Na vsebino
EN

018-238/2007 Občina Logatec

Številka: 018-238/2007-4
Datum sprejema: 26. 9. 2007

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 26/2007 - ZRPJN-UPB4 in 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje dnevnih prevozov osnovnošolskih otrok in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Franci Oblak, s. p., Hlevni Vrh 11 e, Rovte (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Logatec, Tržaška cesta 15, Logatec (v nadaljevanju: naročnik), 26. 9. 2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop in relacijo 2 2.8., zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo se v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop in relacijo 2 2.1., zavrže.

3. Zahtevek za revizijo se v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklope in relacije 2 2.4., 2 2.6., 3 3.4. ter 3 3.7. zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 8. 5. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 430-5/2007-1, obvestilo o javnem naročilu pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 43/2007 z dne 18. 5. 2007, pod številko objave Ob-13811/07, kot tudi uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 11. 5. 2007, pod številko objave 2007/S 90-110814.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila ("obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika") št. 430-5/2007-44 z dne 18. 7. 2007, iz katere izhaja, da je v sklopih in relacijah 1 1.1., 1 1.2., 2 2.3., 2 2.5., 3 3.5. in 4 4.1. javno naročilo oddal vlagatelju, v sklopih in relacijah 2 2.1., 2 2.4., 2 2.6., 2 2.7., 3 3.1., 3 3.2., 3 3.3., 3 3.4. in 3 3.7. ponudniku Tehnojur, d. o. o., Rovte 128, Rovte (v nadaljevanju: izbrani ponudnik Tehnojur), v sklopu in relaciji 2 2.8. ponudniku Martin Frelih, s. p., Goropeke 10, Žiri (v nadaljevanju: izbrani ponudnik Martin Frelih), v sklopu in relaciji 2 2.2. ponudniku Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, Celovška cesta 160, Ljubljana ter v sklopu in relaciji 3 3.6. ponudniku Valentin Jesenko, s. p., Lavrovec 9, Logatec.

Vlagatelj je 20. 7. 2007 vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika Tehnojur.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 7. 2007 naročnika na podlagi drugega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) pozval k spremembi odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih in relacijah 2 2.1., 2 2.6. in 2 2.8., zahteval pa je tudi izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila in vpogled v ponudbe.

Naročnik je 26. 7. 2007 izdal "odgovor na zahtevek o spremembi odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika in odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev" št. 430-5/2007-5.

Vlagatelj je 6. in 22. 8. 2007 opravil vpogled v ponudbe.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 8. 2007, v katerem predlaga, da naročnik "izvede predlagane dokaze in na podlagi ugotovitev razveljavi obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika v delih, ki se nanašajo na sklope in relacije 2 2.1, 2 2.4, 2 2.6, 2 2.8, 3 3.4 in 3 3.7 in tu opravi ponovno izbiro najugodnješe ponudbe ter vlagatelju povrne stroške tega postopka". Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik Tehnojur navedel neresnične podatke o referencah in voznem parku, kar predstavlja kršitev po drugem odstavku 77. člena ZJN-2. Vlagatelj predlaga zaslišanje posameznih oseb in naj izbrani ponudnik Tehnojur predloži dokumente, ki bodo pokazale resničnost navedb iz ponudbe. Vlagatelj tudi zahteva, da naročnik o navedenem obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Vlagatelj nadalje navaja, da je edini predložil vozni red, drugi ponudniki pa ne, zaradi česar bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika Tehnojur na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti. Vlagatelj tudi navaja, da je izbrani ponudnik Tehnojur v sklopih in relacijah 2 2.6. in 3 3.7. nesorazmerno nizko ceno, ki vzbuja dvom o možnosti izpolnitve javnega naročila, naročnik pa je zahteval pojasnitev ponudbe oziroma nesorazmerno nizke cene le za eno relacijo. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik zahtevati pojasnilo za obe relaciji in zahtevati podrobne podatke o elementih cene, kot to določa 49. člen ZJN-2. Po vlagateljevem mnenju je cena tako nizka, da ne zagotavlja izpolnjevanja zakonskih obveznosti in je zato tudi v nasprotju s predpisi, zato je taka ponudba v skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nepravilna, naročnik pa bi jo moral izločiti. Vlagatelj tudi meni, da so tudi reference izbranega ponudnika Martina Freliha zelo vprašljive, saj se vse nanašajo na izvedbo storitve v obdobju 10. 4. 2007-11. 6. 2007, kar je po vlagateljevi oceni nemogoče, in "utemeljeno dvomi, da gre za resnične in točne navedbe, čeprav dokazov ne more predlagati", "zato predlaga, da naročnik tudi od tega ponudnika zahteva predložitev ustrezni pogodb, naročilnic ali faktur, iz katerih bo razvidno, da je v tem obdobju izvedel storitve prevozov".

Naročnik je z odločitvijo št. 430-5/2007-73 z dne 22. 8. 2007 zavrnil zahtevek za revizijo. Naročnik se glede očitkov o referencah sklicuje na določbe razpisne dokumentacije in navaja, da sporne reference vsebujejo žig in podpis pravne osebe, zahtevano število storitev prevoza ter so izkazane na ustreznem obrazcu, zato jih je strokovna komisija pri točkovanju ponudb upoštevala. Naročnik tudi pojasnjuje, da je izbrani ponudnik Tehnojur predložil dokazila o razpolaganju s spornimi vozili voznega parka. Naročnik tudi navaja, da je izbrani ponudnik Tehnojur naročniku dostavil obrazložitev ponujenih cen.

Vlagatelj je naročnika z dopisom (brez datuma), poslanim 24. 8. 2007, obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-5/2007-85 z dne 28. 8. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Naročnik je 11. in 13. 9. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil še dodatno zaprošeno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je v spornih sklopih in relacijah izbral ponudbi ponudnika Tehnojur in ponudnika Martin Frelih.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v "obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 430-5/2007-44 z dne 18. 7. 2007 in ugotovila, da je v spornih sklopih in relacijah razvrstitev ponudb naslednja:
- 2 2.1.: tri ponudbe âˆ" prvo mesto ponudba izbranega ponudnika Tehnojur, drugo mesto ponudba izbranega ponudnika Martin Frelih, tretje mesto vlagateljeva ponudba,
- 2 2.4.: dve ponudbi âˆ" prvo mesto ponudba izbranega ponudnika Tehnojur, drugo mesto vlagateljeva ponudba,
- 2 2.6.: dve ponudbi âˆ" prvo mesto ponudba izbranega ponudnika Tehnojur, drugo mesto vlagateljeva ponudba,
- 2 2.8.: tri ponudbe âˆ" prvo mesto ponudba izbranega ponudnika Martin Frelih, drugo mesto vlagateljeva ponudba, tretje mesto ponudba izbranega ponudnika Tehnojur,
- 3 3.4.: dve ponudbi âˆ" prvo mesto ponudba izbranega ponudnika Tehnojur, drugo mesto vlagateljeva ponudba,
- 3 3.7.: dve ponudbi âˆ" prvo mesto ponudba izbranega ponudnika Tehnojur, drugo mesto vlagateljeva ponudba.

Kot je razvidno iz razvrstitev ponudb po posameznih spornih sklopih in relacijah, je uspešnost vlagateljevega položaja (oziroma predpostavk za priznanje aktivne legitimacije po prvem odstavku 9. člena ZRPJN) za vodenje revizijskega postopka glede zahteve za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu in relaciji 2 2.1. odvisna tudi od tega, ali bi vlagatelj uspel izkazati nezakonitost naročnikovega ravnanja glede upoštevanja ponudbe izbranega ponudnika Martin Frelih.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno označil naročnikovo ravnanje glede preverjanja zahtev o voznem parku, referenc, voznih redov in "nesorazmerno nizke cene". Iz vlagateljevih revizijskih navedb je mogoče razbrati, da bi do ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika Tehnojur ne prišlo, saj bi jo moral naročnik izločiti.

Da bi bilo mogoče obravnavati zahtevek za revizijo, je Državna revizijska komisija uvodoma preverila, kaj o spornih institutih, ki naj bi vplivali na naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu in relaciji 2 2.8., določa razpisna dokumentacija.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku 3. člena Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7/42 razpisne dokumentacije) določil:
"Za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti izpolnjeno dokumentacijo s prilogami:
- pravilno izpolnjene, žigosane in s strani pooblaščene osebe podpisane obrazce ter vzorce,
- dokazila o izpolnjevanju pogojev,
- originalno bančno garancijo".

Nadalje je naročnik v prvem odstavku 6. člena Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 8/42 razpisne dokumentacije) določil:
"Naročnik bo izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo med ponudbami, ki bodo izpolnjevale vse pogoje iz te razpisne dokumentacije. Ponudba mora v celoti ustrezati zahtevam naročnika."

Poleg tega je naročnik v 7. točki (Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika) (str. 13/42 in 14/42 razpisne dokumentacije) določil:
- da bo "priznal usposobljenost in sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja vseh zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije" (prvi odstavek),
- da "vsi dokumenti, ki jih predloži ponudnik, morajo izkazovati dejansko stanje ponudnika (stanje v trenutku oddaje ponudbe)" (četrti odstavek),
- katero dokumentacijo vsebuje pravilna ponudbe (šesti odstavek),
- "če ponudnik ne bo izpolnjeval zahtevanih pogojev oziroma, če ne bo izpolnjevanje pogojev izhajalo iz predložene dokumentacije, bo naročnik njegovo ponudbo kot nesprejemljivo zavrnil" (sedmi odstavek),
- "ponudniki morajo izjave predložiti na predpisanih obrazcih brez dodatnih pogojev; pripisi in dodatni pogoji se ne upoštevajo" (dvanajsti odstavek),
- "naročnik bo priznal usposobljenost in sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije in predložili ustrezna dokazila" (štirinajsti odstavek).

Kot izhaja iz prej navedenih določb razpisne dokumentacije, je naročnik določil okvir, ki bo podlaga za ugotavljanje pravilnosti ponudbe in sposobnosti ponudnikov. Naročnik je tudi določil tista dokazila, ki jih morajo ponudniki predložiti in s katerimi bo naročnik ugotavljal sposobnost ponudnikov. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, med temi dokazili npr. ni voznega reda oziroma naročnik ni zahteval, da je treba predložiti tudi vozni red. Je pa iz točke 16) šestega odstavka 7. točke (Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika) (str. 13/42 in 14/42 razpisne dokumentacije) razvidno, da "pravilna ponudba vsebuje" tudi "referenčno izjavo (obrazec št. 16)". Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec št. 16 in ugotovila, da je iz njega mogoče razbrati elemente, relevantne za upoštevanje referenc (npr. najmanj 10 prevozov v obdobju, ki je trajalo najmanj 2 meseca).

Naročnik je v 8. točki (Merila za izbor) (str. 15/42 in 16/42 razpisne dokumentacije) določil, da bo "ponudbe ponudnikov, ki bodo izpolnile vse zahtevane pogoje, ocenjeval na podlagi meril, ki so podana v nadaljevanju". Naročnik je določil, da bo ponudbe ocenjeval na podlagi meril 1. cena (maksimalno število točk: 80) in 2. reference (maksimalno število točk: 20). Naročnik je torej določil merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe (točka a prvega odstavka 48. člena ZJN-2). Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je naročnik opisal način uporabe meril, pri merilu referenca pa je med drugim določil:
- "referenca, ki izkazuje manj kot določajo zgoraj napisani pogoji, se ne upošteva" (naročnik je določil, da "referenca pomeni potrdilo ene pravne osebe, da je ponudnik v obdobju, najmanj 2 mesecev izvedel najmanj 10 storitev prevoza"),
- "strokovna komisija bo naročnika (v tem primeru naročnik očitno govori o ponudniku; op. Državne revizijske komisije) točkovala, glede na število priloženih, pravilno izpolnjenih referenc, od 1 do 20, in sicer tako, da bo ponudnika z največjim številom referenc ocenila ''zelo dobro'' in mu dodelila 20 točk, ostalim ponudnikom z manjšim številom referenc pa izračunala število točk po naslednji enačbi:

šTpr = (Pxr / Pir) Ă" 20

šTpr âˆ" število točk, ki jih dobi ponudnik
Pxr âˆ" število referenc primerjanega ponudnika
Pir âˆ" največje število predloženih referenc"
- "naročnik bo upošteval največje število referenc in sicer 20 referenc",
- "reference morajo biti izkazane z razpisnimi obrazci št. 16, saj v nasprotnem primeru ponudnik ne dobi nobene točke".

Čeprav merilo ne pomeni izključitvenega elementa, kot to velja za pogoj, pa je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je naročnik reference uvrstil že med dokumentacijo za pravilnost ponudbe [točka 16) šestega odstavka 7. točke (Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika) (str. 13/42 in 14/42 razpisne dokumentacije)]. Nadalje pa je iz razpisne dokumentacije razvidno, da bo strokovna komisija naročnika reference upoštevala v razponu "od 1 do 20", vendar po drugi strani naročnik določa, da reference, ki ne bodo predložene na ustreznem obrazcu, prejmejo nič točk. Iz tega je mogoče razumeti, da je naročnik določil, da ne glede na morebitno vsebinsko pravilnost referenc teh ne bo upošteval, če ne bodo predložene na predpisanem obrazcu (obrazcu št. 16). Ravno tako je mogoče razumeti, da pri ocenjevanju ponudb naročnik ne bo upošteval referenc, ki ne bodo ustrezale zahtevam po številu prevozov, obdobju itd.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbi izbranih ponudnikov Tehnojur in Martin Frelih ter ugotovila, da sta oba izbranega ponudnika predložila večje število referenc na predpisanem obrazcu št. 16.

Glede voznih redov. Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, razpisna dokumentacija [7. točka (Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika) (str. 13/42 in 14/42 razpisne dokumentacije)] ne določa, da bi bilo treba ponudnikom predložiti tudi vozni red. Med drugim naročnik kakršnegakoli obrazca za pripravo voznih redov tudi ni predpisal oziroma predvidel. Je pa iz 2. točke (Predmet javnega naročila) razvidno, da je naročnik določil, da mora ponudnik "ponuditi takšen vozni red, da bo zagotovil ustavljanje vozila na vseh vstopnih âˆ" izstopnih postajah na določeni relaciji za šolarje in da bo zagotovil prihod v šolo ob zahtevanem času ter odhod iz šole o zahtevanem času", vendar naročnik te zahteve ni podrobneje predstavil v smislu določitve možnih vmesnih postaj, kot je to v svoji ponudbi predstavil vlagatelj s predloženimi voznimi redi. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v nadaljevanju pripravil tabele po posameznih sklopih, iz katerih so razvidni podatki: "zap. št.", "relacija", "št. otrok", "odhod avtobusa v šolo" in "odhod avtobusa iz šole". Dopis, ki ga izpostavlja vlagatelj v zahtevku za revizijo (dopis z dne 15. 5. 2007, ki ga je ravnatelj Osnovne šole Rovte poslal naročniku), ne more biti v postopku oddaje javnega naročila za ponudnike v delu, kjer domnevno podaja informacije, ki jih razpisna dokumentacija ne vsebuje, relevanten, saj se ponudniki z njim v postopku oddaje javnega naročila niso seznanili, saj ni bil sestavni del razpisne dokumentacije, prav tako pa ga naročnik ni posredoval ponudnikom (gospodarskim subjektom) kot dodatno informacijo v času priprave ponudb. Nasprotno razumevanje bi pomenilo arbitrarnost naročnika, sicer pa ravnanje v nasprotju z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 (Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet naročila, potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi obvestila o javnem naročilu. Kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.) in prvega odstavka 81. člena ZJN-2 (Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.). Kot je mogoče razbrati iz razpisne dokumentacije, naročnik ni določil "zahtevanega časa za prihod v šolo", ampak je določil "odhod avtobusa v šolo" po posameznih relacijah. Edina sprejemljiva razlaga naročnikove zahteve po "zahtevanem času za prihod v šolo" bi lahko bila "pred začetkom pouka", saj bi le s tem dosegli smisel izvajanja predmeta javnega naročila. To je mogoče razbrati tudi posredno, ko naročnik v osmem odstavku 2. točke (Predmet javnega naročila) razpisne dokumentacije (str. 4/42) navaja, da se "prevoz /se/ opravlja ... v skladu s šolskim urnikom".

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej obravnavala zahtevek za revizijo v delu, kjer vlagatelj izpodbija odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu in relaciji 2 2.8., kjer je bila izbrana ponudba izbranega ponudnika Martin Frelih.

Vlagatelj navaja, da so reference izbranega ponudnika Martin Frelih "zelo vprašljive, saj se nanašajo na izvedbo storitve v obdobju od 10.4.2007 do 11.6.2007, kar je po oceni vlagatelja nemogoče", "zato utemeljeno dvomi, da gre za resnične podatke". Ker se v revizijskem postopku presojajo naročnikove kršitve v postopku javnega naročanja, je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo upoštevala v smislu, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika Martin Frelih ni izločil, pa bi jo moral (kar je mogoče sicer razbrati iz drugih navedb v zahtevku za revizijo). Ne glede na to, da bi morebiti obstajala naročnikova dolžnost preverjati reference izbranega ponudnika Martin Frelih, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj zaradi "vlagateljeve ocene" in vlagateljevega "utemeljenega dvoma" spornosti nastalega položaja ne more presojati. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč ni predstavil nobenih (pravnorelevantnih, objektivnih) dejstev, kot to zahteva 5. točka četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, zato se Državna revizijska komisija tudi za izvedbo predlaganega dokaza ni odločila.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala tudi vlagateljevo revizijsko navedbo glede voznega reda v delu, kjer vlagatelj izpostavlja, da je "edini predložil vozni red, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, ostali ponudniki pa ne, zato bi naročnik od njih moral zahtevati dopolnitev ponudb". Kot je Državna revizijska komisija predhodno že pojasnila, dopisa z dne 15. 5. 2007, ki ga je ravnatelj Osnovne šole Rovte poslal naročniku, v delu, kjer domnevno podaja informacije, ki jih razpisna dokumentacija ne vsebuje, ni dopustno upoštevati, sicer pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval tudi predložitve voznega reda. Vlagateljeva revizijska navedba torej ni utemeljena.

Ker vlagatelj ni izkazal nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri izbiri ponudbe izbranega ponudnika Martin Frelih v sklopu in relaciji 2 2.8., je zahtevek za revizijo glede predlaganega ravnanja (razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu in relaciji 2 2.8.) zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila v prejšnji točki obrazložitve tega sklepa, vlagatelj ni izkazal nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri izbiri ponudbe izbranega ponudnika Martin Frelih, zaradi česar je treba šteti, da je ponudba izbranega ponudnika Martin Frelih tudi v spornem delu - tako kot je že ugotovil naročnik - popolna. Izhajajoč iz navedenega je v tej luči treba upoštevati tudi vlagateljev predlog, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu in relaciji 2 2.1., kjer je vlagateljeva ponudba uvrščena šele na tretje mesto.

V prvem odstavku 9. člena ZRPJN (Aktivna legitimacija v postopku revizije) je določeno, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN tako izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje postopka revizije hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1) interes za dodelitev naročila in (2) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, poleg interesa za dodelitev naročila izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odreči interesa za dodelitev javnega naročila, pa je mogoče ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev izključena. Namreč, ker bi naročniku kljub morebitni izločitvi ponudbe izbranega ponudnika Tehnojur za sklop in relacijo 2 2.1. kot ugodnejša ostala še ponudba izbranega ponudnika Martin Frelih, vlagatelj ne izkazuje, da bi bi bilo javno naročilo dodeljeno njemu, s tem pa ni (verjetno) izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal ene izmed procesnih predpostavk za vodenje revizijskega postopka (prvi odstavek 9. člena ZRPJN), zato je v zvezi s predlaganim ravnanjem glede odločitve o oddaji javnega naročila za sklop in relacijo 2 2.1. odločila, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo v tistem delu, kjer vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih in relacijah 2 2.4., 2 2.6., 3 3.4. ter 3 3.7.

V prvem odstavku 80. člena ZJN-2 je določeno: "V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne".

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Kot je določeno v 19. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je kot nepravilno ponudbo mogoče označiti tisto ponudbo, ki je v nasprotju s predpisi, ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41.âˆ"47. člena ZJN-2. V 41.âˆ"47. členu ZJN-2 so določeni pogoji za priznanje sposobnosti in način njihovega dokazovanja, iz česar je mogoče izpeljati, da je ponudba nepravilna, če jo predloži ponudnik, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti.

V 78. členu ZJN-2, na katerega napotuje prvi odstavek 80. člena ZJN-2, je določeno:
"(1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja".

V 77. členu ZJN-2 je določeno:
"(1) Naročnik mora, najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.
(2) V kolikor naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, je dolžan ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Naročnik je dolžan o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, ki vodi evidenco o ponudnikih z negativnimi referencami. Takega ponudnika oziroma podizvajalca se izloči iz postopkov javnega naročanja za obdobje treh let, v kolikor je predmet naročila blago ali storitev oziroma za obdobje petih let, v kolikor je predmet naročila gradnja. Ministrstvo, pristojno za finance, objavi seznam ponudnikov z negativnimi referencami na svoji spletni strani".

V prvem odstavku 79. člena ZJN-2 je določeno: "Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi".

V 41. členu ZJN-2 je med drugim določeno:
"(1) Naročnik mora javno naročilo oddati na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Ne glede na druge določbe tega zakona ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo.
(3) Naročnik lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu."

V 49. členu ZJN-2 so določena pravila glede preverjanja "neobičajno nizke ponudbe".

Preverjanje, ki ga določa prvi odstavek 41. člena ZJN-2, se nanaša na ugotavljanje ekonomske in finančne sposobnosti (44. člen ZJN-2), tehnične in/ali kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2), standardov za zagotovitev kakovosti (46. člen ZJN-2) ter standardov za okoljsko upravljanje (47. člen ZJN-2). To preverjanje naročnik opravi pri ponudnikih, ki izpolnjujejo pogoje iz 42. ZJN-2 (osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika) in 43. člena ZJN-2 (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti).

Kot je razvidno iz prej navedenih členov ZJN-2, ima naročnik v postopku javnega naročanja določene obveznosti s sprejemanjem odločitve o oddaji javnega naročila.

V prvem odstavku 79. člena ZJN-2 je določeno, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji javnega naročila. Pregled je, kot izhaja iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2, namenjen ugotavljanju popolnosti ponudb. Če ponudba ni popolna, jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Poseben postopek oziroma režim ZJN-2 določa za formalno nepopolne ponudbe (17. točka prvega odstavka 2. člena in 78. člen ZJN-2). V postopku pregleda ponudb naročnik med drugim preveri izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti (prvi odstavek 41. člena ZJN-2). Iz navedenega je mogoče povzeti, da mora naročnik v primeru oddaje javnega naročila izbrati le popolno ponudbo.

Kot je mogoče ugotoviti iz 41.âˆ"47. člena ZJN-2, ti členi določajo možna dokazila, ki jih lahko gospodarski subjekti uporabijo za izkazovanje sposobnosti. Po roku za predložitev ponudb v razpisno dokumentacijo ni mogoče več poseči (prvi odstavek 81. člena ZJN-2 kot tudi 12. člen ZRPJN), zaradi česar ponudniki izkažejo sposobnost z dokazili, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik torej pregleda zahtevana dokazila in s tem ugotavlja sposobnost ponudnikov.

Kot pa izhaja iz prvega odstavka 77. člena ZJN-2, je naročnikova dolžnost (... mora ...) "preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe", izpolnitev te dolžnosti pa je âˆ" kot izhaja iz zakonske določbe âˆ" lahko vezana na različne časovne trenutke, saj zakon izrecno navaja, da je ta trenutek "najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila", naročniku pa omogoča (â?? lahko â??), da jih preveri "že prej" (torej pred sklenitvijo pogodbe o oddaji javnega naročila). Sklenitev pogodbe je razen v primeru zakonske izjeme iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN mogoča šele po poteku rokov za uveljavljanje pravnega varstva, če ponudniki pravnega varstvo niso uveljavljali, oziroma po končanem postopku pravnega varstva (drugi odstavek 11. člena ZRPJN). Vendar pa se postavi vprašanje, kaj določba prvega odstavka 77. člena ZJN-2 pomeni v luči naročnikovega odločanja o izbiri ponudbe.

Kot nadalje izhaja iz drugega odstavka 77. člena ZJN-2, če naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, je dolžan ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Kot izhaja iz te zakonske določbe, se naročnikovo ravnanje po izločitvi ponudnika iz postopka oddaje javnega naročanja veže na izpolnitev pogoja, tj. predhodno ugotovitev, da je nek ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila. Če naročnik takega ponudnikovega ravnanja v postopku javnega naročanja ne ugotovi, ponudnika ne izloči.

Kot izhaja iz 77. člena ZJN-2, so v tem členu uporabljeni pojmi "podatek", "navedba" in "dokazilo". V samem 77. členu ZJN-2 ni določena podrobnejša razlaga posameznih pojmov.

ZJN-2 pa na več mestih uporablja vse prej navedene tri pojme. Ker pa se ti pojmi nanašajo na (izbrano) ponudbo, je v tem pogledu treba šteti, da gre za preverjanje oziroma ugotavljanje elementov, ki izvirajo iz sfere (izbranega) ponudnika (ne pa naročnika).

Za uporabo pojma "podatek" po prvem odstavku 77. člena ZJN-2 si je mogoče pomagati z določbo drugega odstavka 41. člena ZJN-2, ki ponudnike razbremenjuje prilaganja dokazil o podatkih, ki se nahajajo v uradnih evidencah, saj v takem primeru ponudnik poda zgolj izjavo, ki jih mora vsebovati ponudba, naročnik pa nato te podatke pridobi sam. Takemu stališču pritrjuje tudi Predlog Zakona o javnem naročanju (Poročevalec, EVA: 2005-1611-0077, šifra: 00712-11/2006/53, 11. 8. 2006), saj je v pojasnilu k 77. členu Predloga ZJN-2 navedeno: "Določba 77. člena razbremenjuje ponudnike pri kandidiranju na razpisih, saj od naročnikov zahteva, da le-ti pridobijo podatke iz javnih evidenc sami. Ponudniki v ponudbi zgolj predložijo izjavo, da vsi zahtevani podatki v javnih evidencah obstajajo". Tako razumevanje prvega odstavka 77. člena ZJN-2 je mogoče razbrati tudi iz literature (npr. Sašo Matas in drugi, Zakon o javnem naročanju s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2007, str. 290).

Prvi odstavek 77. člena ZJN-2 govori tudi o "drugih navedbah iz ponudbe", ki pa jih gre obravnavati v povezavi z naročnikovimi preverjanji iz uradnih evidenc. Tako stališče navaja tudi literatura (npr. Sašo Matas in drugi, Zakon o javnem naročanju s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2007, str. 290).

ZJN-2 torej omogoča ponudnikom predložiti izjavo glede podatkov, ki se vodijo v uradnih evidencah; podatek v taki evidenci je naročniku vsekakor dostopen (zlasti če se evidenca vodi tudi v elektronski obliki); pridobitev listine kot dokazila iz take evidence je naročniku mogoča; pridobljena listina bo imela naravo javne listine (tretji odstavek 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 âˆ" ZUP-UPB2, 105/2006 âˆ" ZUS-1, 26/2007 âˆ" skl. US: U-I-69/07-9); v nadaljevanju: ZUP); javna listina kot listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 169. člena ZUP); ponudnik pa z izjavo potrjuje obstoj nekje evidentiranih stanja, pravice itd., kar je vsekakor mogoče preveriti tudi v neki odmaknjeni časovni točki ipd.

Vendar se podatki in navedbe ne nahajajo zgolj v uradnih evidencah, ampak se nahajajo tudi v zasebni sferi ponudnikov. Zakonsko določbo je tako npr. mogoče povezati s tem, da naročnik v razpisni dokumentaciji predvidi, da je zadosti, da ponudniki za dokazovanje izpolnjevanja nekega pogoja predložijo na določen način oblikovano izjavo in hkrati veže predložitev še kakšnega drugega dokazila, ki bo obstoj in vsebino podatkov oziroma navedb v primeru izbire ponudbe potrdil.

Kot tudi izhaja iz prvega odstavka 77. člena ZJN-2, mora naročnik preveriti obstoj in vsebino podatkov "iz izbrane ponudbe", to pa stori "najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej". V spornem postopku javnega naročanja gre za odprti postopek oddaje javnega naročila, kjer nek ponudnik postane izbrani ponudnik šele z naročnikovim sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je âˆ" kot že pojasnjeno âˆ" zavezan preveriti podatke, ki so evidentirani v uradnih evidencah, to pa mora storiti najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji javnega naročila. Naročnik tako ni zavezan tega storiti že v postopku javnega naročanja pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, po izrecni zakonski določbi pa to lahko stori že prej. Zakonsko določbo je mogoče interpretirati v smeri, da se ta trenutek "že prej" nanaša na trenutek pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, saj bi drugačno razumevanje v odprtem postopku oddaje javnega naročila pomenilo, da je ta dostavek ob dejstvu, da naročnik preverja podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, odveč. Tako je mogoče šteti, da ponudnik s podajo izjave, da določeni podatki obstajajo, podaja navedbo, ki omogoča naročniku v tem delu šteti ponudbo kot popolno ali mu jo omogoča ocenjevati, naročnik pa se lahko za preverjanje teh podatkov oziroma navedb v odprtem postopku odloči do sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. S tem pa naročniku ni mogoče očitati opustitve ravnanj v postopku javnega naročanja pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila.

V sklopu izvajanja nalog, za katere je ustanovljen, naročnik izvaja tudi postopke javnega naročanja. Hkrati je treba opozoriti, da naročnik odgovarja za svoje poslovanje, odgovornost pa seže še na številna druga področja, ne zgolj javnonaročniška.

Vlagatelj kot sporno najprej izpostavlja izpolnjevanje zahteve glede voznega parka.

Kot izhaja iz točke 12) šestega odstavka 7. točke razpisne dokumentacije (str. 13/42 razpisne dokumentacije), pravilna ponudba vsebuje "izjavo ponudnika, da izpolnjuje pogoje Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok (obrazec št. 12)". Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v obrazec št. 12 (str. 34/42 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik pripravil tabelo, ki so jo morali ponudniki izpolniti z določenimi podatki po posameznih rubrikah. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz obrazca št. 12 ne izhaja, da lahko ponudnik vpiše zgolj vozila, ki jih "ima v lasti" (kakor je v delu svojih revizijskih navedb zavzel stališče vlagatelj), ampak so morali ponudniki vpisati podatke o vozilih, s katerimi razpolagajo (Razpolagamo z naslednjimi vozili:), ta pojem pa je širši od pojma "imeti v lasti". širša razlaga pojma razpolagati izhaja tako iz predpisov (Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, 18/2007 âˆ" skl. US: U-I-70/04-18; Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 âˆ" odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007 âˆ" odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007) kot razlage Slovarja slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1995), ki navaja, da ta pojem pomeni "imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj", kar omogoča tudi položaje najema, lizinga, posode idr., kar pa tudi pomeni, da ima lastninsko pravico na vozilu najemodajalec, lizingodajalec, posodnik idr., ne pa najemnik, lizingojemalec, izposojevalec idr.

Izhajajoč iz prej navedenega je treba v tej luči tudi opozoriti na določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/2006 âˆ" ZVCP-1-UPB4, 139/2006 âˆ" ZORed; v nadaljevanju: ZVCP-1) in podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi.

V prvem odstavku 192. člena ZVCP-1 je določeno, da je registracija vozila vpis podatkov o registrski označbi, določenih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih motornih in priklopnih vozil. V prvem odstavku 193. člena ZVCP-1 je med drugim določeno, da registracijo vozil opravljajo upravne enote in organizacije, ki opravljajo tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, ter gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost prodaje motornih oziroma priklopnih vozil, ki jih z javnim pooblastilom določi minister, pristojen za notranje zadeve. V drugem odstavku 202. člena ZVCP-1 je med drugim določeno, da evidenco registriranih vozil vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. V skladu s 17. členom Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 66/2005, 48/2006, 66/2007) se evidenca registriranih vozil vodi računalniško in v obliki kartoteke vozil, ki jo sestavljajo predlogi za registracijo vozila. V prvem odstavku 202. člena ZVCP-1 je med drugim določeno, da evidenca registriranih vozil vsebuje podatke o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila (šesta alinea), in podatke o lastniku (sedma alinea). V tretjem odstavku 192. člena ZVCP-1 je določeno: "Če je vozilo v lasti več oseb, se registrira na ime osebe, ki jo določijo solastniki oziroma skupni lastniki. Vozilo, ki je predmet pogodbe o lizingu ali pogodbe o zakupu ali prodaje s pridržkom lastninske pravice, se lahko registrira na ime uporabnika vozila, če poda lastnik vozila pisno soglasje. V tem primeru se določbe zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika. V takem primeru se v prometnem dovoljenju navede tudi lastnika vozila." Če torej neka oseba z vozilom razpolaga, pa vozilo ni nanjo registrirano, podatki o tej osebi niso evidentirani v evidenci registriranih vozil. Ravno tako v tej evidenci niso navedeni podatki, če vozilo še ni bilo registrirano.

Iz vsebine razpisne dokumentacije in obrazca št. 12 (izjava ponudnika, da izpolnjuje pogoje pravilnika) je mogoče razbrati, da s predložitvijo te izjave vsak izmed ponudnikov dokazuje izpolnjevanje pogoja za priznanje tehnične sposobnosti. Vsebino pogoja je mogoče razbrati posredno iz vsebine dokazila, in sicer, da ponudnik opravlja prevoze otrok s tehnično brezhibnimi vozili ter da izpolnjuje pogoje iz podzakonskega akta. Vsak ponudnik je moral v tabelo vpisati tudi podatke za vozila, s katerimi razpolaga. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik kot edino dokazilo za dokazovanje teh pogojev predpisal izpolnitev, žigosanje in podpis obrazca št. 12. Naročnik ni predvidel drugih dokazil.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Tehnojur in ugotovila, da je izbrani ponudnik Tehnojur izpolnil obrazec št. 12 tako, da je vanj vnesel podatke za osem vozil, ga podpisal in žigosal. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama tako ugotovljeno dejansko ni sporno.

Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je navedbo Upravne enote Logatec v potrdilu št. 021-6/07-96 z dne 19. 7. 2007, ko navaja, da izbrani ponudnik Tehnojur "razpolaga (poudarila Državna revizijska komisija) s petimi vozili navedenimi v izjavi, ... za vozila Neoplan, Iveco in Citroen letnik 2007 ... podatka ne moremo potrditi", treba upoštevati v luči določb ZVCP-1 in podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi. Namreč, pojem "razpolaga", ki ga uporablja Upravna enota Logatec, je v primerjavi s pojmom "razpolaga", ki ga uporablja naročnik v razpisni dokumentaciji, ožji, saj predvideva zgolj situaciji iz prvega odstavka 202. člena ZVCP-1 (Upravna enota Logatec ima namreč le v tem obsegu pravno podlago za ugotavljanje razpolaganja z vozili). Kot že pojasnjeno, razpisna dokumentacija omogoča širše razumevanje spornega pojma, saj ne veže razpolaganja vozila z registracijo na ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predpisano dokazilo primerljivo tudi dokazilu, ki je določeno v točki h) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki določa: "Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov: ... h) z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naročila".

Tako kot ZJN-2, ki omogoča zgolj predložitev izjave, je tudi naročnik predvidel le izjavo. Tudi iz ZJN-2 je razvidno, da je mogoča širša razlaga od zgolj "imeti v lasti". ZJN-2 namreč določa, da ponudnik navede opremo, ki jo ima "na voljo", kar zagotovo predvideva še druge pravne položaje (in ne le razpolaganje z lastninsko pravico).

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije je naročnik predvidel le enoten obrazec izjave, vanj pa so ponudniki vnesli podatke o tistih vozilih, s katerimi razpolagajo. Naročnik v obrazcu št. 12 ni tudi predvidel, naj ponudniki označijo, ali so vpisana vozila evidentirana na ponudnika. Naročnik je na Upravno enoto Logatec 4. 7. 2007 posredoval izjave ponudnikov v celoti. S takim ravnanjem je naročnik sprožil postopek preverjanja tako podatkov iz javnih evidenc kot tudi podatkov, ki v taki evidenci niso vpisani.

Ker je podatke (na podlagi podanih izjav) mogoče preveriti najkasneje pred sklenitvijo pogodbe (prvi odstavek 77. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ni ugotovila očitane kršitve. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da naročnik ni zahteval, da je treba ponudnikom razpolaganje z vozili, ki niso registrirana nanje, dokazovati še s kakšnim dodatnim dokazilom kot zgolj z izjavo, podano v obrazcu št. 12.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ni uspel dokazati njegove utemeljenosti.

Vlagatelj kot sporne izpostavlja tudi tri reference, ki jih je predložil izbrani ponudnik Tehnojur.

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije (str. 15/42 in 16/42), je naročnik zahteval, da bo točkoval le reference, predložene na obrazcu št. 16 (Referenčna izjava), pri čemer morajo elementi na predloženih referencah ustrezati naročnikovim zahtevam (število voženj, obdobje izvajanja storitve itd.), reference pa morajo biti opremljene še z žigom in s podpisom dajalca reference. Naročnik je med drugim določil: "Referenca, ki izkazuje manj kot določajo zgoraj napisani pogoji, se ne upošteva" in da je za reference mogoče dobiti največ 20 točk (str. 15/42 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je v obrazcu št. 16 navedeno besedilo "... (na podlagi pogodbe, dogovora, naročilnice ...)" za besedilom "referenčna izjava za opravljeno storitev najmanj 10 prevozov, v obdobju, ki je trajalo najmanj 2 meseca", vendar besedilo iz oklepaja ne pomeni, da so to dokazi, ki jih je treba predložiti v ponudbo, ampak gre zgolj za primere pravnih podlag, na podlagi katerih je mogoče opravljati prevoze.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Tehnojur in ugotovila, da je ta ponudnik predložil 22 obrazcev št. 16 (Referenčna izjava). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v sporne tri reference in ugotovila, da so poleg tega,da so predložene na zahtevanem obrazcu št. 16, so tudi izpolnjene v vseh zahtevanih delih, da navajajo vsaj 10 prevozov, da so podpisane in žigosane. V tem delu Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ko utemeljuje odločitev o zahtevku za revizijo, vendar hkrati ugotavlja, da ni mogoče v celoti slediti naročniku, in sicer v delu, ko navaja, da "so le-te v skladu z razpisanimi pogoji, ki določajo, da ... je ponudnik v obdobju, najmanj 2 mesecev izvedel najmanj 10 storitev prevoza".

Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da sporni referenci, ki ju je izbrani ponudnik Tehnojur predložil v imenu dajalcev reference Inema, d. o. o., Ljubljana in Rudi Tours, Rudi Grm, s. p., Velika štanga, ne izpolnjujeta zahteve glede obdobja (najmanj 2 mesecev), zaradi česar na sam postopek ocenjevanja ponudb pa tudi na sam postopek javnega naročanja ne moreta vplivati, saj se v skladu z določbo s str. 15/42 razpisne dokumentacije ne upoštevata. Namreč, na referenci dajalca reference Inema, d. o. o., Ljubljana je zapisano obdobje "od 1. 5. 2005 do 31. 6. 2005" (čeprav junij nima 31 dni, pa je mogoče šteti, da je referenca dana za obdobje do zadnjega junija, tj. 30. 6.), na referenci dajalca reference Rudi Tours, Rudi Grm, s. p., Velika štanga pa je navedeno obdobje "od 15. 9. do 14. 11. 2006", kar je v obeh primerih za en dan krajše obdobje od dveh mesecev, kar je bila minimalna zahteva razpisne dokumentacije. Ti obdobji bi bili sicer pravilni, če bi razpisna dokumentacija določala, da je obdobje lahko dolgo "največ 2 meseca".

Namreč, glede na to, da reference izhajajo iz pogodbenih razmerij (na podlagi pogodbe, dogovora, naročilnice ...), je za štetje roka treba uporabiti določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 âˆ" odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007 âˆ" odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007); v nadaljevanju: OZ), saj ta zakon ureja pogodbena razmerja in pravila o štetju rokov pri pogodbenih razmerjih. Tako je v drugem odstavku 62. člena OZ določeno: "Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca." Upoštevajoč 62. člen OZ bi bili sporni referenci pravilno izpolnjeni, če bi kot končni datum obdobja dajalec reference Inema, d. o. o., Ljubljana zapisal datum "do 1. 7. 2005", dajalec reference Rudi Tours, Rudi Grm, s. p., Velika štanga pa "do 15. 11. 2006".

V zvezi s tretjo sporno referenco, ki jo je izdal Vzgojno-varstveni zavod Kurirček Logatec, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj navaja, da za ta vrtec opravlja prevoze, zato mu ni znano, da bi prevoze opravljal tudi izbrani ponudnik Tehnojur. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Tehnojur in ugotovila, da je na podani referenci zapisano obdobje "od 9. 1. 06 do 9. 3. 2006", na vlagateljevi pa obdobje "1. 4. 2007 do 1. 6. 2007". Na vlagateljevi referenci je tudi zapisana opomba: "V šolskem letu 2006/2007 je gospod Franc Oblak opravil za VVZ Kurirček Logatec 45 avtobusnih prevozov, s katerimi smo bili zelo zadovoljni". šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta (prvi odstavek 34. člena Zakona o osnovni šoli; Uradni list RS, št. 81/2006 âˆ" ZOsn-UPB3). Kot je razvidno iz referenčnih obdobij, je dajalec reference potrdil prevoze v dveh različnih (šolskih) letih. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni zatrjeval, da je tudi v spornem obdobju izvajal prevoze, kaj takega ni niti dokazoval, saj je zahteval, naj se ugotovi, ali je izbrani ponudnik Tehnojur res opravljal prevoze. Ker vlagatelj tudi v tem primeru ni podal nobenega (pravnorelevantnega) dejstva, se Državna revizijska komisija ni odločila izvesti dokazov. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati spornosti reference dajalca reference Vzgojno-varstveni zavod Kurirček Logatec.

Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da kljub neupoštevanju (zaradi napačne dolžine obdobja) spornih dveh referenc in temu, da vlagatelj ni uspel izkazati spornosti tudi tretje reference, kot tega, da vlagatelj ne oporeka tudi drugim referencam, ostaja v ponudbi izbranega ponudnika Tehnojur še naprej 20 referenc, za katere ohranja pridobljenih 20 točk po merilu reference.

Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel izkazati utemeljenosti zahtevka za revizijo niti v delu, ki se nanaša na spornost referenc izbranega ponudnika Tehnojur.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala očitke v zvezi z voznimi redi.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v "zapisnik ustne obravnave pojasnitve neobičajno nizke ponudbe v skladu z 49. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06), ki je potekal dne 18.07.2007 v prostori Občine Logatec" in ugotovila, da nosi številko dokumenta 430-5/2007-43, sestavljen pa je bil 18. 7. 2007. K temu dokumentu je bila speta "vročilnica (97. člen ZUP)", iz katere izhaja, da je izbrani ponudnik Tehnojur navedeni zapisnik prevzel 18. 7. 2007. Kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika nosi številko dokumenta 430-5/2007-44 (kar je kasnejša zaporedna številka kot sporni zapisnik), sestavljena pa je bil 18. 7. 2007 (isti dan kot sporni zapisnik). Tako je mogoče ugotoviti, da naročnik ustne obravnave ni izvedel 19. 7. 2007.

Državna revizijska komisija je že predhodno ugotovila, da naročnik ni določil, naj ponudniki predložijo vozni red (kot dokazilo).

Prav tako je Državna revizijska komisija opozorila, da dopis z dne 15. 5. 2007, ki ga je ravnatelj Osnovne šole Rovte poslal naročniku, ne more biti v postopku oddaje javnega naročila v delu, kjer domnevno podaja informacije, ki jih razpisna dokumentacija ne vsebuje, za ponudnike relevanten, saj se ponudniki z njim v postopku oddaje javnega naročila niso seznanili, saj ni bil sestavni del razpisne dokumentacije, prav tako pa ga naročnik ni posredoval ponudnikom (gospodarskim subjektom) kot dodatno informacijo v času priprave ponudb. Izhajajoč iz navedenega vlagateljeve revizijske navedbe, ki temeljijo na spornem dopisu v delu, kjer domnevno podaja informacije, ki jih razpisna dokumentacija ne vsebuje, ne morejo biti utemeljene. Sicer pa je treba opozoriti, da ravno prevoz zgolj z enim avtobusom omogoča, da "bodo otroci v šoli istočasno in tudi odpeljani iz šole ob istem času". Namreč, prevoz učencev z več kot enim vozilom v šolo lahko (očitneje) pomeni prihod ob različnih časih (čeprav npr. minimalnih razlikah), odvoz otrok z več kot enim vozilom, pa ravno tako lahko pomeni zamike (čeprav minimalne) v odhodih.

Vlagatelj zatrjuje, da zahteve iz razpisne dokumentacije "ponuditi tak vozni red, da bo zagotovil prihod v šolo ob zahtevanem času ter odhod iz šole ob zahtevanem času" izbrani ponudnik Tehnojur ne bo mogel zadostiti, saj bo z enim avtobusom izvajal prevoze na treh relacijah. Državna revizijska komisija je vpogledala v zapisnik št. 430-5/2007-43 z dne 18. 7. 2007 in ugotovila, da je izbrani ponudnik Tehnojur predstavil način izvedbe storitve za kraje Gradišče (sklop in relacija 3 3.2.), Kurja vas (sklop in relacija 3 3.3.) in Praprotno Brdo (sklop in relacija 3 3.7.). Državna revizijska komisija nadalje tudi ugotavlja, da vlagatelj ni predložil ponudbe v sklopih in relacijah 3 3.2. ter 3 3.3., zaradi česar način izvedbe prevozov v teh dveh sklopih in relacijah ne more vplivati na vlagatelja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 2. točki (Predmet javnega naročila) razpisne dokumentacije (str. 4/42) med drugim določil:
"Naročilo se odda za posamezno razpisno območje (osnovno šolo) v celoti ali za posamezno relacijo.
Ponudnik mora obvezno pripraviti ponudbo po posameznih razpisnih območjih (osnovnih šolah), s tem, da lahko ponudi tudi posamezne relacije".

Morebitna spornost ali nejasnost določbe razpisne dokumentacije po roku za predložitev ponudb na podlagi 12. člena ZRPJN ne more biti predmet meritorne (vsebinske) obravnave v revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dopustil, da ponudniki lahko predložijo ponudbo bodisi za celotno razpisno območje (torej vse relacije znotraj enega razpisnega območja) bodisi za posamezne relacije. Slednjo zahtevo je mogoče razumeti tudi na način, da ponudniki predložijo ponudbo na način, da izberejo znotraj razpisnega območja določeno število relacij in za tako kombinacijo pripravijo tudi ponudbo.

Ker se vlagatelj v zahtevku za revizijo sklicuje zgolj na določbo razpisne dokumentacije, ki določa, da "mora posamezni ponudnik ponuditi tak vozni red, da bo zagotovil prihod v šolo ob zahtevanem času ter odhod iz šole ob zahtevanem času", je Državna revizijska komisija zgolj v tem delu preverila utemeljenost vlagateljevega očitka. Kot je že bilo pojasnjeno, je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni določil "zahtevanega časa za prihod v šolo", ampak je določil "odhod avtobusa v šolo" po posameznih relacijah. Edina sprejemljiva razlaga naročnikove zahteve po "zahtevanem času za prihod v šolo" bi lahko bila "pred začetkom pouka", saj bi le s tem dosegli smisel izvajanja predmeta javnega naročila. To je mogoče razbrati tudi posredno, ko naročnik v osmem odstavku 2. točke (Predmet javnega naročila) razpisne dokumentacije (str. 4/42) navaja, da se "prevoz /se/ opravlja ... v skladu s šolskim urnikom". Po presoji Državne revizijske komisije vlagatelj ne more vnaprej zatrjevati, da zgolj zaradi možne rešitve načina izvedbe prevozov učencev izbrani ponudnik Tehnojur ne bo mogel zadostiti zahtevi po prihodu v šolo "ob zahtevanem času". Državna revizijska komisija pa prav tako ugotavlja, da je v sklopih in relacijah 3 3.2. ter 3 3.7. naročnik določil "odhod avtobusa iz šole" ob 14.10. Avtobusa na tej relaciji imata torej sočasni odhod iz šole. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v sklopu in relaciji 3 3.3. "Kurja vas - Oš Rovte in nazaj" očitno predvidel tudi vračanje otrok iz šole, saj relacija obsega tudi pot "nazaj", vendar pa je naročnik v rubriko "odhod avtobusa iz šole" zapisal "/", kar naj bi kazalo na to, da za to relacijo ni odhodov iz šole. Ker je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna oziroma sama s sabo v nasprotju, tega ni mogoče šteti v škodo izbranega ponudnika Tehnojur. Mogoče pa je razumeti, da je sočasen odhod iz šole za otroke v sklopu in relaciji 3 3.3. s tistimi otroci, ki odhajajo v sklopih in relacijah 3 3.2. ter 3 3.7., možen.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi v tem delu zahtevka za revizijo ni izkazal njegove utemeljenosti.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija preizkusila tudi vlagateljeve revizijske navedbe glede "nesorazmerno nizke cene".

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik 7. členu 3. točke (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) (str. 8/42 razpisne dokumentacije) določil: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene ali pa v zvezi s ceno obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila storitve, bo naročnik od ponudnika pisno zahteval podrobne podatke o elementih ponudbe in njeno obrazložitev, ki se nanaša na ekonomičnost načina ponujene storitve."

V 49. členu ZJN-2 je med drugim določeno:
"(1) Če naročnik meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, mora naročnik, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
a) ekonomičnost načina gradnje, proizvodnega procesa ali ponujene storitve;
b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvedbi gradnje, dobavi blaga ali opravljanju storitev;
c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
d) skladnost s predpisi o zagotavljanju zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
(2) Naročnik mora preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči."

Državna revizijska komisija najprej opozarja na že večkrat zavzeto stališče, in sicer, da je oblikovanje ponudbenih cen v prvi vrsti stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov. Ponudbena cena je namreč eden od bistvenih elementov konkurenčnosti na prostem trgu blaga, storitev in gradenj. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje. Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz neobičajno nizke cene (ponudbe), pa ZJN-2 naročniku daje možnost, da ponudbo, ki vsebuje neobičajno nizko ceno, zavrne.

Kot izhaja iz prvega odstavka 49. člena ZJN-2, preverjanje neobičajno nizke ponudbe sproži naročnik s tem, da meni (da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka) oziroma da obstaja dvom (o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve). V obeh primerih gre torej za subjektivna momenta, ki pa izvirata iz naročnikove (ne pa ponudnikove oziroma vlagateljeve) sfere.

Kot tudi izhaja iz prvega odstavka 49. člena ZJN-2, je institut "neobičajno nizke ponudbe" namenjen predvsem varstvu ponudnikov, saj naročniku onemogoča, da bi ponudbe, ko so izpolnjeni določeni dejanski stanovi, brez izvedbe z zakonom določenega postopka zavrnil. Iz zakonske določbe pa je tudi razvidno, da naročnik tudi ni zavezan na avtomatično preverjanje ponudbe, ki naj bi bile neobičajno nizke, ampak to stori takrat, ko naročnik bodisi (1a) meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka bodisi (1b) da v zvezi s tako ponudbo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na â?? storitve, in (2) bi tako ponudbo želel zavrniti. Če naročnik določene ponudbe, ki naj bi bila neobičajno nizka, nima namena zavrniti, postopka iz 49. člena ZJN-2 tudi ne izvede. Kot je mogoče tudi ugotoviti, ZJN-2 ne določa pravil, katero ponudbo oziroma ceno je v danih okoliščinah posameznega primera treba šteti za "neobičajno nizko", zato je treba šteti, da je zakonodajalec oceno o tem, ali je ponudba oziroma cena neobičajno nizka, v celoti prepustil poslovni presoji naročnika. Tako je mogoče zaključiti, da ima naročnik v skladu z 49. členom ZJN-2 res možnost preveriti realnost ponudbe oziroma ponudbene cene posameznega ponudnika, vendar to stori le v primeru, če sam meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka bodisi da v zvezi s tako ponudbo naročnik dvomi o možnosti izpolnitve naročila.

Ker v postopku javnega naročanja glede storitve v sklopu in relaciji 2 2.6. naročnik ni pozival izbranega ponudnika Tehnojur na pojasnilo svoje ponudbe, je mogoče ugotoviti, da naročnik ni menil, da je ponudba neobičajno nizka (1a) oziroma podan dvom o možnosti izpolnitve naročila (1b). Naročniku torej ni mogoče očitati, da je ravnal v neskladju z ZJN-2, ker izbranega ponudnika Tehnojur ni pozval, da "predloži podrobne podatke o elementih cene". Na navedeno ugotovitev ne more vplivati niti naročnikovo izvajanje dokazov v revizijskem postopku, ki ga je sprožil zahtevek za revizijo.

Kot pa je mogoče nadalje tudi ugotoviti, je naročnik v postopku javnega naročanja k pojasnilu ponudbe pozval izbranega ponudnika Tehnojur zaradi izvedbe storitve v sklopu in relaciji 3 3.7. Naročnik je v zvezi s tem 18. 7. 2007 v prostorih naročnika organiziral ustno obravnavo, kjer je izbrani ponudnik Tehnojur pojasnil način izvedbe storitve v sklopu in relaciji 3 3.7. Ustno obravnavo je naročnik dokumentiral z "zapisnikom ustne obravnave pojasnitve neobičajno nizke ponudbe v skladu z 49. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06), ki je potekal dne 18.07.2007 v prostori Občine Logatec" št. 430-5/2007-43. Z vpogledom v ta zapisnik je mogoče ugotoviti, da se je izbrani ponudnik Tehnojur po vsakem svojem pojasnilu oziroma izjavi tudi podpisal; podpisal se je pod tri izjave oziroma pojasnila. Ker naročnik v nadaljevanju postopka javnega naročanja ponudbe (sprejem ponudbe oziroma sprejem odločitve o oddaji javnega naročila) ni zavrnil, je mogoče šteti, da je naročnik tudi sprejel podano obrazložitev izbranega ponudnika Tehnojur glede "ekonomičnosti načina ponujene storitve", ko je ta pojasnil, kako bo prevoze na treh relacijah lahko opravljal z enim avtobusom po ponujeni ceni. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju naročniku ni mogoče očitati kršitve ZJN-2.

Državna revizijska komisija tako povzema, da zahtevek za revizijo ni utemeljen tudi v delu, ki se nanaša na zatrjevane naročnikove kršitve glede (opustitve) preverjanja neobičajno nizke ponudbe.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel izkazati niti nezakonitosti naročnikovega ravnanja v delu, kjer vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih in relacijah 2 2.4., 2 2.6., 3 3.4. in 3 3.7. izbranemu ponudniku Tehnojur. Vlagatelj namreč ni uspel izkazati, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika Tehnojur, pa je ne bi smel, ker ponudba izbranega ponudnika Tehnojur ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj pa prav tako ni uspel izkazati, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika Tehnojur neupravičeno ocenjeval. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija glede predlaganega ravnanja v sklopih in relacijah 2 2.4., 2 2.6., 3 3.4. ter 3 3.7. zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 22. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 26. 9. 2007

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije

Po pooblastilu
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec,
- Franci Oblak, s. p., Hlevni Vrh 11 e, 1373 Rovte,
- Tehnojur, d. o. o., Rovte 128, 1373 Rovte,
- Martin Frelih, s. p., Goropeke 10, 4226 Žiri,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran