018-220/2007 JZ Zdravstveni dom Ptuj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/06, 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, ter članice Vide Kostanjevec in predsednika Sama Červeka kot članov senata ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo zobozdravstvenega materiala v 10-ih sklopih in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba Zlatarna Celje, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica Andreja Ferme, Ljubljanska cesta 6, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JZ Zdravstveni dom Ptuj, Potrčeva ulica 19a, Ptuj, dne 20.8.2007

odločila:

1. Vlagateljeva pritožba, z dne 3.8.2007, se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS št. 45/2007, z dne 25.5.2007, pod številko objave Ob-14934/07. Dne 12.7.2006 je naročnik izdal Obvestilo o oddaji naročila, št. JR/B-1/2007, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za IV. sklop-Kovine izbral podjetje Interdent d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Zoper omenjeno obvestilo o oddaji javnega naročila je vlagatelj 23.7.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navajal, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil material, ki ne ustreza v razpisni dokumentaciji zahtevanemu materialu, zato je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 1.8.2007 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je dne 12.7.2007 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila in da je vlagatelj zoper omenjeno odločitev po odvetnici 23.7.2007 vložil zahtevek za revizijo. Nadalje je naročnik preveril, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke iz 4. odstavka 12. člena ZRPJN za vložitev zahtevka za revizijo. Pri tem je naročnik ugotovil, da zahtevek ni vseboval potrdila o vplačani taksi v skladu z 22. členom ZRPJN in pooblastila odvetnice za zastopanje, zato je vlagatelja v skladu z 22. členom ZRPJN pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo. Dne 30.7.2007 je odvetnica naročniku sicer posredovala pooblastilo ter potrdilo o vplačani taksi, vendar slednja ni bila vplačana na podlagi 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je namreč vplačal takso na transakcijski račun naročnika in zgolj v višini 417,29 EUR, ne pa v predpisani višini 2500 EUR (in sicer v skladu z novimi spremembami in dopolnitvami ZRPJN) in na transakcijski račun ministrstva. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo sicer dopolnil pravočasno, ne pa v skladu z naročnikovo zahtevo, v kateri je bilo jasno zapisano, da je zahtevek potrebno dopolniti v skladu z 22. členom ZRPJN. Pri tem naročnik poudarja, da bi vlagatelj na podlagi "ignorantia iuris nocet" moral poznati veljavne predpise, zato je zahtevek za revizijo v nadaljevanju zavrgel.

Vlagatelj je dne 3.8.2007 vložil pritožbo, v kateri ugovarja, da je naročnik v obvestilu z dne 26.7.2007 ni navedel ne zneska takse, ki jo je potrebno plačati in ne transakcijskega računa, kamor je potrebno takso plačati. Naročnik je v obvestilu zgolj navedel, da mora vlagatelj plačati takso skladno z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj meni, da je ravnal skladno z omenjenim obvestilom, saj se naročnik pri svoji zahtevi ni skliceval na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, zaradi česar meni, da je naročnikova odločitev, da vlagatelj ni ravnal po naročnikovih zahtevah, napačna. Višjo takso namreč po vlagateljevih navedbah predpisuje šele ZRPJN-E. Vlagatelj tudi meni, da je naročnikova dolžnost, da v obvestilu navede vse potreben podatke za plačilo takse in premalo plačana taksa ni razlog za zavrženje zahtevka za revizijo po 5. odstavku 12. člena ZRPJN. Le če vlagatelj zahtevka takse ne bi plačal niti po pozivu, bi ga doletela omenjena posledica. Glede na to, da ZRPJN ne določa, kaj naročnik stori v primeru premalo plačane takse, se po vlagateljevem mnenju v takšnem primeru smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku. Slednji ureja, da mora organ, ki vodi postopek, v primeru premalo plačane takse vlagatelja pozvati na doplačilo takse, kar pa ni pogoj oz. ovira za obravnavo pravnega sredstva. Naročnik bi po vlagateljevih navedbah tako moral obravnavati zahtevek za revizijo, vlagatelja pa pozvati na plačilo takse. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi in naročniku naloži, da odloči o zahtevku za revizijo, še prej pa sporoči številko TRR, saj ti podatki niso dostopni javnosti, v zakonu je namreč navedeno zgolj to, da je potrebno takso plačati pri ministrstvu, pristojen za finance.

Državna revizijska komisija je dne 7.8.2007 naročnika pisno pozvala, da ji v roku treh dni od prejema poziva posreduje relevantno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila, naročnik pa ji je dokumentacijo odstopil z dopisom z dne 9.8.2007. Navedeno dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 13.8.2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija skladno z določilom 2. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ko je slednji zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel iz razloga, ker le-ta ni plačal takse za vložitev zahtevka za revizijo v zahtevani višini in na ustrezen transakcijski račun

Državna revizijska komisija najprej kot nesporno ugotavlja, da je vlagatelj dne 23.7.2007 po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-E (Uradni list RS, št. 53/2007 z dne 15.6.2007) vložil zahtevek za revizijo, ki ob vložitvi ni vseboval vseh podatkov iz 4. odstavka 12. člena ZRPJN (ni vseboval navedbe potrdila o vplačilu takse in pooblastila za zastopanje iz 22. člena tega zakona), zaradi česar je naročnik vlagatelja z dopisom "Zahteva za dopolnitev, št. JR/B-1/2007", izdanim dne 26.7.2006, pozval na predložitev ustreznega pooblastila za zastopanje in na predložitev potrdila o vplačilu takse v skladu z noveliranim 22. členom ZRPJN. Slednji v 1. odstavku določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2500 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5000 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih naročniku ni treba objaviti na portalu javnih naročil, je taksa 700 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 1400 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje.

Določba 4. odstavka noveliranega 12. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti: 1. naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo; 2. naziv naročnika; 3. javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti; 4. kršitve; 5. dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo; 6. potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz 4. odstavka 12. člena ZRPJN, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (5. odstavek 12. člena ZRPJN).

Na podlagi navedenega je mogoče nesporno zaključiti, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, pri čemer je navedba potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN v nasprotju z vlagateljevimi zatrjevanji tista procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je zahtevek za revizijo šteti za popolnega, v nasprotnem primeru se takšen zahtevek za revizijo zavrže (5. odstavek 12. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija pri tem izpostavlja, da ne zadostuje zgolj to, da vlagatelj pravočasno vplača takso, temveč, da navedeno dejstvo (to je vplačilo takse) vlagatelj tudi ustrezno izkaže naročniku. Smiselno enako stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v svojih sklepih številka 018-091/2006-31-858 in številka 018-28/05-34-246. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sicer vlagatelj potrdilo o vplačilu takse po naročnikovem pozivu na dopolnitev zahtevka za revizijo predložil, vendar je iz omenjenega potrdila razvidno, da vlagatelj takse ni vplačal na pravilni transakcijski račun in v predpisani višini, kot to določa zakon. Pri tem Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva navajanja, da transakcijski račun ministrstva, pristojnega za finance, predstavlja takšen podatek, ki ni dostopen javnosti, zaradi česar bi ga naročnik v svojem pozivu na plačilo takse moral eksplicitno navesti. Določba 5. odstavka 12. člena ZRPJN naročniku ne nalaga oz. ne določa, kakšna mora biti natančna vsebina poziva na dopolnitev zahtevka, je pa iz 1.17. točke razpisne dokumentacije (Pravica do revizije, str. 5) naročnika jasno razvidno, da je slednji navedel, kolikšna je številka transakcijskega računa omenjenega ministrstva, kamor je v primeru vložitev zahtevka za revizijo takso potrebno vplačati. Navedeno pa ureja tudi Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, ki je bil objavljen v Uradni list RS, 138/06, zato so po oceni Državne revizijske komisije vlagateljeve navedbe (ki je poleg tega še prava uka stranka) o tem, da je številka transakcijskega računa javnosti nedostopen podatek, povsem neutemeljene.
V nadaljevanju gre prav tako zavrniti vlagateljeve navedbe v zvezi s premalo plačano višino takse, in sicer da se naročnik v pozivu na dopolnitev zahtevka ni skliceval na novelirano določbo 22. člena ZRPJN-E, ki predpisujejo višjo takso, kot pa jo je določal stari ZRPJN. Državna revizijska komisija v zvezi s tem sicer vlagatelju pritrjuje, da naročnik v pozivu na dopolnitev zahtevka za revizijo ni natančneje navedel pravne podlage, in sicer številke Uradnega lista, v katerem je bila objavljena omenjena zadnja sprememba zakona ZRPJN, vendar pri tem ocenjuje, da je iz omenjenega naročnikovega poziva jasno razvidno, da je naročnik novelirane določbe ZRPJN uporabil. Vlagatelj kot pravo uka stranka bi namreč že na podlagi naročnikovega poziva na dopolnitev zahtevka, v katerem se ta sklicuje na 5. odstavek 12. člena ZRPJN, moral ugotoviti, da je prišlo do sprememb zakona. Saj je pred sprejetjem omenjene novele ZRPJN-E, isto materijo (postopanje naročnika v primeru nepopolnega zahtevka za revizijo, ki jo sedaj ureja 5. odstavek 12. člena ZRPJN) urejala določba 4. odstavka 12. člena ZRPJN. Vlagatelj kot pravo uka stranka bi tako moral že iz naročnikovega poziva, v katerem je naročnik pravilno namesto stare določbe 4. odstavka uporabil novo 5. odstavka 12. člena ZRPJN, ugotoviti, da je (zaradi dopolnitve 12. člena ZRPJN z 2. odstavkom) prišlo do preštevilčenja odstavkov, kar kaže na to, da je prišlo do sprememb zakona.
Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, saj je vlagatelja najprej pozval k odpravi pomanjkljivosti zahtevka za revizijo in nato iz razloga, ker vlagatelj zahtevka za revizijo ni dopolnil pravilno in na način, kot je zahteval naročnik, v nadaljevanju zavrgel.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je v pritožbi z dne 3.8.2007 zahteval povračilo odvetniških stroškov v višini 1000 odvetniških točk za sestavo pritožbe in 20 % davka na dodano vrednost. Določilo 22. člena ZRPJN govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, zato se v obravnavanem primeru, skladno z določilom 5. odstavka 3. člena ZRPJN, smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, je obenem, skladno z določilom 1. odstavka 165. člena ZPP, odločila tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi s pritožbo, ter na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP v povezavi z določilom 366. člena ZPP vlagateljevo zahtevo za povračilo odvetniških stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 20.8.2007


Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Odvetnica Andreja Ferme, Ljubljanska cesta 6, Celje
- JZ Zdravstveni dom Ptuj, Potrčeva ulica 19a, Ptuj ,
- Interdent d.o.o.,Opekarniška 26, Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran