018-237/2007 RS, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata ter članic mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora na zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup pilotskih nočnogledov ter testne opreme, začetega na podlagi zahtevka za revizijo podjetja Lab Commerce d.o.o., Koprska 94, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za obrambo, Vojkova 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.9.2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.3.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za nakup pilotskih nočnogledov ter testne opreme. Javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 31/2007, z dne 6.4.2007, pod št. objave Ob-9663/07, in v Dodatku k Uradnem listu EU, št. 2007/S66-080593.

Naročnik je dne 17.7.2007 izdal odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je za sklop 1 (pilotski nočnogledi - 28 kosov) in sklop 2 (testna oprema - 1 komplet) kot najugodnejšega izbral ponudnika RUDIS - poslovno združenje za inženiring in izgradnjo objektov d.d. Trbovlje, Trg revolucije 25b, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve naročnik glede ponudbe vlagatelja navaja, da je le-ta nepopolna, saj naj vlagatelj ne bi predložil vseh zahtevanih podatkov, potrebnih za ocenjevanje ponudb, in sicer podatka o garancijskem roku za testno opremo, zaradi česar jo je naročnik skladno z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) izločil iz nadaljnje obravnave.

Vlagatelj je dne 23.7.2007 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je tudi zaprosil, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelju dodatno obrazložitev posredoval dne 27.7.2007, v njej pa ponovno navaja, da vlagatelj v svoji ponudbi ni izpolnil obrazca Ponudba - cene (priloga 9 razpisne dokumentacije), in sicer ni navedel podatka o garancijskem roku za testno opremo; ker pa je bil garancijski rok v razpisni dokumentaciji določen kot ocenjevalni kriterij, dopolnitev ponudbe skladno z določbami ZJN-2 ni bila dopustna in jo je naročnik izločil iz nadaljnje obravnave. Glede vlagateljeve zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je naročnik navedel, da bo vlagatelja o le-tem obvestil naknadno.

Vlagatelj je dne 9.8.2007 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov postopka revizije. Pod točkama I in II zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da naročnik za izločitev vlagateljeve ponudbe iz postopka ni podal materialnopravne podlage ter da ni podal nobenega argumenta, zakaj bi bila vlagateljeva ponudba nepravilna oz. nepopolna. Vlagatelj meni, da je naročnik s takšnim ravnanjem posegel v načelo transparentnosti ter mu otežil uveljavljanje pravnega varstva po ZRPJN. Pod točko III vlagatelj opozarja, da mu do vložitve zahtevka za revizijo naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, s čimer naj bi naročnik ravno tako kršil načelo transparentnosti. Pod točko IV zahtevka vlagatelj uvodoma opozarja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb izhaja, da je vlagatelj predložil 24 mesečni garancijski rok, torej da iz spisovne dokumentacije naročnika očitana pomanjkljivost njegove ponudbe ni razvidna. Vlagatelj nadalje navaja, da bi moral naročnik njegovo ponudbo vrednotiti takšno, kot jo je predložil. Vlagatelj meni, da je minimalni garancijski rok izpolnil že s tem, ko je podpisal krovno izjavo (prilogo 7 razpisne dokumentacije), da v celoti soglaša z vsebino razpisne dokumentacije, to je z najmanj 12 mesečnim garancijskim rokom za testno opremo. Vlagatelj opozarja, da bi bil tudi brez pridobitve točk pri spornem merilu daleč najcenejši, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo vrednotiti skladno s postavljenimi merili ter mu pri merilu "garancijski rok za testno opremo" kvečjemu ne priznati točk, nikakor pa ga ne bi smel izločiti iz nadaljnje obravnave. V točki V zahtevka za revizijo vlagatelj opozarja, da bi šlo razpisno dokumentacijo v spornem delu razumeti na način, da neizpolnitev podatka o garancijskem roku za testno opremo pomeni zgolj izgubo točk, ne pa izločitve ponudbe, ter da nejasna določila razpisne dokumentacije ne smejo iti v škodo ponudnikov.

Naročnik je izdal sklep, z dne 20.8.2007, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi sklepa navaja, da po njegovem mnenju ponudniki s podpisom krovne izjave potrjujejo zgolj seznanjenost z vsebino razpisne dokumentacije, ne podajajo pa s tem nikakršnih informacij o svoji ponudbi, zaradi česar naročnik zgolj podpisa krovne izjave vlagatelja ni štel kot izpolnitve njegovih zahtev. Nadalje naročnik opozarja, da določba 78. člena ZJN-2 jasno prepoveduje, da bi ponudniki spreminjali svoje cene in ponudbe v okviru meril, zaradi česar bi moral vlagatelj v ponudbi podati vse podatke, potrebne za ocenjevanje na podlagi vnaprej opredeljenih meril. Naročnik navaja tudi nekaj drugih pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe. Glede podatka o garancijskem roku v vlagateljevi ponudbi, navedenem v zapisniku o odpiranju ponudb, naročnik ugotavlja, da to drži le za sklop I, medtem ko je bilo pri podrobnejšem pregledu ponudbe ugotovljeno, da podatek za sklop II ni bil vpisan in je pri zapisu v zapisnik torej prišlo do napake. Glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika naročnik navaja, da je bil vlagatelju omogočen dne 13.8.2007, in da torej načelo transparentnosti ni bilo kršeno. Naročnik končno še poudarja, da nepredložitev podatkov, potrebnih za ocenjevanje ponudb skladno s postavljenimi merili, ne more pomeniti le izgube točk, temveč to, da ponudbe v celoti ni moč oceniti.

Vlagatelj je na naročnika naslovil obvestilo o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v obvestilu opozarja, da je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo bistveno širil dejansko podlago za odločitev v postopku o oddaji javnega naročila, kar je zaradi ločenosti postopka oddaje javnega naročila in postopka revizije nedopustno. Vlagatelj od naročnika tudi pričakuje, da bo pred odstopom zadeve odločil o njegovem celotnem pravovarstvenem zahtevku, t.j. tudi o zahtevi za povrnitev stroškov revizijskega postopka, česar do sedaj ni storil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 27.8.2007, odstopil vso dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je sprva presojala, ali je naročnik ravnal skladno z določili razpisne dokumentacije in s predpisi o javnem naročanju, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka ocenjevanja ponudb, in sicer zato, ker naj bi vlagatelj ne izpolnil podatka o garancijskem roku za testno opremo.

Naročnik je v poglavju IV razpisne dokumentacije (Ocenjevanje ponudb) med drugim določil, da bo izbral najugodnejšega ponudnika na podlagi kriterijev: a) skupna vrednost ponudbe, b) garancijski rok za nočnoglede, in c) garancijski rok za testno opremo. Nadalje je naročnik v poglavju V (Tehnične specifikacije), pod točko 2 "Testna oprema za nočnoglede" med ostalimi zahtevami navedel, da mora biti garancija za le-to najmanj 12 mesecev.

Iz navedenega je razvidno, da je naročnik podatek o garancijskem roku za testno opremo uporabil hkrati kot pogoj in kot merilo; to pomeni, da so bili ponudniki skladno z razpisno dokumentacijo zavezani ponuditi najmanj 12-mesečni garancijski rok za testno opremo, lahko pa so ponudili tudi daljšega in na ta način pridobili pri tem merilu večje število točk, skladno z vnaprej določeno formulo za izračun točk pri posameznih merilih. Naročnik je za vpis podatka o ponujenem garancijskem roku predvidel polje v obrazcu Ponudba-cene (Priloga 9 razpisne dokumentacije), pri čemer je v točki III.4 razpisne dokumentacije (Podatki o ponudbi, tehnični pogoji ter ostali zahtevani dokumenti) izrecno zahteval, da mora ponudnik izpolniti, podpisati in žigosati obrazec Priloga 9.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da so navedene zahteve razpisne dokumentacije povsem jasne in nedvoumne ter zavrača vlagateljeve navedbe iz točke V zahtevka za revizijo, da gre za nejasna določila razpisne dokumentacije, ki ne smejo iti njemu v škodo.

Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je polje v Prilogi 9 (obrazec Ponudba-cene), kjer bi moral vpisati garancijski rok v mesecih za testno opremo, pustil prazno, zaradi česar gre njegovo ponudbo šteti za nepopolno.

Glede na vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija presojala, ali je vlagatelj zahtevani pogoj (najmanj 12-mesečni garancijski rok za testno opremo) izpolnil že s podpisom krovne izjave, ter ali bi morala biti njegova ponudba pri merilu "garancijski rok za testno opremo" zaradi manjkajočega podatka kvečjemu ocenjena z 0 točk, ne pa izločena, kot zatrjuje vlagatelj. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da relevantne določbe krovne izjave (Priloga 7 razpisne oziroma ponudbene dokumentacije) potrjujejo le, da je ponudnik "seznanjen z vsebino razpisne dokumentacije za ta javni razpis in splošnimi pogodbenimi pogoji in z njimi v celoti soglaša ter potrjuje, da je seznanjen z navodilom za izdelavo ponudbe, z njim soglaša in bo ponudbo pripravil in predložil skladno z zahtevami, navedenimi v omenjenem navodilu" ter da "izjavlja, da so vsi podatki v njegovi ponudbi resnični in niso zavajajoči". Državna revizijska komisija opozarja, da citirane določbe potrjujejo zgolj seznanjenost ponudnika z vsebino razpisne dokumentacije, soglašanje s splošnimi (!) pogodbenimi pogoji in navodilom za izdelavo ponudbe ter vsebujejo zgolj zagotovilo ponudnika, da bo ponudbo pripravil skladno z omenjenim navodilom, ne more pa se zgolj na podlagi teh določil presojati popolnosti oziroma nepopolnosti ponudbe. Državna revizijska komisija je zato zavzela stališče, da vlagatelj (samo) s podpisom krovne izjave ni izpolnil izrecne zahteve (pogoja) naročnika po zagotovitvi najmanj 12-mesečnega garancijskega roka za testno opremo, temveč bi moral ta podatek navesti v ustreznem polju Priloge 9. Ob zapisanem pa velja kljub temu ugotoviti, da bi šlo skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2, v kolikor bi bil garancijski rok za testno opremo le pogoj (in ne tudi merilo), vlagateljevo ponudbo šteti kot formalno nepopolno (skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je "formalno nepopolna ponudba" tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila) in vlagatelju dopustiti dopolnitev le-te z manjkajočim podatkom.

Ker pa je naročnik podatek o garancijskem roku za testno opremo v razpisni dokumentaciji predvidel (tudi) kot merilo, je glede dopustnosti dopolnitve takšne (formalno nepopolne) ponudbe potrebno upoštevati kogentno določbo drugega odstavka 78. člena ZJN-2, ki pravi: "Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.". Državna revizijska komisija opozarja, da ne gre slediti vlagatelju, da bi morala njegova ponudba glede spornega merila kvečjemu pridobiti 0 točk, temveč da, nasprotno, vlagateljeve ponudbe spričo manjkajočega podatka sploh ni mogoče oceniti v skladu s postavljenimi kriteriji. Predpostavka za ocenjevanje ponudbe je namreč, da le-ta vsebuje vse podatke, ki se nanašajo na merila in ki so potrebni za izračun točk. Z nič točk bi bila npr. pri spornem merilu ocenjena kvečjemu ponudba, v kateri bi bil ponujen najkrajši garancijski rok za testno opremo (izmed ostalih popolnih ponudb), nikakor pa ne ponudba, ki tega podatka sploh ne vsebuje. V kolikor bi naročnik slednjo (vlagateljevo) ponudbo upošteval v postopku ocenjevanja, bi o spornem podatku moral špekulirati, in to toliko bolj ob dejstvu, da vlagatelj nikjer v svoji ponudbi ni izkazal niti izpolnjevanja minimalno zahtevanega garancijskega roka 12 mesecev za testno opremo.

Vlagateljevo ponudbo gre tako v smislu skupka določil ZJN-2, ki opredeljujejo lastnosti ponudbe, šteti za nepopolno (gre namreč za formalno nepopolno ponudbo, pri kateri pa niso dopustni popravki, ki bi to formalno nepopolnost odpravili, zato takšna ponudba ostane nepopolna skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). ZJN-2 pa v prvem odstavku 80. člena določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Državna revizijska komisija zato spričo vsega navedenega zaključuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka nadaljnje obravnave, in kot neutemeljene zavrača vlagateljeve navedbe s tem v zvezi.

Glede vlagateljevega sklicevanja na podatek v zapisniku o odpiranju ponudb, da je ponudil 24-mesečni garancijski rok, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v zapisniku za očitno napako, saj se 24-mesečni garancijski rok glede na Prilogo 9 vlagateljeve ponudbe nanaša le na sklop 1 - nočnoglede. Takšna napaka pa ne more imeti nobenega vpliva na presojo v revizijskem postopku, saj se (ne)popolnost vlagateljeve ponudbe ugotavlja na podlagi nje same oziroma podatkov v njej.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da naročnik ni povsem pravilno opredelil materialnopravne podlage za izločitev njegove ponudbe (drugi odstavek 78. člena ZJN-2, na katerega je naročnik oprl svojo odločitev, določa le nedopustnost dopolnitve ponudb, medtem ko je pravi temelj za izločitev nepopolne ponudbe določba prvega odstavka 80. člena ZJN-2), vendar je naročnik tako v odločitvi o oddaji javnega naročila kot v obrazloženi odločitvi vlagatelju podal konkretne in zakonsko osnovane argumente za svojo odločitev, zaradi česar po mnenju Državne revizijske komisije vlagatelju ni bila v ničemer kratena pravica do učinkovitega pravnega varstva.

V zvezi z vlagateljevim očitkom naročniku, da mu do dneva vložitve zahtevka za revizijo ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-2 v šestem odstavku 22. člena določa zgolj, da mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila, ne določa pa roka, v katerem mora to storiti. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik svojo obveznost izpolnil s tem, ko je vlagatelju omogočil vpogled dne 13.8.2007, zaradi česar gre tudi slednjo vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 11.9.2007





predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova 55, Ljubljana
- Lab Commerce d.o.o., Koprska 94, Ljubljana
- RUDIS - poslovno združenje za inženiring in izgradnjo objektov d.d. Trbovlje, Trg revolucije 25b, Trbovlje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran