018-222/2007 Elektro Ljubljana, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata in članice Vide Kostanjevec ter predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za izvajanje gradbenih del pri izgradnji in vzdrževanju električnega omrežja na območju Elektra Ljubljana, d.d., začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Splošna gradbena dela in prevoz Lazarevič Božo s.p., Strmeckijeva ulica 24, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro Ljubljana, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 16.8.2007

odločila:

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je prvo fazo kvalifikacijskega sistema objavil v Uradnem listu RS, št. 26-28/05, z dne 18.3.2005, pod številko objave Ob-7641/05, v Uradnem listu RS, št. 112/06, z dne 3.11.2006, pod številko objave Ob-30941/06, ter v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti št. 2006/S 210-225264 z dne 4.11.2006. Po izvedeni drugi fazi kvalifikacijskega postopka je naročnik dne 4.6.2007 izdal sklep št. 497/07-MB, s katerim je v posameznih sklopih izbral najugodnejše ponudnike.

Zoper naročnikov sklep št. 497/07-MB je vlagatelj z vlogo z dne 22.6.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navajal, da naročnik v sklopih, v katerih je bila vlagateljeva ponudba najugodnejša, sploh ni izbral nobenega ponudnika. Navedene sklope je naročnik v celoti prezrl, čeprav je vlagatelj predložil pravočasno ponudbo, na katero naročnik na javnem odpiranju ponudb ni imel pripomb. Vlagatelj je v sklopih 2, 3, 4, 5 in 11 ponudil najnižjo ceno, ki je bila tudi edino merilo, in bi se naročnik o tem moral opredeliti. Iz sklepa št. 497/07-MB ni jasno, zakaj naročnik v teh sklopih ni izbral najugodnejšega ponudnika, niti ni jasno, ali se bo v tem delu postopek nadaljeval ter na kakšen način. Naročnik se je pri svoji odločitvi skliceval na Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), čeprav se od 7.1.2007 uporabljata Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2) ter Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Oba zakona določata, da se postopki oddaje javnih naročil, za katera so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe zakona, izvedejo po dosedanjih predpisih, II. faze pa se izvedejo po novih zakonih, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije. Druga faza kvalifikacijskega postopka zato ne temelji na pravilnih zakonih, kar je bistvena kršitev. Vlagatelj je na podlagi obvestila o priznanju sposobnosti in uvrstitvi na kvalifikacijsko listo z naročnikom dne 5.9.2005 sklenil krovni sporazum št. JN 5/5-20, v katerem sta strani dogovorili vse okoliščine, ki so pomembne za izvajanje konkretne pogodbe, če bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik. Ker krovni sporazum velja, bi moral biti vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik. S pozivom k oddaji ponudbe v sklopih 2, 3, 4, 5 in 11 je naročnik oddal svoje povpraševanje, kar pomeni, da pri naročniku obstaja potreba po opravljanju razpisanih del, zato njegovo ravnanje ne vzdrži nobene resne presoje. Vlagatelj je naročnika vprašal, zakaj v sklopih, v katerih bi moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik, ni opravil izbire, vendar odgovora ni prejel. Dne 22.6.2007 pa je vlagatelj prejel obvestilo, da ga naročnik izključuje iz seznama kvalificiranih ponudnikov. Obvestilo je bilo oddano po sprejetem sklepu, očitno zato, ker je vlagatelj spraševal, zakaj ni bil izbran. Navedbe iz obvestila ne vzdržijo resne presoje in so pavšalne, z namenom diskreditirati vlagatelja in mu odvzeti možnost kandidiranja pri naročniku. Navedbe naročnika, da je nastopal s podizvajalci, namreč ne držijo. Naročnik tako skuša na nezakonit način oddati posel, za katerega bi moral biti izbran vlagatelj. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, naj naročnik prekliče svojo odločitev, in zahteva sprejem odločitve, s katero naj naročnik izbere najugodnejšega ponudnika v sklopih 2, 3, 4, 5 in 11, podrejeno pa, da v celoti razveljavi sklep št. 497/07 z dne 4.7.2007 in da v celoti razveljavi svojo odločitev z dne 20.6.2007 pod opr. št. 561/07-mag.PR. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je vlagatelja z dokumentom z dne 29.6.2007 pozval, naj skladno z ZRPJN v roku treh dni od prejema poziva plača takso v višini 10.000 EUR.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.7.2007 dopolnil zahtevek za revizijo. Vlogi je priložil dve potrdili o plačilu takse, iz katerih je razvidno, da je dne 22.6.2007 plačal takso v višini 834,59 EUR, dne 5.7.2007, po pozivu naročnika, pa še 585,41 EUR. V spremnem dopisu vlagatelj navaja, da je po izvedenem kvalifikacijskem sistemu v letu 2005 z naročnikom sklenil krovni sporazum št. JN 05/05-20. Naročnik je brez objave na portalu in/ali v Uradnem glasilu EU pozval ponudnike, s katerimi ima sklenjene krovne sporazume, da oddajo ponudbe v II. fazi kvalifikacijskega sistema. II. faza ni bila objavljena na portalu, zato je zahteva za plačilo 10.000 EUR v neskladju z zakonom. Vlagatelj je zato le doplačal takso do višine 1.400 EUR, kar je v skladu z zakonom, saj II. faze kvalifikacijskega sistema naročniku ni bilo treba objaviti v Uradnem glasilu EU. Po mnenju vlagatelja naročnik tudi ni imel podlage, da odda II. fazo kvalifikacijskega sistema, saj od 7.1.2007 velja ZJNVETPS, ki kvalifikacijskega sistema ne pozna, pri čemer je sporno, da je kvalifikacijski sistem, ki je bil nazadnje objavljen v Uradnem listu RS št. 112/2006, še vedno odprt, njegova veljavnost pa je opredeljena za nedoločen čas. Naročnik zato ni imel pravne podlage zahtevati takso v višini 10.000 EUR, saj vrednost kvalifikacijskega sistema, še manj pa sklopi, na katere se je prijavil vlagatelj, in tudi vsi ostali sklopi konkretne II. faze, ne presegajo mejnega zneska za objavo v Uradnem glasilu EU. Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil v sklopih 2, 3, 4, 5 in 11, saj le v tem delu naročnik ni izbral nobenega ponudnika, zgolj podrejeno pa se zahteva nanaša na razveljavitev celotnega sklepa z dne 4.7.2007.

Naročnik je dne 16.7.2007 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa je zapisal, da spremenjeni 22. člen ZRPJN določa takso v višini 5.000 EUR, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil, dvojni znesek omenjene takse pa je treba plačati za naročila, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem listu EU. Ker je bil zahtevek za revizijo vložen dne 22.6.2007, po začetku veljavnosti novele ZRPJN-E, mora vlagatelj plačati takso, določeno v zakonu, ki je veljal v času vložitve zahtevka za revizijo. To pomeni, da mora plačati 10.000 EUR takse. Ker je vlagatelj plačal le 834,59 EUR takse, ga je naročnik pozval k doplačilu. Vlagatelj je dne 5.7.2007 doplačal takso, vendar le do višine 1.400 EUR. Naročnik je zato na podlagi 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrgel

Vlagatelj je z vlogo z dne 6.8.2007 vložil pritožbo, v kateri ponavlja navedbe iz dopisa z dne 5.7.2007, s katerim je dopolnil zahtevek za revizijo, in navaja, da je naročnik brez objave na portalu in/ali Uradnem glasilu EU pozval ponudnike, s katerimi ima sklenjene krovne sporazume, da oddajo ponudbo skladno s povpraševanjem naročnika, in sicer v II. fazi kvalifikacijskega sistema. Le-ta ni bila objavljena ne na portalu javnih naročil ne v Uradnem glasilu EU, zato je zahteva za plačilo takse v višini 10.000 EUR nezakonita glede na izpeljan postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj je v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN vplačal takso do višine 1.400 EUR, saj ZRPJN določa, da je v postopku oddaje javnih naročil, ki jih naročniku ni treba objaviti na portalu, taksa 700 EUR za blago in storitve ter 1.400 EUR za gradnje. Naročnik nima pravne podlage, da zahteva takso v višini 10.000 EUR, saj jo ZRPJN glede na predmet javnega naročanja in obveznost objave II. faze kvalifikacijskega sistema ne določa v tej višini. Vlagatelj je naročnika opozoril, da zahtevek za revizijo vlaga le v sklopih 2, 3, 4, 5 in 11, zgolj podrejeno pa se zahteva nanaša na razveljavitev celotnega sklepa z dne 4.7.2007. Vrednost navedenih sklopov pa ne presega zneska, za katerega bi bilo potrebno javno naročilo objaviti na portalu oz. Uradnem glasilu EU. Ne prejšnji in ne sedaj veljavni zakon pa ne predvidevata objave javnega naročila v primeru II. faze. Vlagatelj še opozarja, da ZJNVETPS ne ureja več kvalifikacijskega postopka in tudi prehodne in končne določbe ne dajejo možnosti, da bi lahko naročnik II. fazo izpeljal po prej veljavni zakonodaji. Zato tudi poziv k II. fazi nima pravne podlage. Po mnenju vlagatelja je nedopustno, da je kvalifikacijski sistem, ki je bil nazadnje objavljen v Uradnem listu RS št. 112/2006, še vedno odprt za ponudnike. Naročnik se v izpodbijanem sklepu ni opredelil do navedb vlagatelja iz vloge, s katero je le-ta dopolnil zahtevek za revizijo. Vlagatelj opozarja, da naročnik odločitve o izbiri ponudnika ni sprejel le v sklopih, v katerih je sam predložil najugodnejšo ponudbo, pri čemer za takšno ravnanje ni navedel razlogov. Naročnik je dne 20.6.2007 sprejel dopis, s katerim je bil vlagatelj izključen iz seznama kvalificiranih ponudnikov, vendar je ta v celoti nezakonit, saj mu naročnik ni dokazal, da bi kršil krovni sporazum. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep naročnika opr. št. 678/07-TM z dne 16.7.2007, naročniku pa naloži tudi plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da pritožba ni utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je vlagatelj po pozivu naročnika zahtevek za revizijo dopolnil v skladu z določili ZRPJN, ki urejajo plačilo revizijske takse kot eno izmed procesnih predpostavk. Pri presoji spora je treba uporabiti tista procesna pravila, ki veljajo v času vložitve zahtevka za revizijo oz. začetka revizijskega postopka. Ker je bil predmetni zahtevek za revizijo vložen po začetku veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-E (Uradni list RS, št. 53/2007 z dne 15.6.2007), je treba naročnikovo ravnanje presojati z vidika veljavnega zakona.

Četrti odstavek 12. člena ZRPJN med drugim določa, da mora vlagatelj zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Če vlagatelj ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN in zahtevku za revizijo ne priloži potrdila o plačilu takse ali ga priloži v neustrezni višini, naročnik njegov zahtevek obravnava kot nepopolno vlogo. V tem primeru je dolžan vlagatelja v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN pozvati, naj zahtevek za revizijo ustrezno dopolni v roku treh dni od dne, ko prejme zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v tem roku zahtevka za revizijo ne dopolni s potrdilom o plačilu revizijske takse oz. ga dopolni z neustreznim potrdilom, naročnik s sklepom zahtevek za revizijo zavrže.

Predložitev potrdila o plačilu revizijske takse je ena izmed procesnih predpostavk za vsebinsko (meritorno) odločanje naročnika o zahtevku za revizijo. 16. člen ZRPJN namreč določa, da naročnik o zahtevku za revizijo (vsebinsko) odloči po preverjanju, kar pomeni, da je naročnik pred vsebinskim odločanjem dolžan najprej preveriti, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke glede pravočasnosti in popolnosti vloge ter aktivne legitimacije. V primeru, če procesne predpostavke niso izpolnjene, naročnik s sklepom zahtevek za revizijo zavrže (če gre za tiste procesne predpostavke, ki jih ni mogoče sanirati) ali pa vlagatelja pozove, da nepopolno vlogo ustrezno dopolni. Če v zadnjem primeru vlagatelj vloge ne dopolni ali je ne dopolni pravočasno (v zakonsko predpisanem tridnevnem roku), naročnik s sklepom zahtevek za revizijo zavrže. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in če pomanjkljivosti v zvezi z njimi niso pravočasno odpravljene, do vsebinske obravnave zahtevka za revizijo zato sploh ne pride, saj naročnik postopek zaključi z izdajo procesnega sklepa. Če v takem primeru vlagatelj v skladu z določili ZRPJN vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo, le-ta v pritožbenem postopku preverja zgolj procesno pravilnost naročnikovega ravnanja z zahtevkom za revizijo, ne odloča pa o njegovi vsebinski (ne)utemeljenosti. V predmetnem pritožbenem postopku je zato treba odgovoriti le na procesno vprašanje, ali je naročnik upravičeno zavrgel zahtevek za revizijo zaradi naknadno predloženega neustreznega potrdila o plačilu takse, ali pa je vlagatelj ravnal v skladu z ZRPJN, ko je na poziv naročnika zahtevek za revizijo dopolnil s potrdilom o vplačilu revizijske takse v nižjem znesku, kot ga je zahteval naročnik.

Višina revizijske takse, ki jo je vlagatelj dolžan plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo, je določena v prvem odstavku 22. člena ZRPJN, ki določa: "Vlagatelj zahtevka za revizijo mora ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2500 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5000 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih naročniku ni treba objaviti na portalu javnih naročil, je taksa 700 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 1400 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje." Iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN je torej razvidno, da je vlagatelj dolžan plačati takso v višini 10.000 EUR v primeru, kadar sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevek za revizijo je bil vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in (2) v postopku javnega naročila za izvedbo gradnje je bil naročnik dolžan opraviti objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Takso v višini 1.400 EUR pa je vlagatelj dolžan plačati v primeru, kadar je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje, ki ga ni treba objaviti ne na portalu javnih naročil ne v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. V zvezi s pogojem objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti gre opozoriti, da je iz dikcije prvega odstavka 22. člena ZRPJN razvidno, da zakon ne določa obveznosti plačila višje takse le v primeru, ko je treba v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti objaviti javni razpis, temveč v vseh tistih primerih, ko je treba postopek oddaje javnega naročila "objaviti". Vrste objav so določene v prvem odstavku 66. člena ZJN-1, in sicer predhodni razpis, javni razpis, obvestilo o oddaji naročila, javni razpis za kvalifikacijo ponudnikov in periodično informativno obvestilo. Navedeno pomeni, da ZRPJN obveznost plačila višje takse ne veže le na dolžnost objave javnega razpisa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, temveč na dolžnost katerekoli objave, določene v prvem odstavku 66. člena ZJN-1.

Ker v predmetnem revizijskem postopku ni dvoma (med strankama pa tudi ni spora) o tem, da je predmet javnega naročila gradnja (javno naročilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS v oddelku "gradnje", predmet pa je definiran kot "izvajanje gradbenih del pri izgradnji in vzdrževanju električnega omrežja na območju Elektra Ljubljana, d.d."), je treba odgovoriti na vprašanje, ali je izpolnjen drugi izmed pogojev iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN, to je ali je bil naročnik dolžan opraviti objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Ob tem gre opozoriti, da se predložitev potrdila o vplačilu takse v višini, skladni z 22. členom ZRPJN, ne veže na dejansko objavo javnega naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (in torej dejstvo, da naročnik je oziroma bo javno naročilo res objavil), ampak na primere, ko tako naročnikovo dolžnostno ravnanje na podlagi zakona obstaja.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik že v letu 2005, v času veljavnosti ZJN-1, izvedel kvalifikacijski sistem. Le-ta je v 11. točki 3. člena ZJN-1 definiran kot način izvedbe prve faze omejenega postopka, ki se uporablja za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju. Kvalifikacijski sistem je posebna oblika omejenega postopka oz. prilagojena prva faza omejenega postopka, v kateri se zainteresiranim osebam prizna status usposobljenega kandidata za pridobitev konkretnih istovrstnih javnih naročil. Nekoliko natančneje je kvalifikacijski sistem urejen v 71. členu ZJN-1, ki v devetem odstavku določa, da mora naročnik objaviti obvestilo o kvalifikacijskem sistemu na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če vrednost presega vrednosti, ko so objave potrebne tudi tam. Če sistem traja več kot tri leta, je obvestilo treba objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.

Čeprav ZJN-1 izrecno ne določa, da je naročnik (nad pragovi za objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti) dolžan objaviti javno obvestilo o II. fazi kvalifikacijskega sistema na portalu oz. v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (ta dolžnost po dikciji devetega odstavka 71. člena ZJN-1 in po naravi stvari velja le za I. fazo kvalifikacijskega sistema), pa mora naročnik po vsaki izvedeni drugi fazi kvalifikacijskega omejenega postopka objaviti obvestilo o oddaji naročila (70. člen ZJN-1). Kot je bilo že zapisano je namreč obvestilo o oddaji naročila ena izmed vrst objav (3. točka prvega odstavka 66. člena ZJN-1). Prvi odstavek 70. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik objaviti izid postopka za oddajo javnega naročila na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila najkasneje v 14 dneh po sklenitvi pogodbe, tretji odstavek istega člena pa, da je treba opraviti objavo izida postopka za oddajo naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če je bila v le-tem objavljena oddaja javnega naročila. V zvezi z objavo obvestila o oddaji naročila je kvalifikacijski sistem izrecno omenjen v četrtem odstavku 70. člena ZJN-1, v skladu s katerim morajo biti v primeru, če je naročnik za oddajo javnega naročila uporabil kvalifikacijski sistem, podatki vsaj tako podrobni, kot so navedeni v pisnem poročilu o kvalificiranih dobaviteljih in izvajalcih iz drugega odstavka 80. člena ZJN-1. Iz navedenih določil ZJN-1 je torej razvidno, da je naročnik dolžan objaviti izid postopka (vsakokratne) druge faze omejenega postopka oz. obvestilo o oddaji javnega naročila tudi v primeru, če je prvo fazo omejenega postopka izvajal kot kvalifikacijski sistem. Kadar naročnik javni razpis za I. fazo kvalifikacijskega sistema glede na ocenjeno vrednost objavi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-1 tudi izid druge faze omejenega postopka objaviti na enak način.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je iz 2. točke krovnega sporazuma št. JN 05/05-20 razvidno, da je orientacijska vrednost razpisanih del za obdobje enega leta 700.000.000 milijonov SIT (2.921.048,24 EUR), iz točke IV.1.3) objave javnega razpisa (Uradni list RS, št. 112/06, št. objave 30941/06) pa, da je trajanje kvalifikacijskega sistema neomejeno. Navedeno ob upoštevanju določbe 3. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-1 pomeni, da ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila presega vrednost, določeno v 87. členu ZJN-1, od katere je treba javno naročilo objaviti tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da sta v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kumulativno izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN, na katera je vezana dolžnost plačila višje takse. Naročnik je bil namreč v predmetnem postopku oddaje gradenj dolžan objaviti javno naročilo v obliki obvestila o oddaji naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, zaradi česar je bilo treba v zahtevku za revizijo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN predložiti potrdilo o vplačilu takse v višini 10.000 EUR. Vlagatelj zahtevka za revizijo kljub izrecnemu naročnikovemu pozivu ni dopolnil s potrdilom o plačilu takse v ustrezni višini, saj je iz vloge, s katero je dopolnil zahtevek za revizijo, razvidno, da je dne 22.6.2007 plačal takso v višini 834,59 EUR, dne 5.7.2007, po pozivu naročnika, pa še 585,41 EUR. Naročniku zato ni mogoče očitati, da je zahtevek za revizijo zavrgel v nasprotju z določili ZRPJN.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo. Ker ZRPJN v 22. členu vsebuje le o pravila o vračanju stroškov revizijskega postopka, povezanih z zahtevkom za revizijo, ki se priznavajo glede na utemeljenost le-tega, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP). Prvi odstavek 165. člena ZPP določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja zavrnila, njegova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, ni utemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16.8.2007





predsednica senata
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:

- Elektro Ljubljana, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana
- Odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran