018-219/2007 šolski center Novo mesto

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) ter 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ" in svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za storitve tehničnega varovanja, fizičnega varovanja in odvoz gotovine ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GVS, d. d., globalno varnostni servis, Ljubljanska 27, Novo mesto, ki ga zastopa škerlj-Tratar in odvetniki, odvetniška pisarna, d. n. o., o. p., Vrhovčeva 1, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika šolski center Novo mesto, šegova 112, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), 16. 8. 2007

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JN 3/rač/varovanje/2007 z dne 28. 6. 2007.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 490,45 eurov, v 15 dneh po vročitvi te odločitve, po tem datumu pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 1. 6. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega naročila po postopku zbiranja ponudb.

Naročnik je dne 28. 6. 2007 izdal obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, iz katerega izhaja, da je naročilo oddal ponudniku G7, družba za varovanje, d. o. o., špruha 33, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik navedel, da je le ponudba izbranega ponudnika prispela pravočasno pravilno po pošti, medtem ko so bile ponudbe drugih treh ponudnikov, ki so predložili ponudbo, osebno dostavljene v naročnikovo tajništvo 26. 6. 2007, kar ni v skladu z 12. točko razpisne dokumentacije, zaradi česar jih je izločil iz nadaljnjega postopka.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 13. 7. 2007, v katerem predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti in zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo, po predloženem stroškovniku. Vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo neupravičeno izločil postopka kot nepravočasno oziroma nepravilno dostavljeno. Vlagatelj navaja, da je ponudbo za naročilo dostavil na sedež naročnika po svoji kurirski pošti 26. 6. 2007, skladno z zahtevo razpisne dokumentacije. Vlagatelj naročnika opozarja tudi na 18. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) in mu tudi očita kršitev drugega odstavka 73. člena ZJN-2.

Vlagatelj je z dopisom z dne 3. 8. 2007 Državno revizijsko komisijo obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, ker v roku 20 dni od dne, ko je naročnik prejel njegov zahtevek za revizijo (za katerega vlagatelj predvideva, da je to 13. 7. 2007), ni prejel naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom št. 018-219/2007-2 z dne 7. 8. 2007 pozvala k odstopu dokumentacije.

Naročnik je odstopil dokumentacijo kot prilogo k dopisu z dne 6. 8. 2007.

Naročnik je na zaprosilo Državne revizijske komisije slednji 16. 8. 2007 dostavil še dodatno zaprošeno dokumentacijo.

Po pregledu in proučitvi dokumentacije je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN ter 154. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej preverila, ali so izpolnjene predpostavke za odločanje o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 13. 7. 2007, ki ga je naročnik prejel 13. 7. 2007 (razvidno iz prejemne štampiljke, odtisnjene na prejetem zahtevku za revizijo). Vlagatelj je nato Državno revizijsko komisijo in naročnika z dopisom z dne 3. 8. 2007 obvestil, da nadaljuje postopek, ker ni prejel naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo.

V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je določeno, da "po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.", v drugem odstavku 16. člena ZRPJN pa "V primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika."

Državna revizijska komisija upoštevajoč pravila o štetju rokov, določenih v dnevih (drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ugotavlja, da je nastopil pravni položaj iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN (molk naročnika) in da je treba šteti, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil. Vlagatelj je zaradi nastalega pravnega položaja z dopisom z dne 3. 8. 2007 obvestil Državno revizijsko komisijo in naročnika, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tem tudi izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN za sprejem zahtevka za revizijo v obravnavo pred Državno revizijsko komisijo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija meritorno (vsebinsko) obravnavala zahtevka za revizijo, pri tem pa je ugotovila, da je delno utemeljen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zavrača naročnikove argumente za izločitev svoje ponudbe kot nepravočasno predložene. Naročnik je namreč v odločitvi o oddaji naročila (obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JN 3/rač/varovanje/2007 z dne 28. 6. 2007) svojo odločitev po izločitvi vlagateljeve ponudbe utemeljil:
"Na povabilo so prispele štiri ponudbe in sicer:
â??
osebno dostavljene v tajništvo 26. junija 2007, kar ni v skladu z 12. točko razpisne dokumentacije (obvezno po pošti), kar ne šteje za pravočasno:
- ponudba podjetja GVS d.d., Ljubljanska cesta 27, 8000 Novo mesto,
â??"

Kot je mogoče ugotoviti iz naročnikove odločitve o oddaji naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil zaradi nepravočasne predložitve, saj naj bi vlagatelj ponudbe ne dostavil po pošti.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v I. delu razpisne dokumentacije (Razpisni pogoji za izvedbo javnega naročila za storitve tehničnega varovanja, fizičnega varovanja in odvoz gotovine po postopku zbiranja ponudb) določil:
"12. Rok za oddajo ponudbe
Kot pravočasno se upoštevajo vse ponudbe, prejete po pošti na sedež naročnika, najkasneje do vključno 26. junija 2007".

Kot izhaja iz navedene določbe razpisne dokumentacije, je naročnik pravočasnost ponudb vezal na datum 26. 6. 2007. Iz odločitve o oddaji naročila, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročniku tudi ni sporno to, da je vlagatelj ponudbo predložil, in sicer 26. 6. 2007.

Iz navedene določbe razpisne dokumentacije je nadaljnje razvidno, da je naročnik določil, da mora ponudbe prejeti, in to na svoj sedež. Iz omenjenega dela zahteve razpisne dokumentacije je razvidno, da je za pravočasnost ponudbe določena prejemna teorija (â?? prejete â??), ponudba pa mora prispeti v naročnikovo interesno sfero (â?? na sedež naročnika â??). Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, iz odločitve o oddaji naročila nesporno izhaja dejstvo, da je vlagatelj zadostil tem zahtevam, saj je naročnik vlagateljevo ponudbo prejel v svojo interesno sfero (â?? v tajništvo â??) 26. 6. 2007, ki je bil sicer določen kot zadnji dan roka.

Kot pa nadalje izhaja iz sporne določbe razpisne dokumentacije, je naročnik med elemente pravočasnosti vključil še "dejstvo prejema po pošti", vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlaga določbe razpisne dokumentacije na način, kot jo uveljavlja naročnik, ni utemeljena. Naročnik namreč ne more z razpisno dokumentacijo posegati oziroma poseči v temeljni pravni institut roka in iz njega izvirajoče (ne-)pravočasnosti.

Rok kot (pravni) pojem ima določen pomen, in sicer "določeno časovno obdobje, v katerem je treba opraviti pravno dejanje, uveljavljati pravico ali izjaviti svojo voljo" (Jaromir Beran, Marjeta Humar in drugi: Pravni terminološki slovar do 1991 - gradivo, Založba ZRC (ZRC SAZU), Ljubljana, 1999, str. 406) oziroma "natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj" ali "zadnja, končna točka tega trajanja" (Anton Bajec in drugi: Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana, 1995). Kot je razvidno iz navedenih opisov, je element roka zgolj "čas", v tem času pa je treba nekaj storiti oziroma se mora zgoditi.

Pravočasnost oziroma pridevnik pravočasen kot pojem, ki izvira iz roka, pomeni takega, "ki se opravi v prej določenem času" oziroma "ki se uporabi v času, ko lahko doseže svoj namen" (Jaromir Beran, Marjeta Humar in drugi: Pravni terminološki slovar do 1991 - gradivo, Založba ZRC (ZRC SAZU), Ljubljana, 1999, str. 326; enako Anton Bajec in drugi: Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana, 1995). Za pravočasnost je torej treba neko dejanje opraviti še znotraj določenega časa.

Na nedopustnost naročnikovega poseganja v institut roka oziroma neutemeljenost takega njegovega razumevanja sicer kažejo tudi hipotetične situacije, ki bi v obravnavanem primeru lahko nastopile, bile pa bi pravno povsem nevzdržne, če bi sledili naročnikovim argumentom. Naročnik je potencialne ponudnike k predložitvi ponudbe seznanil s povabilom k oddaji ponudbe z dne 1. 6. 2007. Glede na to, da je naročnik rok za predložitev ponudb določil 26. 6. 2007, bi bila ponudba ponudnika, ki bi ponudbo predložil osebno npr. 4. 6. 2006, že 4. 6. 2007 nepravočasna, čeprav datum 26. 6. 2007 še ni nastopil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da določena ravnanja zaščitijo rok in je zato mogoče šteti, da je bilo dejanje opravljeno znotraj roka (tj. pravočasno). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že v postopku oddaje naročila kot nesporno ugotovil, da je vlagatelj ponudbo predložil 26. 6. 2007 (ki je bil sicer z razpisno dokumentacijo določen kot zadnji dan roka za predložitev ponudb), s tem pa si je - glede na prejemno teorijo za ponudbe - zaščitil tudi rok, zato ponudbe ni mogoče označiti za nepravočasno. Čeprav je vlagatelj predložil ponudbo osebno, je s tem zadostil namenu prejemne teorije in dejstvu "pravočasnosti".

Glede na predhodna pojasnila bi bilo vsebino sporne določbe razpisne dokumentacije mogoče v obravnavanem primeru razlagati le na način, da je v primeru prenosa ponudbe po pošti taka ponudba pravočasna, če jo naročnik prejme na svoj sedež najkasneje 26. 6. 2007, vendar pa po drugi strani taka razlaga ne daje pravne podlage za izločitev ponudb, ki bi v roku prispele na naročnikov sedež, vendar ne po pošti (torej z drugačnim načinom prenosa). Zato ponudnik, ki bi ponudbo sicer vložil po pošti, vendar ta k naročniku ne bi prispela 26. 6. 2007, ne bi bila pravočasna. Ponudnik, ki bi tako ponudbo oddal na pošto npr. 26. 6. 2007, pa ta ponudba ne bi prispela na naročnikov sedež še isti dan, ne bi bila pravočasna.

Državna revizijska komisija povzema, da naročnik neutemeljeno enači pojem "pravočasnosti ponudbe" s pojmom "načina njene predložitve". Ponudba je namreč pravočasna, če preide v naročnikovo interesno sfero do določenega roka oziroma njegovega izteka, pri tem pa je način njene predložitve glede vprašanja pravočasnosti irelevanten.

Izhajajoč iz navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel pravno relevantnih argumentov za izločitev vlagateljeve ponudbe kot nepravočasne iz nadaljnjega obravnavanj, zato je zahtevku za revizijo sledila.

Vlagatelj je sicer predlagal razveljavitev postopka oddaje naročila v celoti, vendar Državna revizijska komisija takemu predlogu ni sledila, saj vlagatelj za predlagano ravnanje ni navedel nobenih pravno relevantnih argumentov. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je mogoče nastalo sporno situacijo sanirati že z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila, kot izhaja iz "obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JN 3/rač/varovanje/2007 z dne 28. 6. 2007, naročnik pa pri ponovni (morebitni) izbiri najugodnejše ponudbe ne bo mogel kot razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe (kot drugih ponudb) šteti njeno (oziroma njihovo) nepravočasnost (če so prispele do 26. 6. 2007 na naročnikov sedež).

Naročnik je v dopisu z dne 6. 8. 2007, s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo, zapisal, da meni, da se vlagatelj neupravičeno pritožuje, vendar Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je v razpisni dokumentaciji določil več meril (gl. IV. del razpisne dokumentacije), zato zgolj domnevno najvišja cena še ne bi mogla pomeniti, da ponudba ni najugodnejša.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- posvet v višini 50 odvetniških točk,
- zahtevek za revizijo v višini 800 odvetniških točk,
- končno poročilo stranki v višini 50 odvetniških točk,
- materialni stroški v višini 2 %,
- DDV,
- taksa.

Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov, nastalih z revizijo, ob skrbni presoji, upoštevajoč razpoložljive podatke o vrednosti naročila in glede na določbe Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju priznala kot izhodiščno 500 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, od te vrednosti pa je obračunala tudi materialne stroške. Pri končni odločitvi glede povračila stroškov, nastalih z revizijo, je Državna revizijska komisija upoštevala tudi doseženi uspeh in ga po skrbni presoji ocenila kot polovičnega, zato je tudi v tem razmerju vlagatelju priznala stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN in 154. členom ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo in vrednost odvetniške točke (1 odvetniška točka = 0,459 eurov) vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo:
- stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 250 odvetniških točk (polovica od možnih 500 odvetniških točk), povečanih za 20 % DDV, kar znese 137,70 eurov,
- materialnih stroškov v višini 5 odvetniških točk (polovica od možnih 10 odvetniških točk), povečanih za 20 % DDV, kar znese 2,75 eurov,
- takse v višini 350 eurov (polovica vplačane takse).

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov za posvet s stranko in končno poročilo stranki, saj so ti stroški bodisi vključeni že v postavko priprave zahtevka za revizijo bodisi niso potrebni v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je pri povračilu stroškov upoštevala tudi določbe Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006), ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom (1 euro = 239,64 tolarjev), določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 490,45 eurov, v 15 dneh po vročitvi te odločitve, po tem datumu pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 16. 8. 2007

mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- šolski center Novo mesto, šegova 112, 8000 Novo mesto,
- škerlj-Tratar in odvetniki, odvetniška pisarna, d. n. o., o. p., Vrhovčeva 1, 8000 Novo mesto,
- G7, družba za varovanje, d. o. o., špruha 33, 1236 Trzin,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran