018-248/2007 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članice mag. Nataše Jeršič in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup materiala za interventno RTG dejavnost in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj JOHNSON & JOHNSON d.o.o., šmartinska cesta 53, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 2.10.2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na sklop 25, zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.3.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 28-29/2007, z dne 30.3.2007, pod številko objave Ob-8501/07. Naročnik je dne 20.7.2007 izdal dokument "odločitev o oddaji naročila", iz katerega je razvidno, da v sklopu 25 naročila ni oddal nobenemu izmed ponudnikov, ki so predložili ponudbe, v sklopu 34 pa je naročilo oddal ponudniku PRO-GEM d.o.o., Cesta na Brdo 85, Ljubljana.

Vlagatelj je z vlogo z dne 30.7.2007 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v sklopih 25, 27 in 34, ki jo je naročnik izdal dne 2.8.2007. Iz dodatne obrazložitve je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu 25 in 34 ocenil kot strokovno neprimerno. Naročnik je pri tem pojasnil, da je vlagateljeva ponudba v sklopu 25 zajemala le žilne opornice v dolžinah od 12 do 24 mm, čeprav je bila zahteva razpisne dokumentacije glede dimenzij žilnih opornic od 15 do 25 mm, v sklopu 34 pa vlagateljeva ponudba ni izpolnjevala naročnikove zahteve glede debeline žične spirale.

Vlagatelj je s pisnim opozorilom z dne 30.7.2007 od naročnika zahteval spremembo odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih 25, 27 in 34. Z dokumentom z dne 8.8.2007 je naročnik odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 34 spremenil, in sicer tako, da je naročilo oddal ponudniku ANGIOMEDIC d.o.o., Tabor 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v ostalih sklopih pa odločitve ni spreminjal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20.8.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da so strokovne zahteve naročnika razvidne iz stolpca 2 priloge 1 k obrazcu 3 - specifikacija ponudbe. Iz te priloge za sklop 25 izhaja, da ta sklop spada pod sklop izdelkov "stenti z balonom". Tehnične specifikacije za ta sklop so: "Iz zlitine Kobalt-krom-tungsten, gladke površine (da ne dražijo žilne stene), postavljena na balon PTA katetra, kompatibilna z vodilno žico .018 incha. Za uvajanje z žilnim uvajalom 5 Fr ali vodilnim katetrom 6 Fr. Premer 4-7mm. Dolžina 15-25 mm." Iz same navedbe premera in dolžine ne izhaja, naj kaj se premer in dolžina nanašata, na opornico ali na balon z opornico. Ponudba vlagatelja v tem delu zadosti tehničnim specifikacijam naročnika, saj je v 25. sklopu ponujen artikel, katerega dolžina balona, na katerem je opornica, je 25 mm, kar zadosti zahtevam naročnika. Spor med vlagateljem in naročnikom je očitno v tem, navaja vlagatelj, na kaj se nanaša zahtevana dolžina iz tehničnih specifikacij. Vendar pa sama dolžina ni bila jasno opredeljena, saj je bila navedena pod celotnim opisom artikla, v kateri je opisana žilna opornica, postavljena na balon, zato je vlagatelj menil, da se spodaj navedena dolžina nanaša na dolžino balona, na katerega je pritrjena opornica. V razpisni dokumentaciji ni nedvoumno izraženo, da se dimenzije nanašajo samo na žilne opornice, saj so le-te samostojen produkt, pri katerem mora biti balon vedno daljši od opornice. V ponudbi vlagatelja dolžina balona ustreza maksimalni predpisani dolžini, to je 25 mm. Vlagatelj navaja, da mora naročnik pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, ki ponudniku omogoča pripravo pravilne ponudbe, pri čemer morajo biti zahteve jasne, natančne in nedvoumne, nejasnosti razpisne dokumentacije pa ne morejo škodovati ponudnikom tako, da bi se njihova ponudba zato štela za nepravilno. Ker je naročnik nejasnost razpisne dokumentacije zlorabil in jo uporabil v škodo vlagatelja ter tako zaradi nejasnosti razpisne dokumentacije ponudbo vlagatelja samovoljno izločil kot neprimerno, je treba naročnikovo odločitev v sklopu 25 razveljaviti, naročilo pa oddati vlagatelju kot edinemu popolnemu ponudniku.
V 34. sklopu vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval na neenakopraven način, saj so bile v obeh ponudbah istovrstne napake glede tehničnih zahtev, vendar je naročnik njegovo ponudbo zavrnil, ponudbe izbranega ponudnika pa ne.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopih 25 in 34, zahteva pa tudi povrnitev vseh stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 6.9.2007 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 25, zavrnil kot neutemeljen, v delu, ki se nanaša na sklop 34, pa zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da v sklopu 25 vlagatelj ni dokazal kršitev Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2). Razpisna dokumentacija je bila pripravljena skrbno in ni v ničemer onemogočala priprave pravilnih ponudb. V sklopu 25 so bile pod oznako I.C.1 konkretno razpisane žilne opornice za ledvične in druge srednje arterije in so se zahtevane dimenzije v dolžini nanašale na žilne opornice, ne pa na balone. To izhaja tudi iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije, saj iz priloženega kataloga z opredeljenimi kataloškimi številkami izhaja, da je vlagatelj ponudil sistem žilnih opornic v dolžini od 12 do 24 mm in da dolžina 25 mm v tem katalogu ni bila ponujena, kar pomeni, da vlagatelj ni ponudil celotnega segmenta žilnih opornic, kot jih je zahtevala razpisna dokumentacija. Če bi o tem vprašanju obstajala kakšna nejasnost, bi ponudniki lahko zahtevali pojasnilo, naročnik pa bi vsebino zahtev razpisne dokumentacije pojasnil, vendar do tega ni prišlo. Po odločitvi o dodelitvi naročila oz. po poteku roka za predložitev ponudb pa vlagatelj ne more več uveljavljati kršitve, na katero se sklicuje, in sicer da naj bi bila razpisna dokumentacija nejasna, kar naj bi škodovalo ponudnikom pri pripravi ponudb.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami v sklopu 34 naročnik navaja, da vlagatelju v tem delu ni mogoče priznati aktivne legitimacije, saj ni izkazal, da bi mu bila lahko povzročena škoda, zato se naročnik do njih ni vsebinsko opredeljeval, temveč je zahtevek za revizijo v tem delu zavrgel.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 13.9.2007 obvestil, da bo v sklopu 25 nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo, za sklop 34 pa je navedel, da ne bo vložil pritožbe in da v tem delu umika zahtevek za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj nadaljeval postopek revizije, neutemeljen.

V zvezi z odločitvijo o oddaji naročila v sklopu 25 je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, na kaj se je nanašala zahtevana dolžina iz tehničnih specifikacij, saj naj (po mnenju vlagatelja) ne bi bilo nedvoumno izraženo, da se dimenzije nanašajo samo na žilne opornice kot samostojen produkt, pri katerem mora biti balon vedno daljši od opornice.

Kot je razvidno iz predmetne razpisne dokumentacije, je naročnik predmete javnega naročila opisal v prilogi 1 k obrazcu 3. Tabela v tej prilogi je sestavljena iz stolpca 1, v katerem so označene številke sklopov, stolpca 2, v katerem so tehnične specifikacije za vsak posamezen sklop, ter stolpcev 3, 4 in 5, ki so namenjeni vpisu proizvajalca, kataloške številke in specifikacije ponujenih izdelkov. V prvem delu tabele iz priloge 1 k obrazcu 3 so pod rimsko številko I z naslovom "Stenti (žilne opornice) splošne zahteve" opisane splošne zahteve na naslednji način:

"Žilna opornica je kovinska mrežica iz nerjavečega jekla, nitinola ali zmesi kovin. Uporabljamo jo za znotrajžilno oporo stene na mestu zožitve, kronične zapore ali disekcije z namenom povečanja žilne svetline. Opornica se razpre samoraztezno ali jo razširimo z balonom. Dobra žilna opornica je radiopačna ali vsaj jasno označena z markerji za natančno postavitev in je fleksibilna, da se dobro prilega žilni steni. Zaželjeno je, da je površina kovine gladka, da ne draži žilne stene, da nudi dovolj radialne moči in da ni feromagnetna. Pri samoraztezni opornici je zaželjena možnost repozicije in "anti-jump" tehnike."

Iz citirane določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v poglavju I z naslovom "Stenti (žilne opornice) splošne zahteve" določil splošne zahteve za žilne opornice, saj to izhaja tako iz samega naslova, še bolj pa iz opisa splošnih zahtev. V nadaljevanju je naročnik poglavje I razdelil na štiri podpoglavja, in sicer I.A. Stenti, I.B. Stent grafti, I.C. Stenti z balonom ter I.D. Vena cava filtri. Sklop 25 je uvrščen v podpoglavje I.C. z naslovom "Stenti z balonom", pod katerim je razdelek I.C.1 Žilne opornice za ledvične in druge srednje velike arterije. Z drugimi besedami: iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je sporni sklop 25 del razdelka I.C.1, ki ima naslov "Žilne opornice za ledvične in druge srednje velike arterije". V razdelku I.C.1 so vsebovane tehnične specifikacije za tri sklope, in sicer za sklope 24, 25 in 26. Iz opisa tehničnih specifikacij za te tri sklope je ob upoštevanju njihove umestitve v razdelek I.C.1 razvidno, da naročnik na teh mestih naroča žilne opornice za ledvične in druge srednje velike arterije, in sicer v sklopu 24 iz nerjavečega jekla, v sklopu 25 iz zlitine Kobalt-krom-tungsten ter v sklopu 26 iz nerjavečega jekla z dovodnim sistemom. V spornem sklopu 25 je opis z naslednjimi tehničnimi specifikacijami:

"iz zlitine Kobalt-krom-tungsten, gladke površine (da ne dražijo žilne stene), postavljena na balon PTA katetra, kompatibilna z vodilno žico ,018 incha. Za uvajanje z žilnim uvajalom 5 Fr ali vodilnim katetrom 6 Fr.
Premer 4-7mm.
Dolžina 15-25 mm."

Po preučitvi navedenih določb razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija sledi naročniku, ki navaja, da so bile v sklopu 25 pod oznako I.C.1. razpisane žilne opornice za ledvične in druge srednje arterije, zaradi česar po mnenju Državne revizijske komisije ob skrbni preučitvi tehničnih specifikacij iz razpisne dokumentacije ne bi smelo biti dvoma, da se zahtevane dimenzije premera in dolžine nanašajo na žilne opornice, ne pa na kakšen drug predmet. Že iz dikcije splošnih zahtev poglavja I je razvidno, da se splošni opis tega poglavja izrecno nanaša na žilne opornice, pri čemer je tudi sklop 25 jasno uvrščen v razdelek I.C.1. z naslovom "Žilne opornice za ledvične in druge srednje velike arterije". Do enakega razumevanja določb razpisne dokumentacije nas pripelje ne samo sistematična razlaga razpisne dokumentacije, torej jasna uvrščenost sklopa 25 v razdelek I.C.1, temveč tudi gramatikalna razlaga opisa tehničnih specifikacij tega sklopa. Dikcija "â??postavljena na balonâ??", "â??kompatibilna z vodilno žicoâ??" namreč očitno kaže na to, da se zahtevane tehnične specifikacije tega sklopa nanašajo na žilno opornico, ne pa na stent z balonom.

Na podlagi navedenega ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki navaja, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna in da v njej ni nedvoumno izraženo, da se dimenzije nanašajo samo na žilne opornice. Nasprotno, po preučitvi razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati priprave nejasnih ali dvoumnih tehničnih specifikacij. še manj je zato mogoče slediti vlagatelju v delu, v katerem navaja, da je naročnik nejasnost razpisne dokumentacije zlorabil in jo uporabil v njegovo škodo ter tako zaradi nejasnosti razpisne dokumentacije ponudbo vlagatelja samovoljno izločil kot neprimerno. Za te splošne trditve o samovoljnem ravnanju naročnika vlagatelj že v zahtevku za revizijo ni predložil nobenih dokazov, po preučitvi razpisne dokumentacije pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da v njej ni zatrjevanih nejasnosti in da zato v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi ni nobenih okoliščin, ki bi kazale na zlorabo ali samovoljno ravnanje naročnika oz. na kršitev določil ZJN-2.

Iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije je razvidno, da je v sklopu 25 ponudil proizvode z blagovno znamko PALMAZ BLUE. Iz kataloga Cordis Palmaz Blue je nadalje razvidno, da imajo proizvodi Palmaz Blue s kataloškimi številkami, ki jih je v prilogi 1 k obrazcu 3 za sklop 25 navedel vlagatelj, dimenzije dolžine od 12 do 24 mm, kar ni v skladu z zahtevanimi dimenzijami dolžine od 15 do 25 mm.

Prvi odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje tehničnih specifikacij, je v skladu z definicijo iz 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 neprimerna, saj ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Iz navedenih določil ZJN-2 je razvidno, da je ponudba, ki ne izpolnjuje tehničnih specifikacij, neprimerna in kot taka tudi nepopolna. Naročnik, ki ugotovi neprimernost ponudbe (neizpolnjevanje tehničnih specifikacij), mora takšno ponudbo izločiti, ne da bi pred tem izvedel postopek dopolnjevanja, določen v prvem odstavku 78. člena ZJN-2. Drugi odstavek 78. člena ZJN-2 namreč določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Glede na vse zgoraj navedeno naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo v sklopu 25 izločil zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, zaradi česar je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 25, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo v sklopu 25 zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 2.10.2007


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










































Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova 12a, 1000 Ljubljana,
- ANGIOMEDIC d.o.o., Tabor 4, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran