018-127/2007 RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter članice Vide Kostanjevec in predsednika Sama Červeka, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "nabava ločnega podporja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Omnikom, d.o.o., šuštarjeva kolonija 7, Trbovlje, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o., Trg revolucije 12, Trbovlje, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.06.2007 soglasno

odločila:

1. Ugotovi se, da je odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot izhaja iz sklepa, ki ga je dne 04.04.2007 izdala naročnikova pooblaščenka odvetnica Breda Razdevšek, za vlagatelja brez pravnega učinka.

2. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 29.03.2007, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN in svojo odločitev vročiti vlagatelju.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.12.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis v odprtem postopku oddaje javnega naročila, pod opisom "nabava ločnega podporja", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 1, z dne 05.01.2007, pod številko objave Ob-37369/06.

Dne 31.01.2007 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, iz katere izhaja, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, ponudba edinega preostalega ponudnika pa nepravilna.

V Uradnem listu RS, št. 19, z dne 02.03.2007, pod številko objave Ob-5022/07, je naročnik objavil obvestilo, da bo oddajo javnega naročila nadaljeval po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Dne 16.03.2007 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji, iz katere izhaja, da se javno naročilo odda ponudniku Peca Commerce, d.o.o., Ob šumcu 9, Mežica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Edino preostalo ponudbo, ki jo je predložil vlagatelj, je naročnik označil kot nesprejemljivo.

Dne 29.03.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek. V njem navaja, da naročnik javnega naročila ne bi smel oddati izbranemu ponudniku, saj naj bi ta oddal nepopolno in nepravilno ponudbo. Naročnik naj bi ravno tako kršil 82. člen Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJNVETPS), saj naj bi izbranega ponudnika pozival k dopolnjevanju ponudbe v delih, ki vplivajo na vsebino ponudbe, ter v več zaporednih fazah. Vlagatelj zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik v času oddaje javnega naročila ni bil sposoben izvesti javnega naročila ter da je to sposobnost pridobil šele v fazi dopolnjevanja ponudbe. Kot slednje vlagatelj opozarja, da naročnik ni imel pravne podlage za začetek postopka po 1. točki prvega odstavka 35. člena ZJVETPS. Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev razveljavi in se ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in nepravilna; da se v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila zaradi kršitev, ki naj jih ne bi bilo mogoče sanirati, ter da se predmetno javno naročilo odda v ponovljenem zakonitem postopku; da naročnik vlagatelju povrne stroške v višini plačane takse ter stroške odvetniškega zastopanja in priprave revizijskega zahtevka v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV in 3% materialnih stroškov.

Dne 03.04.2007 je naročnik po svoji pooblaščenki odvetnici Bredi Razdevšek sprejel sklep (sicer izdan dne 04.04.2007), iz katerega izhaja, da se vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 30.03.2007, zavrne kot neutemeljen, da se vlagatelju ne priznajo priglašeni stroški ter da je vlagatelj "dolžan naročniku povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 3000 odvetniških točk, kar skupno z 20% DDV znaša 1.652,40 EUR, vse v roku 15 dni pod izvršbo".

Z vlogo z dne 12.04.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo". V podani vlogi navaja, da je dne 10.04.2007 prejel pisanje odvetnice Breda Razdevšek, ki nastopa kot pooblaščenka naročnika za vodenje postopka oddaje javnega naročila ločnega podporja. Vlagatelj ugotavlja, da omenjena odvetnica nima ustreznega pooblastila in ga glede na določila ZRPJN tudi ne more imeti, zato primarno zahteva, da Državna revizijska komisija izpodbijani sklep pooblaščenke naročnika Brede Razdevšek, z dne 04.04.2007, v celoti odpravi in naročniku naloži, da o revizijskem zahtevku meritorno odloči, ter da ugotovi, da prenos izvirne pristojnosti za odločanje na prvi stopnji v primeru vloženega zahtevka za revizijo s strani naročnika na tretje osebe (tudi če je ta odvetnik) ni dopusten ter ugotovi, da je navedeni sklep pooblaščenke naročnika Brede Razdevšek neveljaven. Subsidiarno vlagatelj zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ob tem v revizijski postopek priglaša nadaljnje stroške postopka, in sicer "stroške rednega pravnega sredstva v višini 500 točk ter DDV ter 3% materialnih stroškov".

V prilogi dopisa, z dne 16.04.2007, je odvetnica Breda Razdevšek Državni revizijski komisiji odstopila dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob tem je navedla, da naročnik svoje izvirne pristojnosti ni prenesel na tretjo osebo, ki naj bi v njegovem imenu opravljala procesna dejanja, temveč je odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo sprejel sam, in sicer je le-ta razvidna iz zapisnika sestanka komisije, z dne 02.04.2007. Naloga pooblaščenke v zadevi je bila samo, da v skladu s sprejetimi sklepi pripravi besedilo sklepa o reviziji, in sicer tako, da se zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrne iz razlogov, navedenih v točkah a do g zapisnika. Dejstvo naj bi bilo, da naročnik nima zaposlene osebe s pravnimi znanji, zato naj bi za obliko svojih odločitev in njihovo pravno formalno pravilnost lahko v skladu z "ZPP" kot tudi v skladu z "zakonom o odvetništvu" pooblastil osebo, ki v njegovem imenu in na račun pooblastitelja opravi določena procesna dejanja. Dejstvo naj bi ravno tako bilo, da je odločitev sprejel naročnik, kot to izhaja iz navedenega sklepa o reviziji, noben zakon pa naj naročniku ne bi prepovedoval pravice do pravnega svetovanja in pomoči pri odločanju o zahtevku za revizijo, kjer lahko angažira pravnega strokovnjaka, da mu oblikuje njegove odločitve in mu pravno svetuje. Iz sklepa o reviziji naj bi jasno in nedvoumno izhajalo, da je sklep sprejel naročnik in ne pooblaščenka, kot to poizkuša dokazati vlagatelj. Prav tako naj ne bi bile utemeljene navedbe vlagatelja, da odvetnici ne pripadajo stroški za pravno svetovanje in pripravo besedila naročnikove odločitve.

Ker je Državna revizijska komisija po pregledu predložene dokumentacije o revizijskem postopku, kot je bil v zvezi s predmetnim javnim naročilom voden pred naročnikom, ugotovila, da naj bi naročnika v predmetnem revizijskem postopku zastopala odvetnica Breda Razdevšek, pri čemer pa v okviru dokumentacije ni bilo predloženo pravno relevantno pooblastilo za njegovo zastopanje, je dne 23.04.2007 izdala sklep št. 018-127/2007-4, s katerim je imenovano odvetnico pozvala k predložitvi pravno relevantnega pooblastila za zastopanje naročnika v predmetnem revizijskem postopku.

Odvetnica Breda Razdevšek je zahtevano pooblastilo Državni revizijski komisiji predložila dne 14.05.2007.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zadevi je med strankama najprej spor o tem, ali je odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot izhaja iz sklepa, z dne 04.04.2007, skladna z določili ZRPJN, in sicer v smislu zatrjevane nedopustnosti prenosa naročnikove pristojnosti za odločanje v revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim pojasnjuje, da mora v skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) o zahtevku za revizijo na prvi stopnji odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Naročnik mora kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku (drugi odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od pogojev iz prvega in tretjega odstavka 12. člena in iz 9. člena ZRPJN ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oz. drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikove odločitve pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena ZRPJN).

Iz zgoraj navedenih določil izhaja, da ima naročnik v revizijskem postopku položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo (in sicer ga lahko bodisi zavrne bodisi mu ugodi in deloma ali v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila). Pri odločanju o zahtevku za revizijo naročnik torej ne nastopa kot enakopravna pogodbena stranka, temveč na podlagi zakonsko podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo, to je za odločanje o pravici vlagatelja do zagotovitve pravnega varstva v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik tako nastopa v vlogi nosilca zakonskega pooblastila, ki odloča o pravici vlagatelja, položaj stranke pa pridobi v postopku pred drugostopenjskim organom - to je pred Državno revizijsko komisijo. Ob upoštevanju opisanega naročnikovega položaja, bi tretji osebi, pravico do prenosa zakonskega pooblastila za odločanje v postopku pravnega varstva (in za opravo vseh drugih z zakonom določenih opravil), lahko podelil le zakon, česar pa ZRPJN niti kakšen drug zakon ne predvidevajo (tako Državna revizijska komisija tudi v svojem sklepu št. 018-455/06-44-3694).

Ob zapisanem gre pojasniti tudi, da naročnikove odločitve o revizijskem zahtevku ne predstavlja zgolj odločitev o t.i. tožbenem zahtevku (revizijskem predlogu), temveč je del le-te tudi naročnikova obvezna meritorna opredelitev do vseh očitkov o kršitvah, ki so podani v revizijskem zahtevku. Državna revizijska komisija je tako že v več svojih odločitvah (glej npr. sklep št. 018-258/04-21-1938) zapisala, da dolžnost obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo (naročnikove meritorne obravnave revizijskih navedb) izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004 (10/2004 - popr.), 36/2004; v nadaljevanju: ZPP), katerega določila se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporabljajo na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšno zahtevo postavlja 324. člen ZPP, za sklep pa 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena ZRPJN, v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev.

Izhajajoč iz navedenega gre povzeti, da naročnik z ZRPJN podeljene mu dolžnosti (upravičenja) odločanja v postopku pravnega varstva, ki obsega tako odločanje o t.i. tožbenem zahtevku (revizijskem predlogu), kot tudi obveznost meritorne opredelitve do revizijskih navedb, ne more prenesti na tretjo osebo.

Kot je v tem sklepu že bilo navedeno, je naročnik po svoji pooblaščenki dne 03.04.2007 sprejel, dne 04.04.2007 pa izdal sklep, iz katerega izhaja odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku. Državna revizijska komisija v zvezi z omenjenim sklepom ugotavlja, da v nasprotju z drugačnim mnenjem naročnika odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot izhaja iz obravnavanega sklepa, ni mogoče šteti za naročnikovo lastno odločitev, kot jo zahteva ZRPJN (glej argumente zgoraj); iz omenjenega sklepa namreč nedvoumno izhaja, da le-tega izdaja naročnik po svoji pooblaščenki, odvetnici Bredi Razdevšek, zgolj slednja pa je sklep tudi podpisala. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot izhaja iz sklepa, ki ga je dne 04.04.2007 izdala naročnikova pooblaščenka odvetnica Breda Razdevšek, ni skladna z določbami ZRPJN in je za vlagatelja brez pravnega učinka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija z vpogledom v predloženo dokumentacijo o revizijskem postopku, kot je v zvezi z vlagateljevim revizijskim zahtevkom potekal pred naročnikom, ugotavlja, da je naročnik (njegova strokovna komisija za izvedbo javnega naročila) dne 02.04.2007 sprejel zapisnik sestanka, iz katerega med drugim izhajajo ugotovitve, da je bil s strani vlagatelja vložen revizijski zahtevek, ki je pravočasen in neutemeljen. V zapisniku je podana tudi opredelitev do nekaterih revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot izhaja iz zapisnika strokovne komisije, z dne 02.04.2007, ni skladna z določili ZRPJN. Ugotoviti gre namreč, da se naročnik v neskladju z zgoraj interpretirano zahtevo 16. člena ZRPJN ob odločanju o vlagateljevem revizijskem zahtevku ni meritorno opredelil do več navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka (npr. do navedb o neobstoju pravne podlage za uvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, o sposobnosti izbranega ponudnika za izvedbo javnega naročila itd.), da ni odločil o vseh s strani vlagatelja postavljenih zahtevkih (tako o zahtevku po povrnitvi stroškov revizijskega postopka), kot tudi, da svoje odločitve ni izdal in je vročil vlagatelju.

Upoštevajoč zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 29.03.2007, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN in svojo odločitev vročiti vlagatelju.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Stranki sta v revizijskem postopku zahtevali povračilo nastalih stroškov. Ker v trenutku, ko je vlagatelj vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, še niso bili izpolnjeni pogoji za meritorno odločanje o zahtevku za revizijo, se odločanje o stroških, nastalih z revizijo, pridrži do odločanja o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 06.06.2007


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- Odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana,
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, Ljubljana,
- Peca Commerce, d.o.o., Ob šumcu 9, Mežica,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran