018-246/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članov Jožefa Kocuvana in mag. Nataše Jeršič, kot članov senata, ter ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "Dobavo in montažo 5. sklopov tehnološke in medicinske opreme za objekt Nove pediatrične klinike Kliničnega centra Ljubljana", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), soglasno dne 25.09.2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 26.07.2007 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 48/2007 dne 01.06.2007, pod št. objave Ob-16178/07 in na Portalu javnih naročil, dne 17.07.2007, pod št. objave R60/2007 in R61/2007 ter v Uradnem glasilu EU, št. 2007/S 103-127026 dne 01.06.2007, objavil obvestilo o javnem naročilu za "Dobavo in montažo 5. sklopov tehnološke in medicinske opreme za objekt Nove pediatrične klinike Kliničnega centra Ljubljana".
Vlagatelj je z vlogo z dne 26.07.2007, še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga ustrezne spremembe in popravke tehničnih zahtev v razpisni dokumentaciji tako, da bodo lahko tudi ostali ponudniki oddali ustrezne in pravilne ponudbe poleg preferiranih proizvajalcev oziroma ponudnikov. Vlagatelj se ne strinja s tehničnimi popisi v 1., 3. in 5. sklopu (I. točka zahtevka za revizijo). Vlagatelj v II. točki zahtevka za revizijo navaja, da je naročnika pisno z zastavljenimi vprašanji dne 20.07.2007 pozval, da v vseh sklopih omogoči splošno odstopanje od vseh tehničnih parametrov vsaj v višini 10%, ter, da v nasprotnem primeru naročnik omejuje tehnične zahteve na točno določenega proizvajalca in tako onemogoča pridobitev ustreznih ponudb tudi od drugih proizvajalcev oziroma ponudnikov. Takšno vztrajanje naročnika je po mnenju vlagatelja tako strokovno kot funkcionalno neutemeljeno in diskriminatorno. Vlagatelj je od naročnika prejel odgovor, da ne spreminja svojih zahtev in da so popisi opreme taki, da jim odgovarjajo proizvodi več proizvajalcev. Vlagatelj naročnika poziva, da mu informativno navede vsaj tri svetovno priznane proizvajalce, ki popolnoma ustrezajo tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije v pozicijah pod 3. sklop (31 in 37) in pod sklop 5 (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 16). Vlagatelj nadalje navaja, da je nemogoče ponuditi produkt, ki bi popolnoma ustrezal tehničnim razpisnim zahtevam, razen s točno določenim produktom določenega proizvajalca, s čimer je preferiran določeni proizvajalec in tako kršeno načelo enakopravnosti med ponudniki. Vlagatelj se sklicuje na določbo 2. odstavka 37. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06), skladno s katero mora naročnik oblikovati tehnične specifikacije na podlagi funkcionalnih zahtev, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika tako, da nedopustno ne omejuje konkurence med ponudniki. Prav tako določbi 4. in 5. odstavka 37. člena ZJN-2 jasno navajata, da naročnik ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da ponudba ni v skladu s specifikacijo, če ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitev, ki jo predlaga, na enak način izpolnjuje zahteve, določene v tehnični specifikaciji. V predmetnem naročilu je naročnik jasno navedel funkcionalno uporabo posameznih delov opreme tako, da takšno natančno definiranje tehničnih meril pomeni le preferiranje točno določenega ponudnika. Vlagatelj v nadaljevanju II. točke zahtevka za revizijo izpostavlja posamezne tehnične zahteve v okviru 5. sklopa, pri čemer najprej opozarja, da naročnik kljub spremembi razpisne dokumentacije le dva dni pred potekom roka za oddajo ponudb, ni spremenil roka za oddajo ponudb. Vlagatelj naročnika poziva, da za posamezne pozicije v 5. sklopu omogoči odstopanje od določenih tehničnih parametrov za določene odstotke, oziroma v tolikšni meri, da bodo pozicije ustrezale vsaj trem svetovno priznanim proizvajalcem, ali pa naj se navede le okvirna želena dimenzija (npr. cca). V nasprotnem primeru naročnik preferira točno določenega dobavitelja opreme in omejuje tehnične zahteve na točno določenega proizvajalca ter s tem onemogoča pridobitev ustreznih ponudb tudi od drugih proizvajalcev oziroma ponudnikov. V zvezi s pozicijo 12; 37.1.3.1., pozicijo 13; 37.1.3.5, pozicijo 15; 37.1.5.2 in pozicijo 16; 37.1.5.4., vlagatelj še poudarja, da natančna višina korpusa ni relevanten podatek, ki bi spremenil funkcionalno in uporabno vrednost stativov, ampak je v največji meri povezana s potrebnimi priključki, ki jih mora stativ vsebovati oziroma razno dodatno opremo (police, infuzije, â??). Glede pozicije od zap. št. 1 do vključno zap.št. 4 (vertikalno in horizontalno rotiranje) vlagatelj opozarja, da ob daljši uporabi luči v položaju, ki le-ta sveti navzgor, lahko pride do poškodbe filtra, s čimer se bistveno skrajša življenjska doba operacijske luči.

Naročnik je s sklepom, št. 3511-13/2006-85 z dne 28.08.2007 zahtevek za revizijo vlagatelja in zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja proizvajalce, ki s svojimi proizvodi v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika v spornih pozicijah 3. in 5. sklopa. Za 1. sklop pa je v razpisni dokumentaciji izrecno navedeno, da ponudnik lahko ponudi za posamezne pozicije opreme tudi proizvode, katerih dimenzije odstopajo od dimenzij iz popisov, vendar le v primeru, da dosledno izpolnjuje zahteve o funkcionalni in dimenzijski usklajenosti. Naročnik poudarja, da bi ravno s prilaganjem tolerance za odstotke, kakor zahteva vlagatelj, privedel do preferiranja določenega proizvajalca, kljub sicer drugačnim zahtevam stroke. Sicer pa bo lahko vlagatelj šele z oddajo ponudbe dokazoval, da je njegov ponujeni proizvod ustrezen in torej ni potrebno, da bi naročnik v razpisni dokumentaciji določil tako veliko toleranco, kot jo zahteva vlagatelj. Glede na določilo 37. člena ZJN-2 bo vlagatelju v samem postopku, če bo to potrebno, dopuščeno dokazovanje v smislu tega določila, zato je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu preuranjen oziroma neutemeljen. V zvezi s spornimi pozicijami od 1 do 4 v okviru 5. sklopa pa naročnik odgovarja, da je stroka zahtevala luč, kakor je opredeljena v razpisni dokumentaciji, torej za rotacijo, ker je to za samo uporabo primernejše. Naročnik v zvezi s podaljšanjem roka za oddajo ponudb poudarja, da bo glede na vložen revizijski zahtevek s strani vlagatelja tudi podal nov datum za predložitev ponudb, sicer pa vlagatelj ni pojasnil, kako naj bi bil z ravnanjem naročnika otežkočen, oziroma ali zaradi tega ni mogoče uspešno pripraviti korektne ponudbe, niti tega ne dokazuje.

Vlagatelj je z dopisom z dne 31.08.2007 naročnika pisno obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj v zvezi z navedbami naročnika v sklepu z dne 28.08.2007 odgovarja, da je tehnično in strokovno usposobljen za izdelavo ponudbe in montažo opreme, zahtevane v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj še navaja, da je tudi sam preveril ustreznost različnih modelov posameznih proizvajalcev, ki jih dobro pozna in prišel do ugotovitev, da so navedbe vlagatelja pravilne in argumentirane. Vlagatelj še opozarja, da gre pri navedbi proizvajalcev Maquet - Heraus, Maquet - ALM in Getinge - Maquet dejansko za eno podjetje (Getinge group), iz česar izhaja.

Naročnik je z dopisom z dne 07.09.2007 odstopil zahtevek za revizijo vlagatelja skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je s sklepom dne 11.09.2007 vlagatelja pozvala, naj skladno z določilom 1. odstavka 21. člena ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o (do)plačilu revizijske takse v skladu z 22. členom ZRPJN v skupni višini 5.000 EUR. Vlagatelj je zahtevano potrdilo Državni revizijski komisiji predložil z dopisom z dne 14.09.2007.

Po pregledu dokumentacije o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno s predpisi s področja javnega naročanja, ko je v razpisno dokumentacijo vključil âˆ" po vlagateljevem mnenju âˆ" sporne tehnične zahteve, s katerimi naj bi naročnik preferiral točno določenega proizvajalca oziroma dobavitelja opreme.

Medtem, ko vlagatelj v I. točki zahtevka za revizijo navaja, da se ne strinja s tehničnimi popisi v sklopih 1., 3. in 5., se v II. točki zahtevka za revizijo (A.MAPA II. in I.; Točka 1.) najprej sklicuje na dopis z dne 20.07.2007, s katerim je pozval naročnika, da v vseh sklopih omogoči splošno odstopanje od vseh tehničnih parametrov vsaj v višini 10%, v nadaljevanju pa poziva naročnika, da navede vsaj tri svetovno priznane proizvajalce, ki popolnoma ustrezajo tehničnim zahtevam v posameznih pozicijah v okviru 3. in 5. sklopa. Vlagatelj na koncu te točke zahtevka za revizijo ponovno poziva naročnika za splošno odstopanje od vseh tehničnih parametrov v vseh sklopih, vsaj v višini 10%, oziroma v tolikšni meri, da bodo za vse posamezne pozicije v Mapi II. ustrezali vsaj trije svetovno priznani proizvajalci, ali pa naj se navede le okvirna želena dimenzija (npr. cca). V nadaljnjih točkah zahtevka za revizijo vlagatelj nasprotuje oziroma predlaga odstopanje za določene konkretne tehnične zahteve pri posameznih pozicijah v 5. sklopu.

Državna revizijska komisija je glede na dejstvo, da vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika, oziroma poziva za splošno odstopanje (vsaj v višini 10% oziroma v tolikšni meri, da bodo za vse posamezne pozicije ustrezali vsaj trije svetovno priznani proizvajalci, ali pa se naj navede le okvirna želena dimenzija) od vseh tehničnih parametrov v vseh sklopih, obravnavala očitane kršitve za vse sklope skupaj.

Vlagatelj tako za sporne tehnične zahteve (pri vseh sklopih) kot kršitev naročnika zatrjuje, da naročnik z določitvijo natančno definiranih mer in dimenzij očitno preferira točno določenega proizvajalca (oziroma dobavitelja opreme) in s tem posledično krši načelo enakopravnosti med ponudniki, in tudi nedopustno omejuje konkurenco med ponudniki.

V 2. odstavku 37. člena ZJN-2 je določeno, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Naročnik je v skladu z zakonom pri postavljanju tehničnih specifikacij sicer popolnoma avtonomen, vendar pri tem ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko dajale neupravičeno prednost določenim ponudnikom ali bi jim neupravičeno onemogočale udeležbo v postopku oddaje javnega naročila. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil varuje enakopravnost ponudnikov pri ponujanju blaga, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, je pa dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati.

Državna revizijska komisija v zvezi s trditvami vlagatelja, s katerimi le-ta očita naročniku določene kršitve, ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja, kako očitane kršitve naročnika (sploh) posegajo, oziroma bi lahko posegale v vlagateljev pravni položaj oziroma ekonomski interes. Vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da naj bi bila onemogočena pridobitev ustreznih ponudb tudi od drugih proizvajalcev oziroma ponudnikov, razen preferiranega proizvajalca oziroma ponudnika. Vlagatelj pa ne zatrjuje, da naj bi bilo zaradi spornega ravnanja naročnika onemogočeno vlagatelju uspešno potegovanje (predložitev ponudbe) za pridobitev obravnavanega javnega naročila. Nasprotno, vlagatelj v dopisu z dne 31.08.2007 (s katerim obvešča naročnika o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo), naročnika celo opozarja, da je tehnično in strokovno usposobljen za izdelavo ponudbe in dobavo ter montažo opreme zahtevane v razpisni dokumentaciji.

V zvezi z ugotovljenim je potrebno upoštevati določbo 1. odstavka 9. člena ZRPJN, ki določa:

"(1) Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
(2) V primeru, če je bil ali bi lahko bil, zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, lahko vložijo zahtevek za revizijo tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence. Organi iz prejšnjega stavka lahko zahtevek za revizijo vložijo kadarkoli med potekom postopka, vendar najkasneje do dokončnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti."

Kot izhaja iz citirane določbe 1. odstavka 9. člena ZRPJN, lahko vlagatelj kot posameznik, ščiti le svoj pravni položaj oziroma ekonomski interes, ne more pa vložiti zahtevka v splošnem (javnem) interesu, oziroma v interesu drugih ponudnikov, ki zaradi spornih tehničnih zahtev morebiti ne bi mogli sodelovati s svojo ponudbo v predmetnem postopku. Le osebe iz 2. odstavka 9. člena ZRPJN imajo procesno upravičenje (aktivno legitimacijo) za uveljavljanje varovanja javnega interesa. Le osebe iz drugega odstavka 9. člena ZRPJN imajo torej možnost zahtevati uvedbo (in nato vodenje) postopka revizije zaradi domnevnih naročnikovih kršitev, če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes.

Ker vlagatelj glede revizijskih navedb, ni (niti verjetno) izkazal, da bi naročnik zaradi domnevno spornega ravnanja posegel v vlagateljev pravni položaj oziroma ekonomski interes (oziroma kako naj bi to storil), Državna revizijska komisija navedenih revizijskih navedb že iz tega razloga ni mogla meritorno obravnavati.

Državna revizijska komisija se iz smiselno enakih razlogov, kot so ugotovljeni zgoraj, ni vsebinsko opredeljevala do vlagateljevih očitkov glede domnevnih kršitev v točki A.MAPA II. in I., Točki 2., da naročnik kljub posredovanim spremembam razpisne dokumentacije (št. 3511-13/2006-68 z dne 23.07.2007) ni spremenil roka za oddajo ponudb, določenega za dne 26.07.2007, ne glede na dejstvo, da je v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da bo vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije podal najkasneje 6 dni pred rokom za oddajo ponudb, v nasprotnem primeru pa bo po potrebi podaljšal rok za oddajo ponudb ter s tem omogočil upoštevanje dopolnitev razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč tudi v tem delu zahtevka za revizijo ni izkazal, kako je, oziroma naj bi, navedena kršitev vplivala na njegov pravni položaj oziroma ekonomski interes.

Poleg že ugotovljenega pa je potrebno opozoriti še na dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj zatrjuje, da naj bi bile določene tehnične zahteve zapisane tako, da jih lahko izpolni točno določeni proizvajalec oziroma dobavitelj opreme, pri čemer pa vlagatelj niti ne navede, kateri naj bi bil "preferirani" proizvajalec oziroma dobavitelj opreme, niti za navedene pavšalne trditve ne ponuja nobenih dokazov. Vlagatelj pa je tudi nejasen pri uporabi izrazov "proizvajalec" in "dobavitelj opreme", katera očitna povsem enači, čeprav gre za dva različna subjekta. Prav tako pa ne gre povsem prezreti dejstva, da je na obravnavano javno naročilo do trenutka vložitve zahtevka za revizijo ponudbo predložilo 7 ponudnikov. Tako vlagatelj [upoštevajoč pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US: U-I-145/03, 90/2005 - odl. US: Up-258/03, 43/2006 âˆ" odl. US: U-I-55/04, 69/2006 âˆ" odl. US: Up-236/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN], po presoji Državne revizijske komisije, ni uspel izkazati, da bi bile sporne naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije zapisane v korist zgolj enega proizvajalca oziroma dobavitelja opreme, s tem pa vlagatelj tudi ni izkazal, da bi bilo naročnikovo ravnanje v nasprotju s predpisi s področja javnega naročanja.


Državna revizijska komisija glede na vse navedeno zaključuje, da iz spisovne dokumentacije ter navedb strank ni razvidno, da bi bilo vlagatelju onemogočeno sodelovanje v postopku in da bi mu posledično nastajala škoda niti ni razvidno, da bi bil privilegiran zgolj eden od ponudnikov oziroma proizvajalcev, zaradi česar je potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, Â"Â"Â"Â"Â"Â"Â" 25.09.2007

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije

Po Pooblastilu:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana
- MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran