponudnika Sanolabor. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pravnih posledic zaradi nedosledne označitve ovojnic ni določil, prav tako pa je mogoče nevpis spornega podatka o številu ovojnic v konkretnem primeru v skladu z ZJN-2 opredeliti kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, kot to določa 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je kot zadnjo obravnavala vlagateljevo revizijsko navedbo, ki pa je povezana zgolj s klopom 49.

Vlagatelj navaja, da je naročnik izbranega ponudnika Sanolabor z dopisom št. 01-63/33-07 z dne 21. 6. 2007 pozval, naj mu poleg vzorcev dostavi "specifikacijo ponujenega blaga", česar pa izbrani ponudnik Sanolabor ni storil, saj je predložil zgolj zahtevana vzorca.

Državna revizijska komisija je vpogledala v spisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika Sanolabor z dopisom "Poziv za dostavo dodatnih pojasnil, vzorcev in kataloga po ponudbi št. IP/UKC-MP, JN za nakup ŽILNIH, URINSKIH IN ASPIRACIJSKIH KATETROV (Ur. list št. 21 z dne 9.3.2007, Ob 6177/07" št. 01-63/33-07 z dne 21. 6. 2007 pozval, da "najkasneje v roku 8. dni dostavite na naslov Klinični center Ljubljana ... v roke ... z oznako: ''dodatna pojasnila in vzorci po ponudbi št. IP/UKC-MP, JN za nakup ŽILNIH, URINSKIH IN ASPIRACIJSKIH KATETROV'', kot sledi po ponujenih sklopih: SKUPINA B: SKLOP 49: specifikacija ponujenega blaga + 1 vzorec v originalnem pakiranju â" otroška dimenzija + 1 vzorec v originalnem pakiranju â" odrasla dimenzija. V kolikor v določenem roku zahtevanega ne bomo prejeli, bomo vašo ponudbo za navedene sklope obravnavali kot nepopolno".

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika Sanolabor pozval na določena ravnanja 21. 6. 2007, torej še pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila (z dne 27. 7. 2007). Naročnik je torej izbranega ponudnika Sanolabor pozval na določena ravnanja med postopkom javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala tudi v dopis "Dodatna pojasnila in vzorci po ponudbi št. IP/UKC-MP, JN za nakup ŽILNIH, URINSKIH IN ASPIRACIJSKIH KATETROV (Ur. list št. 21 z dne 9.3.2007, Ob 6177/07" z dne 22. 6. 2007 in ugotovila, da je izbrani ponudnik Sanolabor na prejeti dopis med drugim odgovoril:
"V skladu z vašima dopisoma (naročnik je namreč zahteval vzorce tudi za sklopa 58 in 60, zahtevo pa je predhodno posredoval z dopisom št. 01-63/26-07 z dne 15. 6. 2007; op. Državne revizijske komisije), vam pošiljamo naslednje vzorce:
...
SKUPINA B, SKLOP 49:
urinski kateter z balonom dvopotni silikonizirani latex z zaobljeno konico, CH 10, 11601312102, Securmed, 10 kos
urinski kateter z balonom dvopotni silikonizirani latex z zaobljeno konico, CH 16, 11601322161, Securmed, 10 kos

Priloga:
- zgoraj navedeni vzorci, katalog SECURMED, specifikacija, izjava Tik d.o.o.".

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik Sanolabor odreagiral na poziv 22. 6. 2007, torej še pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila (z dne 27. 7. 2007). Izbrani ponudnik Sanolabor je torej odreagiral na naročnikov poziv med postopkom javnega naročanja (in ne morebiti v revizijskem postopku).

K prej navedenemu dopisu je izbrani ponudnik Sanolabor glede sklopa 49 v prilogah predložil štiri strani kataloga proizvajalca Securmed in poseben list s tabelo, ki je po elementih oziroma podatkih, ki jih vsebuje, primerljiva vsebini obrazca 4 â" Predračun (str. 8/12 in 9/12), ne pa specifikaciji ponudbe (priloga 1 k obrazcu 3) oziroma zgolj stolpcu "specifikacija ponujenega blaga" iz navedene priloge (str. 32/38 Specifikacije ponudbe).

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se pojavi vprašanje pravne posledice, saj je naročnik v dopisu št. 01-63/33-07 z dne 21. 6. 2007 opozoril, da bo ponudbo štel za nepopolno, če ne bo prejel tistega, kar z dopisom zahteva.

Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bila morebitna zahteva po izločitvi ponudbe izbranega ponudnika Sanolabor v sklopu 49 le v smislu razumevanja naročnikovega poziva na način, kot je opisan zgoraj, neutemeljena. Namreč, mogoče je tudi izhajati iz tega, da je mogoče ob uporabi tabele (oziroma oznak vrste katetrov in njihovih kataloških številk) v predloženem katalogu tudi ugotavljati "specifikacije ponujenega blaga". Namreč, katalog nekega izdelka že na splošno lahko predstavi veliko o nekem izdelku/blagu oziroma o takem izdelku/blagu posreduje informacije. Zato lahko tudi vsebina kataloga omogoča predstavitev specifikacij izdelka/blaga. Izbrani ponudnik Sanolabor je na naročnikov poziv za ponujene izdelke predložil katalog, zaradi česar je dopustno šteti, da je že s tem zadostil naročnikovi zahtevi iz dopisa št. 01-63/33-07 z dne 21. 6. 2007. Namreč, naročnik je v dopisu št. 01-63/33-07 z dne 21. 6. 2007 zahteval zgolj to, naj mu izbrani ponudnik Sanolabor "dostavi na naslov" naročnika "sklop 49: specifikacija ponujenega blaga", pri tem pa ni z ničimer podrobneje predstavil oziroma opredelil, kaj navedeno pomeni. Taka zahteva pa ima več različnih pomenov: da mora izbrani ponudnik Sanolabor samostojno pripraviti natančen opis ponujenih izdelkov â" "specifikacije ponujenega blaga", da mora morda izbrani ponudnik Sanolabor poseči v stolpec že predložene ponudbe â" "specifikacije ponujenega blaga", da zadostuje morda že katalog ponujenega blaga, saj že sam katalog vsebuje "specifikacije ponujenega blaga" ipd. Ker je zahteva iz dopisa št. 01-63/33-07 z dne 21. 6. 2007 pripravljena na način, da ne dovoli enoznačnega in nedvoumnega odgovora, tega izbranemu ponudniku Sanolabor ni mogoče razlagati v škodo, ne glede na to, da je sam pojmoval za specifikacijo nek drugi dokument. Državna revizijska komisija bi namreč pri utemeljevanju svoje odločitve ne mogla spregledati, da vsebina poziva enoznačnega in nedvoumnega odgovora ne daje. Ob tako predstavljenih dejstvih Državna revizijska komisija zato ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju s pravno posledico, ki jo je naročnik predvidel v dopisu št. 01-63/33-07 z dne 21. 6. 2007. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da bi lahko šteli naročnikov poziv po dostavi specifikacij ponujenega blaga za poziv na pojasnila obstoječe ponudbe (to sicer tudi izhaja iz samega poimenovanja naročnikovega poziva), česar pa po določbah ZJN-2 ni mogoče šteti za nedopustno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju s predpisi s področja javnega naročanja, ko je v sklopih 49 in 50 izbral ponudbo izbranega ponudnika Sanolabor, zaradi česar je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo glede predlaganih ravnanj v sklopih 49 in 50 zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je kot zadnje obravnavala zahtevek za revizijo v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 52 (urinski katetri z balonom tripotni â" silikoniziran lateks) izbranemu ponudniku Pro-Gem.

Vlagatelj najprej navaja, da "na ovojnici ponudnika Pro-Gem d.o.o. ni podatka o številu ovojnic (npr. 1/2, 2/2, ipd.), kot narekuje točka 10d. Splošnih navodil".

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je izbrani ponudnik Pro-Gem predložil celoten izvirnik ponudbe v eni mapi, ta pa je bila vložena v ovojnico (ki nosi oznako "izvirnik"). Pri pregledu ovojnice je Državna revizijska komisija ugotovila, da ni oštevilčena v smislu, da bi bilo navedeno 1/2 ali kaj podobnega. Vendar tudi ob odsotnosti tega podatka Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal nezakonito, ker je zaradi uveljavljanega razloga upošteval tudi ponudbo izbranega ponudnika Pro-Gem. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pravnih posledic zaradi nedosledne označitve ovojnic ni določil, prav tako pa je mogoče nevpis spornega podatka o številu ovojnic v konkretnem primeru v skladu z ZJN-2 opredeliti kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, kot to določa 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Pri argumentaciji se Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na že predstavljene argumente, ko je obravnavala vsebinsko popolnoma enako revizijsko navedbo, ki je bila uperjena zoper ponudnika Apollonia in izbranega ponudnika Sanolabor. Vlagatelj namreč v zvezi s to revizijsko navedbo zoper izbranega ponudnika Pro-Gem uveljavlja tiste argumente, ki jih je navajal že pri ponudniku Apollonia in izbranemu ponudniku Sanolabor.

Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik Pro-Gem predložil samo barvne kopije katalogov, česar ni mogoče enačiti z zahtevo po predložitvi originalnih katalogov oziroma z zahtevo po "originalnem katalogu proizvajalca na CD in izpisu iz tega kataloga". Vlagatelj nadalje tudi navaja, da "različni dodatki v nemškem jeziku, ki jih je dostavil" izbrani ponudnik Pro-Gem, "ne ustrezajo, saj je naročnik eksplicitno zahteval angleški oz. slovenski jezik".

Kot je že ugotovila Državna revizijska komisija, je naročnik v obrazcu 1 (str. 11/25 razpisne dokumentacije) določil, da za priznanje sposobnosti "mora ponudnik v ponudbi priložiti vse zahtevane listine za dokazovanje pogojev od 7â"12", med temi listinami, s katerimi ponudnik izkazuje, da izpolnjuje v celoti vse strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije, pa morajo biti med drugim "priloženi katalogi in druga strokovno-tehnična dokumentacija v slovenskem ali angleškem jeziku".

Podobno določbo določbi iz obrazca 1 je naročnik postavil v 4. točki Dodatka k navodilom ponudnikov (obrazec 2; str. 13/25 razpisne dokumentacije):
"Jezik ponudbe: slovenski, naročnik dovoljuje predložitev katalogov in prospektnega materiala v angleškem jeziku".

Državna revizijska komisija nadalje tudi ugotavlja, da je naročnik na prošnjo gospodarskega subjekta (Prosimo, da dovolite predložitev katalogov tudi v nemškem jeziku.) v dopisu št. 01-63/7-07 z dne 17. 4. 2007 reagiral nikalno (Ne.). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je ponudniku treba res priložiti dokazila zgolj v slovenskem ali angleškem jeziku. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je eden izmed gospodarskih subjektov spraševal zgolj po katalogih, vendar bi bilo ob uporabi argumenta a simili ad simile (podobnost) naročnikovo zavrnitev mogoče povezati tudi glede predložitve strokovno-tehnične dokumentacije oziroma prospektnega materiala.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika Pro-Gem in ugotovila, da je izbrani ponudnik Pro-Gem za gradivo v sklopu 52 predložil listine, katerih besedilo je zgolj v nemškem jeziku, s čimer ni sledil naročnikovim zahtevam glede uporabe jezika pri gradivu kot obvezni prilogi ponudbe.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo spoznala za utemeljeno.

Ker so bile vse štiri listine za izkazovanje izpolnjevanja podanega pogoja v nemškem jeziku, se Državni revizijski komisiji â" ob predhodni ugotovitvi â" ni bilo treba izrekati še o spornosti kopij teh dokazil.

Vlagatelj nadalje tudi navaja, da izbrani ponudnik Pro-Gem "ni vpisal oz. izpolnil zahtev naročnika v predelu ''skupni kriteriji za vse sklope'', kjer je sicer 6 (šest) zelo pomembnih strokovnih zahtev, ki jih je postavil naročnik kot strokovni pogoj oz. ta del izpisa iz CD-ja sploh manjka". Kot zadnje vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik Pro-Gem "tudi ni naredil celotnega izpisa iz CD-ja kot je to zahteval naročnik, ampak izpis samo za določene sklope (vse strani imajo oznako 36 do 42)".

Kot je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, je naročnik v obrazcu 1 (str. 11/25 razpisne dokumentacije) med drugim določil:
"Ponudnik mora v ponudbi priložiti vse zahtevane listine za dokazovanje pogojev od 7â"12:
7. (pogoj) da izpolnjuje v celoti vse strokovne zahteve iz razpisne dokumentacije; (dokaz) podroben opis vsebine-predmeta ponudbe v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika: 1. izpolnjena tabela Priloga 1 Obrazca 3 (potrjen izpis in izpolnjen CD) in vanjo vpisane tehnične karakteristike ponujenega blaga ...".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopis št. 01-63/7-07 z dne 17. 4. 2007 in ugotovila, da je naročnik na vprašanje enega izmed gospodarskih subjektov (ki se je sicer nanašalo na sklop C) odgovoril: "Prilagamo nov CD s popravljenima tabelama: priloga 1 k obrazcu 3 in obrazec 4-predračun v katere so vnesene spremembe strokovnih zahtev, količin, ter popravljeno oblikovanje pri sklopih 58-61. Vse spremembe strokovnih zahtev in količin so pisane v poševni pisavi na ekranu pa so rdeče barve. Ponudniki morajo vse podatke za ponujeno blago vpisati v novi - popravljeni tabeli priloga 1 k obrazcu 3-popravljena in obrazec 4-predračun-popravljen, ter poleg izpolnjenega CD-ja ponudbi priložiti tudi potrjena izpisa novih tabel".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v prilogo 1 k obrazcu 3 â" popravljena ter ugotovila, da ta obsega 36 strani, da vsebuje tabelo s petimi stolpci (zaporedna številka 1 "št. sklopa", zaporedna številka 2 "strokovne zahteve naročnika", zaporedna številka 3 "proizvajalec", zaporedna številka 4 "kataloške številke", zaporedna številka 5 "specifikacija ponujenega blaga"), da je naročnik sklope razvrstil v tri skupine (A, B in C) in da sklop 52 sodi v skupino B (urinski katetri). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik takoj za navedbo skupine B v stolpec pod zaporedno številko 2 vključil "Skupne kriterije za vse sklope" in jih v nadaljevanju naštel šest.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Pro-Gem in ugotovila, da je izbrani ponudnik Pro-Gem izpolnil tabelo v delu, ki se nanaša na sklop 52, in sicer je vnesel naziv proizvajalca, štiri kataloške številke izdelkov in podal specifikacijo ponujenega blaga. Teh dejstev, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj ne izpodbija oziroma tem dejstvom ne oporeka. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da izbrani ponudnik Pro-Gem tabele v spornem delu, kjer so navedeni "skupni kriteriji za vse sklope", ni predložil v celoti (predložen je le list, iz katerega sta razvidna 5. in 6. točka teh skupnih kriterijev za vse sklope). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik izbranega ponudnika Pro-Gem ni pozival na morebitno dopolnitev (pojasnila) tega dela ponudbe oziroma tabele priloge 1 obrazca 3.

V skladu z določbami ZJN-2 naročnik pozove ponudnika na dopolnitev ponudbe, če je ponudba formalno nepopolna. Ob tem je v prvem odstavku 78. člena ZJN-2 podana tudi omejitev, in sicer "naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti". Če torej naročnik določeno dejstvo lahko sam preveri, ponudnika ne pozove na dopolnitev ponudbe. Kot izhaja iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je dopolnjevanje ponudb mogoče v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila. Omejitev je podana tudi v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, saj "ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja". V zvezi s slednjo omejitvijo ZJN-2 ponudniku onemogoča spreminjati elemente ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima ponudba izbranega ponudnika Pro-Gem v spornem delu pomanjkljivosti v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev ponudbe glede na merila (edino merilo v obravnavanem postopku javnega naročanja je namreč cena â" 11. točka Dodatka k navodilom ponudnikov; str. 13/25 razpisne dokumentacije).

Med strankama ni spora, da naročnik oddaja javno naročilo po sklopih. Kot izhaja iz 31. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, razdelitev javnega naročila na sklope omogoča naročniku, da del javnega naročila odda ločeno od drugih delov javnega naročila (drugih sklopov). In v tej povezavi je treba obravnavati tudi vlagateljevo revizijsko navedbo glede predložitve le dela izpisa priloge 1 k obrazcu 3. Po presoji Državne revizijske komisije je določbo razpisne dokumentacije dopustno razlagati, upoštevajoč sorazmernost, da ji ponudnik zadosti, če predloži izpis priloge 1 k obrazcu 3 zgolj za sklope, v katerih je predložil ponudbo. V tem smislu Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je izbrani ponudnik Pro-Gem ravnal neskladno, ko je predložil le del izpisa te priloge. Kot relevantno za sklop 52 je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik Pro-Gem predložil izpis priloge 1 k obrazcu 3 za sklop 52 v celoti.

Državna revizijska komisija pa je kot utemeljene označila vlagateljeve argumente, s katerimi izpostavlja naročnikovo neenakopravno obravnavo ponudnikov. Državna revizijska komisija je zaprosila naročnika za pojasnilo in ta je v dopisu z dne 4. 10. 2007 navedel, da je "strokovna komisija ... na osnovi izpisov originalnega kataloga, priloženih v ponudbi, lahko ugotavljala strokovno primernost ponujenega blaga, zato ponudnika Pro-Gem d.o.o. ni pozvala k dopolnitvi ponudbe ...". Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti, in da je mogoče tudi iz dokazil v nemškem jeziku ugotavljati vsebino izpolnjevanja pogoja ali lastnosti izdelkov, vendar bi po oceni Državne revizijske komisije naročnik moral â" upoštevajoč zavrnilni pristop glede prilaganja dokazil v nemškem jeziku â" kvečjemu najprej odpraviti jezikovno neskladje v dokazilih, saj je izpolnjevanje zahtev preverjal zgolj na podlagi "izpisov ... priloženih v ponudbi", za katere je bilo ugotovljeno, da niso bili skladni z zahtevo po jeziku. Državna revizijska komisija je svojo odločitev oprla tudi na izhodišča iz 23. člena ZJN-2 (Jezik), po katerem velja, da "Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. â?? Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre." (prvi odstavek 23. člena ZJN-2) in zahtev iz 7. točke razpisne dokumentacije (str. 6/25), kjer je naročnik med drugim določil: "Vsi dokumenti v zvezi s ponudbo morajo biti napisani v slovenskem jeziku. Naročnik v posebnem delu razpisne dokumentacije posebej navede ali predvideva, da ponudnik lahko poleg slovenske ponudbe poda ponudbo ali del ponudbe tudi v tujem jeziku in za kateri del ponudbe se to nanaša. Če bo naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb menil, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, bo prevod v določenem roku naložil ponudniku, na njegove stroške". V primerjavi z zahtevo po "originalnosti" katalogov obstaja glede vprašanja uporabe jezika že v zakonu (bolj) specifična ureditev.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal v neskladju s predpisi s področja javnega naročanja, ko je v sklopu 52 izbral ponudbo izbranega ponudnika Pro-Gem, zaradi česar je zahtevku za revizijo glede predlaganega ravnanja v sklopu 52 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 52, kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila št. 01-63/40-07 z dne 27. 7. 2007.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati utemeljenost zahtevka za revizijo v delu, kjer predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 52, zato je na podlagi 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v vlogi "zahteva za nadaljevanje postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN" z dne 4. 9. 2007 zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zaradi vložitve te vloge.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- taksa â" 2.500 eurov,
- priprava zahtevka za revizijo â" 3.000 odvetniških točk in 20 % DDV,
- vpogled v ponudbe â" 400 odvetniških točk in 20 % DDV,
- obvestilo Ministrstvu za finance â" 20 odvetniških točk in 20 DDV,
- materialni stroški â" 3 %,
skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Vlagatelj je v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 5. 9. 2007 zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo - 50 odvetniških točk,
- 20 % DDV.

Vlagatelj je v prvi pripravljalni vlogi z dne 10. 9. 2007 zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- prva pripravljalna vloga â" 1.000 odvetniških točk in 20 % DDV,
- materialni stroški â" 2 % in 20 % DDV.

Vlagatelj je v dopolnitvi zahtevka za revizijo z dne 17. 9. 2007 zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo:
- doplačilo takse v višini 2.500 eurov (torej 5.000 eurov za celotno vplačano takso).

Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov, nastalih z revizijo, ob skrbni in vestni presoji skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter izhajajoč iz načela uspeha â" razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v enem sklopu izmed štirih spornih sklopov - četrtinski uspeh (154. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), upoštevajoč vsebino razpisne dokumentacije, Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) in vrednost odvetniške točke [1 odvetniška točka = 0,459 eurov; preračun skladen z določbami Zakona o uvedbi eura â" Uradni list RS, št. 114/2006, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006] vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo:
- stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 200 odvetniških točk (glede na vrednosti javnega naročila v uspešnem sklopu 52), povečanih za 20 % DDV, kar znese 110,16 eurov,
- materialnih stroškov v višini 4 odvetniških točk (obračun za uspešen sklop 52), kar znese 1,84 eurov,
- stroškov za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 12,5 odvetniških točk (četrtina upoštevnih), povečanih za 20 % DDV, kar znese 6,89 eurov,
- četrtina takse, kar znese 1.250 eurov.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, nastalih z revizijo, priglašenih v vlogi "zahteva za nadaljevanje postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN" z dne 4. 9. 2007, saj je navedeno vlogo zavrgla.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, nastalih z revizijo, priglašenih v zahtevku za revizijo, za vpogled v ponudbe in obvestilo Ministrstvu za finance, saj gre za stroške, ki so vključeni že v druge postavke. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ne priznava povrnitve stroškov, nastalih z revizijo, priglašenih v zahtevku za revizijo, nad priznanim zneskom materialnih stroškov, saj nimajo podlage po Odvetniški tarifi. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava priglašenega teka zakonskih zamudnih obresti, saj predlagani tek zakonskih zamudnih obresti nima pravne podlage.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, nastalih z revizijo, priglašenih v prvi pripravljalni vlogi z dne 10. 9. 2007, saj jih ne ocenjuje kot potrebne v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.368,89 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 17. 10. 2007

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana,
- odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Profarmakon International, d. o. o., Preradovičeva ulica 20/a, 2000 Maribor,
- Sanolabor, d. o. o., Leskovškova cesta 4, 1000 Ljubljana,
- Pro-Gem, d. o. o., Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana,
- Apollonia, d. o. o., Zaloška cesta 155, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran