018-080/2007 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) in na podlagi 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04 in 69/05 (v nadaljnjem besedilu: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, predsednika Sama Červek in članice Sonje Drozdek šinko kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila gradnje "HC Koper-Izola, predor Markovec" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložila podjetja, VIDONI S.p.A., Via Palladio n. 66, 33010 Tavagnacco (UD), Italija, OBEROSLER CAV. PIETRO S.p.A., Via Brunico n. 18/b, 39030, S. Lorenzo di Sebato (BZ), Italija in INTERCANTIERI VITTADELLO S.p.A., Via Pierobon n. 46, 35010 Limena (PD), Italija, ki jih zastopa odvetnik mag.Miha šipec, specialist civilnega in gospodarskega prava ter prava intelektualne lastnine, Čufarjeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo CESTNO PODJETJE MARIBOR podjetje za gradnjo in vzdrževanje cest Maribor, Iztokova ulica 30, Maribor (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 22.03.2007 soglasno

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena

Obrazložitev:

Naročnik je dne 31.01.2006 sprejel sklep, št.: 2006/000029, o začetku postopka oddaje javnega naročila gradnje po odprtem postopku "HC Koper-Izola, predor Markovec". Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 13/2006, z dne 10.02.2006, pod številko objave Ob-3308/06 in dopolnitev objave v Uradnem listu RS, št. 62-63/06, z dne 16.06.2006, pod številko objave Ob-17174/06, v Uradnem listu RS, št. 106/06, z dne 13.10.2006, pod številko objave Ob-28740/06 in v Uradnem listu RS, št. 5/07, z dne 19.01.2007, pod številko objave Ob- 431/07. Naročnik je predmetni javni razpis objavil tudi v Uradnem glasilu Evropske unije, št. 2006/S 28-030730, z dne 10.02.2006 ter dopolnitev objave v št. 2006/S 112-119117, z dne 15.06.2006 in št. 2006/S 195-206739, z dne 12.10.2006 ter v št. 2007/S 10-010289, z dne 16.01.2007.

Naročnik je na podlagi predhodno vloženega zahtevka za revizijo, ki ga je Državna revizijska komisija s sklepom št.: 018-484/06-45-3894, z dne 19.12.2006, zavrnila kot neutemeljenega, določil nov datum za oddajo ponudb (07.02.2007) ter ga objavil v Uradnem listu RS, št. 5/07, z dne 19.01.2007. Prvi vlagatelj je neposredno pred rokom za oddajo ponudb, dne 07.02.2007, vložil zahtevek za revizijo (dokument z dne 06.02.2007), v katerem navaja, da vlaga zahtevek zoper določila 13.1, 13.2, 16.1, 30, 30.1, 14.8, 8.3, 16.13 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za gradnjo HC Koper - Izola, predor Markovec ter določilo 8.1 in 8.2 Dodatka A k Navodilom ponudnikom za izdelavo ponudbe za gradnjo HC Koper- Izola, predor Markovec. V obrazložitvi zahtevka za revizijo prvi vlagatelj navaja naslednje:
1. Po proučitvi razpisnih pogojev je prvi vlagatelj ugotovil, da je več pogojev iz razpisne dokumentacije nejasnih in zapisanih na tak način, da omogočajo nezakonito diskriminacijo in arbitrarno odločanje javnega naročnika. Prvi vlagatelj zato predlaga, da naročnik v razpisni dokumentaciji odpravi izpodbijana določila Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za gradnjo HC Koper - Izola, predor Markovec (v nadaljnjem besedilu: navodila ponudnikom) in da rok za predložitev ponudb ustrezno podaljša. Če naročnik omenjene določbe ne bo odpravil pa prvi vlagatelj predlaga, da se postopek za oddajo predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi. Podrejeno pa prvi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija v postopku t.i. predhodnega vprašanja na podlagi 234. člena Amsterdamske pogodbe Sodišču Evropskih skupnosti posreduje vprašanje glede diskriminatornosti citiranih določb razpisnih pogojev.

2. Prvi vlagatelj uvodoma ocenjuje, da je z uveljavitvijo prehodnih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) zakonodajalec neustavno posegel v ustavne pravice subjektov na trgu. Po določilu 112. člena ZJN-2 se že začeti postopki dokončajo po dosedanjih predpisih, enako je določeno v 107. členu ZJNVETPS. Določilo 78. člena ZJN-2 šteje med dopustne dopolnitve formalne dopolnitve ponudb, enako tudi 82. člen ZJNVETPS, medtem ko je ZJN-1 v 54. členu nasprotno prepovedoval vsako spreminjanje ali dopolnjevanje ponudb. Začetek postopka, kot razlikovalna okoliščina za določitev različnih pravic in obveznosti ponudnikov po oceni prvega vlagatelja ni ustrezno utemeljena, zato primarno predlaga Državni revizijski komisiji, da naj pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije prične postopek presoje ustavnosti določil 112. člena ZJN-2 in 107. člena ZJNVETPS.

3. Prvi vlagatelj navaja, da vlaga zahtevek za revizijo zoper določilo točke 13.2 navodil ponudnikom, ki določa, da je merilo za ocenitev ponudbe "najnižja cena, ob izpolnjevanju ostalih pogojev razpisa". Merilo mora biti določeno jasno in nepogojno, navajanje pogojev ne spada v opredelitev meril za izbiro najugodnejše ponudbe.

4. Po mnnenju prvega vlagatelja je določilo točke 16.1 navodil ponudnikom, ki določa, da ostanejo ponudbe veljavne 142 dni po skrajnem roku za predložitev ponudb, nesprejemljivo in nerazumljivo. Tudi v tem posotpku je bilo verjetno oddanih več ponudb že precej več kot pred 142 dnevi. Te ponudbe so torej sedaj neveljavne in bi jih bilo treba izločiti. Odgovor na vprašanje, ali bi morali ti ponudniki ponovno vložiti ponudbe ali pondbe še vedno veljajo, čeprav jim je potekel rok veljavnosti, je povsem nejasen, zato bi bilo treba to določilo odpraviti in razpis ponoviti pod spremenjenimi pogoji, ki ne bodo tako nejasni za ponudnike.

5. Določila točke 30. in 30.1 navodil ponudnikom, ki določa, da mora biti ponudbena cena dana izključno v valuti, ki je uradno plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji, bi bilo treba razveljaviti. V dosedanjem postopku so namreč ponudniki vlagali ponudbe v slovenskih tolarjih, od 1.1.2007 pa je uradno plačilno sredstvo evro in ker spreminjanje ponudb po roku za njihovo oddajo ni mogoče, so vse dosedanje ponudbe nepravilne.

6. Določilo točke 13.1 navodil ponudnikom je po mnenju prvega vlagatelja nejasno, s čimer je kršeno načelo transparentnosti in enakopravnosti ponudnika, ker določa, da morajo biti vsi sestavni deli ponudbe zloženi v vrstnem redu, opremljeni s pregradnimi kartoni, zapečateni in zvezani z dovolj dolgo vrvico, da omogočajo listanje. Glede na to, da gre za povsem tehnično navodilo, bi lahko šlo zgolj za pojasnilo, ki na odločitev o izbiri ne more vplivati, iz navodil pa ni razvidno, ali gre za pogoj, merilo ali zgolj tehnični napotek brez vpliva na veljavnost ponudbe, kar lahko privede do samovoljne odločitve naročnika, saj lahko določenega ponudnika na osnovi tega pogoja izloči, drugega pa privilegira.

7. Določilo točke 14.8 navodil ponudnikom, kjer naročnik zahteva, da bi moral izvajalec del zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, je nesorazmerno obremenjujoče napram izvajalcu in ni skladno z načelom enakopravnosti strank iz Obligacijskega zakonika, zato ga je treba odpraviti. Do škode namreč lahko pride zaradi ravnanja oziroma zahtev naročnika ali pa zaradi višje sile, nepredvidljivih vzrokov oziroma vzrokov na strani tretjega. Poškodbe bi lahko povzročili geološki vzroki, celotno območje pa je povsem poseljeno, tu se nahaja tudi Splošna bolnišnica Izola. Izvajalec nikakor ne more prevzeti rizika sanacije tako kompleksnih objektov, pri tem pa je še posebej veliko tveganje zaradi morebitnih poškodb ljudi, odškodninne bi lahko bile izredno visoke in jih pri zavarovalnicah najverjetneje sploh ne bo mogoče zavarovati.

8. Revizijska navedba prvega vlagatelja se nanaša na točko 8.3 navodil ponudnikom v povezavi s točko 6.13. teh navodil. Določilo točke 8.3 navodil ponudnikom navaja, da mora izvajalec dela v predoru izvajati 24 ur na dan preko celega leta razen za božič in novo leto, podčlen 16.13 pa hkrati določa, da mora izvajalec spoštovati vse državne praznike, nedelovne dni in verske ter druge običaje v RS. Smiselno enako določilo je tudi v obrazcu pogodbe, 14. točki 10. člena. Določilo torej samo sebi nasprotuje.

9. Točki 8.1 in 8.2 navodil ponudnikom določata, da se za pričetek del šteje tisti dan, na katerega je izdano pismo o sprejemu ponudbe, kar je za ponudnike povsem nesprejemljivo. Skladno s 45. posebno gradbeno uzanco se za uvedbo izvajalca v delo šteje izpolnitev tistih obveznosti naročnika, brez katerih začetek del dejansko ni mogoč; zlasti gre za izročitev gradbišča, ki v tem času gotovo še ne bo izročeno. Prvi vlagatelj zato ocenjuje, da tej določbi ni mogoče zadostiti in je v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 10. člena ZJN.

10. Prvi vlagatelj predlaga, da naročnik v razpisni dokumentaciji odpravi izpodbijana določila navodil ponudnikom in da ustrezno podaljša rok za predložitev ponudb, v nasprotnem primeru pa postopek za oddajo javnega anročila v celoti razveljavi.

Naročnik je dne 26.02.2007 sprejel sklep, št.: 402-41/07/00029-BD-7, s katerim je zahtevku za revizijo prvega vlagatelja delno ugodil tako, da se z Dodatkom št. 7 k razpisni dokumentaciji spremenijo naslednji razpisni pogoji: prvi odstavek točke 13.2 navodil ponudnikom, točka 1.2 in četrti in šesti odstavek točke 14.3. in točka 17.5 navodil ponudnikom, podčlen 8.1 Posebnih pogojev pogodbe in določili 8.1 in 8.2 v Dodatku "A" k ponudbi ter člena 10 in 20 v Poglavju 7 - Obrazec Pogodbe. Obrazložitev razlogov za navedeni sklep naročnika je razvidna iz zapisnika seje strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, z dne 15.02.2007.

V zvezi z navedbami prvega vlagatelja, ki se nanašajo na njegovo oceno, da je z uveljavitivijo prehodnih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) zakonodajalec neustavno posegel v ustavne pravice subjektov na trgu, ker se po določilu 112. člena ZJN-2 že začeti postopki dokončajo po dosedanjih predpisih, enako je določeno v 107. členu ZJNVETPS, naročnik ugotavlja, da niso namenjene njemu, hkrati pa ne sodi med naročnike, ki jim je namenjen ZJNVETPS. Obvezna ravnanja naročnika določa ZJN-2, postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe ZJN-2, pa se skladno 112. členu ZJN-2 izvedejo po dosedanjih predpisih. Ker so bila obvestila o predmetnem javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe ZJN-2, se postopek oddaje predmetnega javnega naročila izvede po ZJN-1. Prvemu vlagatelju naročnik zato predlaga, da skladno 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču poda pisno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določila 112. členna ZJN-2 in 107. člena ZJNVETPS in pri tem sam izkaže svoj interes.

Naročnik je zahtevku za revizijo prvega vlagatelja v delu, ki se nanaša na točko 13.2 navodil ponudnikom ugodil in navedel, da se bo v Dodatku št. 7 prvi odstavek točke 13.2 navodil ponudnikom glasil: "Edino merilo za ocenitev ponudbe je najnižja cena.".

Naročnik je navedbe prvega vlagatelja v zvezi s točko 16.1 navodil ponudnikom, ki določa, da ostanejo ponudbe veljavne 142 dni po skrajnem roku za predložitev ponudb, zavrnil kot neutemeljene. Rok 142 dni začne namreč teči po vsakokratnem roku za predložitev ponudb, na katerega ne vpliva dolgotrajnost postopka pred rokom za oddajo ponudb. V predmetnem postopku oddaje so bili sicer določeni že štirje roki za oddajo ponudb, vendar pa je bil zaradi suspenzivnega učinka vloženih zahtevkov za revizijo, ki so bili vloženi pred rokom za oddajo ponudb, postopek oddaje zadržan. Naročnik zato v predmetnem postopku oddaje ni prejel še nobene ponudbe, zato ponudbe tudi niso postale neveljavne kot navaja prvi vlagatelj.

Naročnik je kot neutemeljene zavrnil tudi navedbe prvega vlagatelja v zvezi s točko 30. in 30.1, saj nobena izmed ponudb za predmetno javno naročilo še ni bila oddana, zato spreminjanje valute po roku za oddajo oziroma kakršnokoli drugo spreminjanje ponudb po roku za oddajo ni bilo podano. V Dodatku 5 in 6 pa so navedene tudi tiste spremembe razpisnih pogojev, ki so relevantne zaradi uvedbe evra po 1.1.2007. Ponudniki bodo vse spremembe, vezane na uvedbo evra, morali upoštevati pri nadaljnji pripravi svojih ponudb.

Glede navedb prvega vlagatelja zoper določilo točke 13.1 navodil ponudnikom naročnik navaja, da le-ta pravilno glasi: "Vsi sestavni deli Ponudbene dokumentacije naj bodo zloženi v vrstnem redu, kot sledi iz podčlena 13.1 teh Navodil ponudnikom, opremlejni s pregradnimi kartoni, zvezani z dovolj dolgo vrvico, ki omogoča listanje in zapečateni". Iz izrazov "naj bodo" je jasno in dosedaj vsem ponudnikom razumljivo razvidno, da ne gre za obligatorno določilo, ki bi ga bilo šteti kot zahtevo oziroma pogoj, temveč zgolj za napotilo naročnika, ki ni izključne narave in ne vpliva na oceno ponudb. V kolikor pa vlagatelju navedeno določilo ni bilo dovolj jasno, je imel v skladu z določilom točke 10. navodil ponudnikom možnost zahtevati od naročnika dodatno pojasnilo.

Naročnik ugotavlja, da zahtevek za revizijo glede sanacije poškodovanih objektov v točki 14.8 navodil ponudnikom ni utemeljen, saj ta točka določa: "V ceno transporta izkopanega materiala od vmesne deponije na območju gradnje predora do končne deponije je ponudnik dolžan vkalkulirati poleg nakladanja tudi transpoortne stroške na povprečni razdalji 5 oz. 10 oz. 15 km (kot izhaja iz postavk Poglavja 6-Ponudbeni predračun) ter stroške razkladanja, razgrinjanja na deponiji in sprotnega urejanja ter odvodnjavanja.". V kolikor je imel vlagatelj v mislih določbe točke 4.18 Posebnih pogojev pogodbe, ki vsebuje v zadnjem odstavku določilo za primer, v kolikor bi zaradi tehničnih in tehnoloških posotpkov gradnje predora Markovec prišlo do poškodb na objektih v ureditvenem območju nad predorom, ko je izvajalec dolžan urediti morebitne ustrezne odškodninske zahtevke prizadetih lastnikov in povrniti morebitno škodo, pa naročnik ugotavlja, da izključuje škodo, kot jo navaja vlagatelj. Navedeno določilo se namreč nanaša zgolj na škodo iz razlogov na strani izvajalca, vezanih na tehnične in tehnološke postopke gradnje predora. V Dodatku št. 1 je naročnik prvotno sicer res vključil dodatna pogodbena določila v zvezi z nastankom in odpravo morebitne škode tako, da je dopolnil 10. člen vzorca pogodbe, vendar pa so bile te določbe z Dodatkom št. 2 črtane.

Glede navedb prvega vlagatelja zoper določila točke 8.3 v povezavi s točko 6.13 navodil ponudnikom naročnik najprej ugotavlja, da navedeni točki ne obstajata, prav tako tudi ne točka 16.13 navodil ponudnikom. Naročnik ugotavlja, da točka 6.13 Posebnih pogojev pogodbe določa, da mora izvajalec spoštovati priznane praznike, nedelovne dni ter verske in druge običaje v Republiki Sloveniji, v podčlenu 8.3 Posebnih pogojev pogodbe pa je določilo, po katerem mora izvajalec dela v predoru izvajati neprekinjeno 24 ur na dan preko celega leta. Prekinitev del je možna samo v času božičnih in novoletnih praznikov, če bodo to dopuščale geološke razmere. Glede na predmet javnega naročila je naročnik zahtevku za revizijo v tem delu ugodil tako, da se črta podčlen 6.13. Posebnih pogojev pogodbe.

V zvezi z navedbami prvega vlagatelja zoper določila točk 8.1 in 8.2 navodil ponudnikom, ki naj bi določala, da se za dan pričetka del šteje tisti dan, na katerega je izdano pismo o sprejemu ponudbe, naročnik najprej ugotavlja, da se ti točki nanašata na ogled gradbišča. Hkrati naročnik ugotavlja, da prvi vlagatelj uvodoma navaja vložitev revizijskega zahtevka zoper določili 8.1 in 8.2 Dodatka "A" k navodilom, pravilno Dodatka "A" k ponudbi. Naročnik je zato preveril skladno z vsebino vlagateljevih navedb vsa določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na rok, vezan na pismo o sprejemu ponudbe oz. na rok izvedbe razpisanih del in zahtevku za revizijo v tem delu ugodil tako, da se z Dodatkom št. 7 k razpisni dokumentaciji spremenijo naslednji razpisni pogoji: točka 1.2 in četrti in šesti odstavek točke 14.3 in točka 17.5 navodil ponudnikom, podčlen 8.1 Posebnih pogojev pogodbe in določili 8.1 in 8.2 v Dodatku "A" k ponudbi ter člena 10 in 20 v Poglavju 7 - Obrazec Pogodbe.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 02.03.2007, naročnika obvestil, da bo glede vseh revizijskih trditev in razlogov, ki jim naročnik ni ugodil, nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je prav tako neposredno pred rokom za oddajo ponudb, dne 07.02..2007, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik kršil določbbe 23. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ker razpisne dokumentacije ni pripravil tako, da bi ponudniki na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo. Drugi vlagatelj kršitev utemeljuje z dejstvom, da je naročnik v Dodatku št. 6 k razpisni dokumentaciji, ki ga je naročnik posredoval dne 26.04.2006, v odgovorih na vprašanja zainteresiranih ponudnikov pojasnjeval nejasnosti v skladu z zahtevo v Prilogi 5.1 (h) in podčlen 5.1 (i) navodil ponudnikom v poglavju 10 - Sposobnost, pri čemer je nastala velika dilema o uporabi tečaja EUR za preračun vrednosti. Naročnik glede izpolnitve priloge 5.1 (h) - bilančni izkazi - odgovarja, da je možen način preračuna vrednosti za vsa obravnavana leta za nazaj (2003, 2004, 2005 in 2006) s tečajem EUR na dan 31.12.2006 ali pa za posamezna leta tečaj Banke Slovenije za posamezno leto. Naročnik pa ne podaja natančnega pravila glede uporabe tečaja za EUR, ki naj služi za preračun zneskov iz SIT v EUR za posamezna leta, niti ne navaja načina preračuna. Zaradi nejasnega odgovora glede uporabe menjalnega tečaja lahko napačna uporaba menjalnega tečaja poda neprimerljive in nepravilne podatke za posamezne ponudnike, predvsem za tuje ponudnike, ki so že uporabljali podatke v EUR za navedena leta. Enaka ugotovitev velja v odgovoru na vprašanje, kako naj ponudniki izpolnijo seznam najpomembnejših opravljenih del za leta 2002, 2003, 2004 , 2005 in 2006.

Drugi vlagatelj navaja, da iz podčlena 4.18 poglavja III. Posebnih pogojev, predzadnje alinee zadnjega odstavka sledi, da mora izvajalec zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov. Ta določba je skladna z določbami Obligacijskega zakonika. Naročnik je z Dodatkom št. 1 dopolnil razpisno dokumentacijo z besedilom k 10. členu vzorca pogodbe tako, da se primarno prelaga odškodninska odgovornost za morebitno škodo na izvajalca, to določilo pa je z Dodatkom št. 2 naročnik črtal.

Iz Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper-Izola (Uradni list RS, št. 112/04, z dne 15.10.2004) je razvidno, da uredba v 3. členu ni opredelila območja nad gradbiščem predora Markovec kot območje nepremičnin, ki bi ga bila Republika Slovenija dolžna od lastnikov odkupiti, prav tako ni predviden odkup nepremičnin, ki se nahajajo nad gradbiščem predora in ki bodo zaradi izvajanja gradbenih del med gradnjo lahko utrpele velike poškodbe, ali bodo celo porušene. Iz grafičnega dela PZR sledi, da se nad gradbiščem predora Markovec nahaja približno 65 stanovanjskih objektov, ki so potencialno zelo ogroženi, ne le premoženje lastnikov objektov, temveč tudi njihova varnost in njihova življenja. Drugi vlagatelj zato ugotavlja, da mu navedeni podčlen 4.18 ob upoštevanju vseh navedenih dejstev ne omogoča pripraviti pravilne ponudbe. Ker v projektih PZR niso opredeljeni sanacijski ukrepi, je v okviru tako imenovanih "limitiranih cen" nemogoče korektno in realno oceniti oziroma ovrednotiti dejansko vrednost sanacijskih ukrepov, ki so naloženi ponudniku, ne da bi bili s strani naročnika strokovno in natančno opredeljeni, s tem pa je onemogočena priprava pravilne ponudbe.

Drugi vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi razpis za oddajo predmetnega javnega naročila ter da mu povrne stroške plačane takse in vse druge stroške z zvezi s pripravo zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločitve naročnika do dneva plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Naročnik je dne 02.03.2007 sprejel sklep, št.: 402-41/07/00029-BD-7, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil. Obrazložitev razlogov za navedeni sklep naročnika je razvidna iz zapisnika seje strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, z dne 28.02.2007.

Naročnik uvodoma navaja, da je Dodatek št. 6 posredoval ponudnikom dne 26.01.2007 in ne 25.04.2006, kot navaja drugi vlagatelj ter ugotavlja, da ne obstaja dilema glede uporabe tečaja eura, saj tozadevno področje ureja veljavna zakonodaja. Naročnik hkrati ugotavlja, da Dodatek št. 6 ne vsebuje pojasnila, kot ga v zahtevku za revizijo navaja drugi vlagatelj, da je namreč za izpolnitev priloge 5.1 (h) možen način preračuna vrednosti za vsa obravnavana leta za nazaj (2003, 2004, 2005 in 2006) s tečajem EUR na dan 31.12.2006 ali pa za posamezno leto tečaj Banke Slovenije, saj vlagatelj s tem v zvezi naročniku ni posredoval vprašanj, zato tudi nejasnega odgovora naročnika ni moglo biti. Vlagateljeve navedbe, po katerih naročnik ne podaja natančnega pravila glede uporabe tečaja za EUR, ki naj služi za preračun zneskov iz SIT v EUR za posamezna leta, niti ne navaja načina preračuna, so zato brezpredmetne. Naročnik je vprašanje drugega vlagatelja razumel kot zahtevo po pojasnilu, kateri dokumenti ponudbene dokumentacije morajo glasiti na EUR in kateri lahko ostanejo v SIT, ne pa, kako naj ponudnik uporabi tečaj EUR za preračun posameznih vrednosti, saj je način preračuna v zvezi s tečajem zamenjave predpisan v Zakonu o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06). Odgovore na vlagateljeve dileme torej vsebuje veljavna zakonodaja, vključno s Pojasnilom 1 k uvodu v slovenske računovodske standarde (2006) - sprememba predstavitvene valute, ki je objavljeno tudi na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo, s čimer je bil vlagatelj seznanjen s pojasnilom v drugem postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik v zvezi z navedbami drugega vlagatelja, ki se nanašajo na povračilo morebitne škode, navaja, da so v poglavju 6 Ponudbeni predračun za gradnjo HC Koper - Izola, predor Markovec, v poglavju z naslovom "Ukrepi za sanacijo", navedene postavke od 0001 do 0024 pod šiframi normativa št. N 9 9 101 do N 9 9 124, iz katerih izhaja, da je izvajalec dolžan opazovati stanje objektov v okolici in nad predorom, glede katerih je bilo predhodno že ugotovljeno ničelno stanje, kar pred pričetkom gradnje zagotovi naročnik, kot je navedeno v prvi alinei četrtega odstavka podčlena 4.18 Posebnih pogojev pogodbe (v nadaljevanju: PPP). Na podlagi izvršenega pregleda objekta, popisa in dokumentiranja stanja objektov nad predorom Markovec, ki so zajeti v ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta nad predorom, ki ga pred pričetkom gradnje zagotovi naročnik, je izvajalec dolžan zagotoviti le še dodaten pregled objektov in evidentiranje stanja objektov nad predorom, kot osnovo za nadaljnjo spremljavo in dokumentiranje stanja objektov med gradnjo.
V poglavju "Izkop in primarna podgradnja" ponudbenega predračuna pa je pod šifro normativa N 11 4 001 navedeno, da morajo biti v cenah na enoto za izkope zajeti tudi stroški (točka 1) izvedbe predhodnih varovanj objektov na površini v območju nizkih nadkritij, ki služijo kot ocena eventualnih škod zaradi podzemnih izkopov, če izvajalec ni dobil od naročnika zadovoljive dokumentacije. Glede navedb drugega vlagatelja, po katerih naj bi iz podčlena 4.18 PPP, predzadnje alinee zadnjega odstavka tega podčlena sledilo, da mora izvajalec zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov, naročnik ugotavlja, da je navedeno alineo potrebno tolmačiti v povezavi z naslednjo alineo. Izvajalci so namreč dolžni pred gradnjo, v času gradnje in po izgradnji predora za nemoteno življenje in delo ljudi ter za varovanje in zaščito objektov, ki so locirani nad predorskima cevema, oziroma se nahajajo na območju, določenem v petem odstavku 3. člena uredbe o DLN, urediti morebitne ustrezne odškodninske zahtevke prizadetih lastnikov in povrniti morebitno škodo, vendar le v primeru, v kolikor bi zaradi tehničnih in tehnoloških postopkov gradnje predora Markovec, ki jih določi izvajalec sam, prišlo do poškodb na objektih v ureditvenem območju nad predorom. Za povračilo morebitne škode mora biti torej poleg drugih predpostavk podana zlasti vzročna zveza med ravnanjem izvajalca v povezavi s tehničnimi in tehnološkimi postopki in nastalo škodo. Vlagateljeve ugotovitve v zvezi z vsebino Dodatka št. 1, ki je bil z Dodatkom št. 2 spremenjen, so brezpredmetne, prav tako so neutemeljene navedbe, po katerih iz PZR projektov ni mogoče razbrati, katere ukrepe za sanacijo poškodovanih objektov in naprav mora zagotoviti izvajalec del in kakšni naj bi bili ti ukrepi, saj ukrepov za odpravo eventualne bodoče škode ni mogoče vnaprej definirati. Naročnik ugotavlja, da je tako ponudbeni predračun kakor tudi ostala določila razpisne dokumentacije, zlasti podčlen 4.18 PPP, ustrezna podlaga za pripravo pravilne ponudbe, zato zavrača vlagateljev predlog za dopolnitev razpisne dokumentacije v skladu z določbami 23. člena ZJN-1, še zlasti, ker vlagatelj svojega predloga ne konkretizira. Naročnik pa dodatno navaja, da drugi vlagatelj še ni izvajal del, kot je gradnja predora.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 09.03.2007, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št.: 402-41/07/00029, z dne 06.03.2007, odstopil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in z dopisom, št.: 402-41/07/00029-II, z dne 13.03.2007, odstopil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ter šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

V skladu z določilom prvega odstavka 300. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, na podlagi katerega se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V obravnavanem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila zahtevka za revizijo zoper ravnanje istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je tem sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je bilo obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavljeno dne 10.02.2006, torej pred začetkom uporabe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, z dne 08.12.2006; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), zato se skladno s prvim odstavkom 112. člena ZJN-2 postopek oddaje javnega naročila izvede po določilih ZJN-1.

Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti revizijskih navedb prvega vlagatelja najprej ugotavlja, da je naročnik s sklepom, št.: 402-41/07/00029-BD-7, z dne 26.02.2007, zahtevku za revizijo delno ugodil in sicer glede navedb v točkah 3., 8. in 9., zato Državna revizijska komisija o teh navedbah ni odločala.

Glede revizijske navedbe prvega vlagatelja v točki 4. zahtevka za revizijo, da je potrebno odpraviti določilo točke 16.1 navodil ponudnikom, ki določa, da ostanejo ponudbe veljavne 142 dni po skrajnem roku za predložitev ponudb, in ponoviti razpis pod spremenjenimi pogoji, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da navedena izpodbijana točka določa naslednje:
"16.1 Ponudbe, brez kakršnihkoli popravkov ponudbenih cen, razen v primerih iz člena 29 teh Navodil ponudnikom, ostanejo v veljavi 142 dni po skrajnem roku za predložitev Ponudb, ki je določen v členu 22 teh Navodil ponudnikom.".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom v členu 22. določil skrajni rok za predložitev ponudbe, kjer je navedel, kdaj se ponudba štetje za pravočasno ter v točki 22.2 določil, da lahko naročnik podaljša skrajni rok za oddajo ponudb z objavo spremembe v skladu s členom 11. teh navodil.

Očitek prvega vlagatelja, da je določilo točke 16.1 navodil ponudnikom nesprejemljivo in nerazumljivo, ker je bilo v tem postopku verjetno oddanih več ponudb že precej več kot pred 142 dnevi, te ponudbe pa so postale neveljavne in bi jih bilo kot take potrebno izločiti, ni utemeljen. Iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila je namreč razvidno, da je bilo v tem postopku vloženih več zahtevkov za revizijo pred roki, ki jih je naročnik določil za oddajo ponudb, zato je bil zaradi suspenzivnega učinka vloženih zahtevkov za revizijo postopek oddaje javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN (vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročilaâ??") zadržan. Naročnik je zato po vsakokratnem zadržanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila določil in objavil nov rok za oddajo ponudb (Uradni list RS, št. 62-63/06, z dne 16.06.2006, Uradni list RS, št. 106/06, z dne 13.10.2006 in Uradni list RS, št. 5/07, z dne 19.01.2007). Naročnik torej v dosedanjem postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni prejel nobene ponudbe, saj je bil postopek oddaje javnega naročila prekinjen pred oddajo ponudb, zato tudi ni prišlo do situacije, ki jo v zahtevku za revizijo navaja prvi vlagatelj, da so oddane ponudbe postale neveljavne in bi jih bilo potrebno izločiti, oziroma da je nejasen odgovor na vprašanje glede veljavnosti oddanih ponudb, saj jih naročnik ne more zavrniti zato, ker naj bi zaradi njegovega lastnega pravila potekla njihova veljavnost. Prvi vlagatelj pa ne navaja objektivnih razlogov za odpravo izpodbijanega določila razpisne dokumentacije, ampak svoj zahtevek veže zgolj na domnevo, da je naročnik v konkretnem postopku oddaje javnega naročila že prejel ponudbe, ki jim je zaradi dolgega trajanja postopka potekla veljavnost.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v primeru objektivnih razlogov za potek veljavnosti ponudb predvidel možnost podaljšanja veljavnosti ponudb. Naročnik je namreč v točki 16.2 navodil ponudnikom zapisal naslednje:
"16.2 V izrednih okoliščinah lahko Naročnik pred iztekom predvidenega roka za veljavnost ponudbe zahteva od Ponudnikov podaljšanje roka veljavnosti Ponudbe za določen čas. â??".
Navedeno določilo torej omogoča v primeru, ko postopek oddaje javnega naročila še ni zaključen, veljavnost ponudb pa bi pred zaključkom postopka potekla, ustrezno podaljšanje veljavnosti ponudb, vendar v predmetnem postopku do take situacije ni prišlo, saj je bil postopek oddaje javnega naročila, kot je bilo zgoraj ugotovljeno, prekinjen oziroma zadržan pred oddajo ponudb.

Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejansko stanje zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v tem delu zavrača kot neutemeljen.

Glede revizijske navedbe prvega vlagatelja v točki 5., da so vse dosedanje ponudbe nepravilne zaradi določila točke 30. in 30.1 navodil ponudnikom, po katerem mora biti dana ponudbena cena izključno v valuti, ki je uradno plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji, zaradi česar bi bilo treba postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljaviti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljena. Naročnik namreč v dosedanjem postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni prejel nobene ponudbe, kot je bilo zgoraj obrazloženo, zato tudi ni nastala situacija, kot to zatrjuje v zahtevku za revizijo prvi vlagatelj, da bi ponudniki vlagali ponudbe v slovenskih tolarjih, medtem ko je od 1.1.2007 v Republiki Sloveniji uradno plačilno sredstvo euro, zaradi česar bi bile vse dosedanje ponudbe nepravilne. Ker torej naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni prejel nobene ponudbe, je brezpredmetna tudi navedba prvega vlagatelja, da spreminjanje ponudb ter valute v ponudbah po roku za njihovo oddajo ni mogoče.

Državna revizijska komisija se tudi strinja z navedbo naročnika, da je v Dodatku št. 5 in Dodatku št. 6 vsem potencialnim ponudnikom posredoval pojasnila in spremembe tistih razpisnih pogojev, ki so relevantne zaradi uvedbe eura po 1.1.2007. Naročnik je namreč v Dodatku št. 5, z dne 08.01.2007, uvodoma zapisal naslednje obvestilo: "Vse navedbe v razpisni dokumentaciji, ki glasijo na SIT, se z dnem uvedbe nove valute v R Sloveniji preračunajo v EUR po tečaju zamenjave (239,64 SIT/EUR).". Poleg tega je naročnik v prilogi tega dodatka poslal k razpisni dokumentaciji novo poglavje 6 - Ponudbeni predračun (popis del), v katerem je namesto valute SIT uporabljena valuta EUR. V Dodatku št. 6, ki ga je naročnik dne 26.01.2007 posredoval vsem potencialnim ponudnikom, je bilo med odgovori na vprašanja ponudnikov podano pojasnilo v zvezi s preračunom podatkov iz SIT v EUR kot odgovor na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov.

Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja je bilo skladno z ugotovitvijo, da naročnik v dosedanjem postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni prejel nobene ponudbe, zato tudi dosedanje ponudbe niso mogle biti nepravilne, kot to zatrjuje prvi vlagatelj, ter posledično iz tega razloga postopka oddaje javnega naročila ni potrebno razveljaviti, v tem delu zavrniti kot neutemeljenega.

Prvi vlagatelj pod točko 6. zahtevka za revizijo zahteva odpravo določila točke 13.1 navodil ponudnikom oziroma razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ker le-ta določa, da morajo biti vsi sestavni deli ponudbe zloženi v vrstnem redu, opremljeni s pregradnimi kartoni, zapečateni in zvezani z dovolj dolgo vrvico, da omogočajo listanje. Iz naročnikove razpisne dokumentacije je razvidno, da je le-ta v navodilih ponudnikom, v poglavju "C. Priprava ponudbe" v točki 13.1 določil, katere dokumente mora vsebovati ponudba, ki jo predloži ponudnik. V zadnjem odstavku navedene točke je naročnik zapisal naslednje:
"Vsi sestavni deli Ponudbene dokumentacije naj bodo zloženi v vrstnem redu, kot sledi iz podčlena 13.1 teh Navodil ponudnikom, opremljeni s pregradnimi kartoni, zvezani z dovolj dolgo vrvico, ki omogoča listanje dokumentov, in zapečateni.".

Državna revizijska komisija se glede navedenega določila razpisne dokumentacije strinja z naročnikom, da le-to predstavlja napotek ponudnikom pri opremi ponudbene dokumentacije in po vsebini ne predstavlja obligatornega določila, saj ne navaja, da morajo biti deli ponudbene dokumentacije zloženi in opremljeni na opisan način, ampak navaja, da naj bodo tako zloženi in opremljeni. Izpodbijano določilo razpisne dokumentacije torej ne predstavlja obveznega pogoja, ki bi vplival na pravilnost ponudbe.

Državna revizijska komisija pri preveritvi utemeljenosti zahtevka za revizijo glede določila točke 13.1 navodil ponudnikom tudi ne more slediti prvemu vlagatelju glede očitka, da je navodilo v tem delu nejasno, s čimer je kršeno načelo transparentnosti in enakopravnosti ponudnikov. Izpodbijano navodilo je nedvomno zapisano jasno in na razumljiv način ter obenem predstavlja vodilo in opozorilo ponudniku, da v ponudbi predloži vse zahtevane dokumente, način opremljenosti teh dokumentov pa onemogoča eventualne nepravilnosti ali celo zlorabe pri pregledu ponudbe, zato posledično celo ščiti interese ponudnika. Izpodbijano določilo torej ne predstavlja zatrjevane kršitve, zato je bilo treba tudi v tem delu zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen.

Prvi vlagatelj v 7. točki zahtevka za revizijo izpodbija določila točke 14.8 navodil ponudnikom, na podlagi katere bi po njegovi navedbi moral izvajalec del zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov. Državna revizijska komisija je pri vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da se izpodbijana točka 14.8 navodil ponudnikom glasi naslednje:
"V ceno transporta izkopanega materiala od vmesne deponije na območju gradnje predora do končne deponije je ponudnik dolžan vkalkulirati poleg nakladanja tudi transportne stroške na povprečni razdalji 5 oz. 10 oz. 15 km (kot izhaja iz postavk Poglavja 6 - Ponudbeni predračun) ter stroške razkladanja, razgrinjanja na deponiji in sprotnega urejanja ter odvodnjavanja.".

Iz zgoraj citiranega določila točke 14.8 navodil ponudnikom je razvidno, da ne vsebuje določila glede sanacije zaradi gradnje poškodovanih objektov, iz česar sledi, da je prvi vlagatelj svoj zahtevek napačno uperil v to določbo. Pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo pa je glede vsebinske navedbe prvega vlagatelja Državna revizijska komisija sledila ugotovitvi naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, da navedeno sporno vprašanje ureja točka 4.18 Posebnih pogojev pogodbe. Državna revizijska komisija je zato vpogledala v določilo točke 4.18 Posebnih pogojev pogodbe, kjer je naročnik med drugim zapisal naslednje:
"Izvajalci so dolžni pred gradnjo, v času gradnje in po izgradnji predora za nemoteno življenje in delo ljudi ter za varovanje in zaščito objektov, ki so locirani nad predorskima cevema oziroma se nahajajo na območju določenem v petem odstavku 3. člena Uredbe o DLN, zagotoviti:
â??â??
- v kolikor bi zaradi tehničnih in tehnoloških postopkov gradnje predora Markovec prišlo do poškodb na objektih v ureditvenem območju nad predorom, je izvajalec dolžan urediti morebitne ustrezne odškodninske zahtevke prizadetih lastnikov in povrniti morebitno škodo.".

Iz zgoraj citiranega določila razpisne dokumentacije, točke 4.18 Posebnih pogojev pogodbe je razvidno, da določilo ureja povračilo nastale škode v primeru, ko to škodo povzroči s svojim ravnanjem izvajalec del pri gradnji predora zaradi tehničnih in tehnoloških postopkov. Povračilo škode pa se ne nanaša na primere, kot jih v zahtevku za revizijo navaja prvi vlagatelj in sicer zaradi ravnanja oziroma zahtev naročnika ali pa zaradi višje sile, nepredvidljivih vzrokov oziroma vzrokov na strani tretjega in tudi ne poškodb zaradi geoloških vzrokov.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega dejanskega stanja je bilo potrebno zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljen tako glede izpodbijane točke 14.8 navodil ponudnikom kot glede vsebinskih navedb v zahtevku, ki jih vsebuje točka 4.18 Posebnih pogojev pogodbe.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni storil kršitev, kot to zatrjuje prvi vlagatelj, ter da izpodbijana določila razpisne dokumentacije omogočajo pripravo pravilne ponudbe, je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je razpisna dokumentacija glede uporabe tečaja EUR za preračun vrednosti iz SIT za izpolnitev obrazca 5.1 (i) in 5.1 (h) nejasna in ne omogoča priprave pravilne ponudbe. Po navedbi drugega vlagatelja je naročnik v Dodatku št. 6 na vprašanje, kako naj ponudniki izpolnijo prilogo 5.1 (h), odgovoril, da je možen način preračuna vrednosti za vsa obravnavana leta za nazaj (2003, 2004, 2005 in 2006) s tečajem EUR na dan 31.12.2006 ali pa za posamezna leta tečaj Banke Slovenije za posamezno leto, ter da naročnik ni podal natančnega pravila glede uporabe tečaja za EUR, ki naj služi za preračun zneskov iz SIT v EUR za posamezna leta, niti ne navaja načina preračuna. V zvezi z navedenim očitkom drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija vpogledala v Dodatek št. 6, ki ga je naročnik dne 26.01.2007 posredoval vsem potencialnim ponudnikom. Naročniku je bilo s strani potencialnega ponudnika postavljeno naslednje vprašanje:
"V uvodu Dodatka št. 5 je navedeno: Vse navedbe v razpisni dokumentaciji, ki glasijo na SIT, se z dnem uvedbe nove valute v R Sloveniji preračunajo v EUR po tečaju zamenjave (239,64 SIT/EUR). V zvezi z navedenim prosimo za pojasnitev naslednjih nejasnosti v Poglavju 10:
a) Priloga 5.1 h - Poročilo o finančnem stanju ponudnika:
Bilance in vsi potrebni finančni dokumenti za zadnja 3 leta so izdelani v SIT.
Prosimo za navodilo kako naj izpolnimo prilogo 5.1 h, da bomo zadostili spremembam, ki so nastale zaradi uvedbe EUR-a.
b) Priloga 5.1 i - Seznam najpomembnejših opravljenih gradenj v zadnjih petih letih z
zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov.
Vsa potrdila naročnikov del imajo vrednost del navedeno v SIT.
Prosimo za navodilo kako naj uvedbo EUR-a upoštevamo pri izdelavi priloge.".

Naročnik je na zapisano vprašanje podal naslednji odgovor:
"Ponudniki v skladu z zahtevo v Prilogi 5.1 (h) izpolnijo obrazec 5.1 (h) z navedbo vrednosti, preračunanih v EUR. Bilančne izkaze, kot jih morajo priložiti v skladu z zahtevo iz podčlena 5.1 (h) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in pripadajočega obrazca 5.1 (h) v poglavju 10 - Sposobnost, ponudniki lahko priložijo tudi v SIT.
V skladu z zahtevo iz podčlena 5.1 (i) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in pripadajočega obrazca 5.1 (i) v poglavju 10 - Sposobnost, ponudniki v obrazcu navedejo vrednosti referenčnih del preračunano v EUR, v potrdilih naročnikov del, ki jih morajo ponudniki priložiti, so vrednosti del lahko navedene v SIT.".

Iz odgovora naročnika na vprašanje potencialnega ponudnika glede preračuna vrednosti iz SIT v EUR za pravilno izpolnitev obrazcev 5.1 h in 5.1 i iz poglavja 10 - Sposobnost je razvidno, da je naročnik odgovoril na vprašanje tako, kot je bilo vprašanje postavljeno. Ker je potencialni ponudnik v vprašanju naročnika zaprosil za navodilo za izpolnitev priloge 5.1 h - Poročilo o finančnem stanju ponudnika (za zadnja tri leta) ter navedel, da so bilance in vsi potrebni finančni dokumenti za zadnja tri leta izdelani v SIT, je naročnik v odgovoru na to vprašanje pojasnil, da je obrazec 5.1 h treba izpolniti tako, da so vrednosti preračunane iz SIT v EUR, medtem ko so vrednosti v bilančnih izkazih, ki jih morajo ponudniki priložiti v skladu z zahtevo iz točke 5.1 (h) navodil ponudnikom in obrazcem 5.1 h iz poglavja 10 - Sposobnost, lahko navedene tudi v SIT. Naročnik je prav tako ustrezno odgovoril na vprašanje potencialnega ponudnika glede izpolnitve obrazca 5.1 i - Seznam najpomembnejših opravljenih gradenj. Ker je potencialni ponudnik zaprosil za navodilo glede izpolnitve obrazca 5.1 i v zvezi z uvedbo EUR-a ter navedel, da je vrednost v vseh potrdilih naročnikov del navedena v SIT, je naročnik pojasnil, da je vrednosti referenčnih del v obrazcu 5.1 i iz poglavja 10 - Sposobnost treba preračunati v EUR, medtem ko so vrednosti del v potrdilih naročnikov del, ki jih morajo ponudniki priložiti skladno s točko 5.1 (i) navodil ponudnikom in obrazcem 5.1 i, lahko izražene v SIT. Naročnik je torej podal jasno pojasnilo, v katerih dokumentih je treba vrednosti preračunati iz SIT v EUR ter v katerih dokumentih so vrednosti lahko izražene v SIT.

Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da naročnik v odgovoru na vprašanje potencialnega ponudnika glede izpolnitve obrazcev 5.1 h in 5. 1 i v Dodatku št. 6 ni zapisal, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje drugi vlagatelj, "da je možen način preračuna vrednosti za vsa obravnavana leta za nazaj (2003, 2004, 2005 in 2006) s tečajem EUR na dan 31.12.2006 ali pa za posamezna leta tečaj Banke Slovenije za posamezno leto". Neutemeljen je tudi očitek drugega vlagatelja, da naročnik v svojem odgovoru na vprašanje potencialnega ponudnika v Dodatku št. 6 ni podal natančnega pravila in načina preračuna glede uporabe tečaja za EUR, ki naj služi za preračun zneskov iz SIT v EUR za posamezna leta. Potencialni ponudnik namreč niti ni zahteval pojasnila, na katerega bi naročnik lahko dal odgovor, ki ga v zahtevku za revizijo navaja drugi vlagatelj, zato njegov očitek, da je naročnik dal nejasno pojasnilo, ki onemogoča pripravo pravilne ponudbe, s čimer je kršil določilo 23. člena ZJN-1, ni utemeljen. Državna revizijska komisija pa se hkrati strinja z naročnikom, da je način preračuna vrednosti v zvezi s tečajem zamenjave iz SIT v EUR določen v Zakonu o uvedbi eura. Upoštevaje ugotovljena dejstva je treba zahtevek za revizijo v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

V zvezi z revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da mu določilo podčlena 4.18 Posebnih pogojev pogodbe, navedeno v predzadnji alinei zadnjega odstavka, iz katerega sledi, da mora izvajalec zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov, ne omogoča priprave pravilne ponudbe, je Državna revizijska komisija preverila vsebino podčlena 4.18 Posebnih pogojev pogodbe glede povračila škode s strani izvajalca del. Podčlen 4.18 - Varstvo okolja določa glede varovanja in zaščite ljudi in objektov pri gradnji predora ter eventualnega povračila škode naslednje:
"Izvajalci so dolžni pred gradnjo, v času gradnje in po izgradnji predora za nemoteno življenje in delo ljudi ter za varovanje in zaščito objektov, ki so locirani nad predorskima cevema oziroma se nahajajo na območju določenem v petem odstavku 3. člena Uredbe o DLN zagotoviti:
- na podlagi izvršenega pregleda objekta, popisa in dokumentiranja stanja objektov nad predorom Markovec, ki so zajeti v ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta nad predorom, ki jo pred pričetkom gradnje zagotovi Naročnik, mora izvajalec zagotoviti še dodaten pregled objektov in evidentiranje stanja objektov nad predorom, kot osnova za nadaljnjo spremljavo in dokumentiranje stanja objektov med gradnjo;
- obvezno spremljanje in dokumentiranje stanja objektov med gradnjo predora;
- po celotni dolžini predora obvezno uporabo tehnologije gradnje - tehnologije rezanja, ki ne bo povzročila deformacij in vibracij nad poseljenim delom predora, večjih od dopustnih za tovrstno gradnjo;
- dopolnilne geološko - geomehanske preiskave terena v ureditvenem območju nad predorom na mestih, ki so določena v projektih PGD;
- v kolikor bi zaradi tehničnih in tehnoloških postopkov gradnje predora Markovec prišlo do poškodb na objektih v ureditvenem območju nad predorom, je izvajalec dolžan urediti morebitne ustrezne odškodninske zahtevke prizadetih lastnikov in povrniti morebitno škodo.".

Med splošnimi obveznostmi izvajalca je naročnik v podčlenu 4.18 Posebnih pogojev pogodbe v predzadnji alinei zapisal naslednje:
"- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov".

Iz vsebine relevantnih določil podčlena 4.18 Posebnih pogojev pogodbe je razvidno, da je naročnik povračilo škode s strani izvajalca del predvidel v primeru, ko bi zaradi ravnanja izvajalca z uporabo tehničnih in tehnoloških postopkov pri gradnji predora izvajalec povzročil škodo. Sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov je torej izvajalec del dolžan zagotoviti le v primeru, ko so poškodbe posledica takih tehničnih in tehnoloških postopkov, ki jih je določil izvajalec sam. Izpodbijano alineo v citiranem podčlenu 4.18, da mora izvajalec zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov, je namreč treba povezati z drugimi določili tega podčlena in je ni mogoče obravnavati izven celotnega konteksta tega podčlena. Navedba drugega vlagatelja, da mu izpodbijano določilo ne omogoča priprave pravilne ponudbe, zato ni utemeljena, saj je naročnik eventualno povračilo škode in sanacijo poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov vezal zgolj na (neustrezno) ravnanje izvajalca glede tehničnih in tehnoloških postopkov pri gradnji predora.

Revizijska navedba drugega vlagatelja, da je naročnik z Dodatkom št.1 k razpisni dokumentaciji dopolnil 10. člen vzorca pogodbe tako, da naročnik primarno prelaga odškodninsko odgovornost za morebitno škodo, ki bi jo utrpeli lastniki stanovanjskih objektov nad gradbiščem predora Markovec na izvajalca, z Dodatkom št. 2 pa je to dopolnitev 10. člena vzorca pogodbe črtal, je brezpredmetna. Spremembo 10. člena vzorca pogodbe, ki jo je naročnik določil v Dodatku št.1, je, kot je ugotovil drugi vlagatelj sam, naročnik z Dodatkom št. 2 umaknil, zato nima nobenega vpliva na predmetni postopek oddaje javnega naročila.

Glede navedbe drugega vlagatelja, da iz PZR projektov ni mogoče razbrati, katere ukrepe za sanacijo poškodovanih objektov in naprav mora zagotoviti izvajalec in kakšni naj bi ti ukrepi bili, se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da ukrepov za odpravo eventualne bodoče škode, ki še ni nastala in katere obseg ni in ne more biti znan, ni mogoče vnaprej določiti. Razpisna dokumentacija določa vrsto ukrepov pri gradnji predora Markovec v izogib nastanka škode na objektih in napravah, ki jih je dolžan upoštevati izvajalec del, zato bo eventualen nastanek in obseg škode odvisen tudi od njegovega ravnanja.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da izpodbijana določila razpisne dokumentacije ne predstavljajo kršitev 23. člena ZJN-1, zaradi katerih ponudnik ne bi mogel pripraviti pravilne ponudbe, zato je bilo treba zahtevek za revizijo drugega vlagatelja skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 22.03.2007



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Odvetnik mag.Miha šipec, Čufarjeva ulica 3, Ljubljana
- CESTNO PODJETJE MARIBOR, Iztokova ulica 30, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran