018-226/2007 Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota
Številka: 018-226/2007-4Datum sprejema: 13. 8. 2007
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 11.a člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 26/2007 - ZRPJN-UPB4 in 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) ter prvega in drugega odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US: U-I-145/03, 90/2005 - odl. US: Up-258/03, 43/2006 â" odl. US: U-I-55/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku revizije postopka "oddaje poslovnih prostorov šolske kuhinje v skupni izmeri 420,15 m2 v najem za dobo enega (1) leta od 01.09.2007 do 31.08.2008", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja RPS 04, d. o. o., Trg zmage 8, Murska Sobota, ki ga zastopa odvetnik Janez Kočar, Ormoška 4, Ljutomer (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Srednja poklicna in tehnična šola Murska Sobota, šolsko naselje 12, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), in na podlagi predloga naročnika, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o "oddaji prostorov šolske kuhinje v najem za dobo enega (1) leta od 01.09.2007 do 31.08.2008", 13. 8. 2007
odločila:
1. Državna revizijska komisija ni pristojni organ za odločanje o predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o "oddaji prostorov šolske kuhinje v najem za dobo enega (1) leta od 01.09.2007 do 31.08.2008" (vloga z dne 8. 8. 2007).
2. Predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o "oddaji prostorov šolske kuhinje v najem za dobo enega (1) leta od 01.09.2007 do 31.08.2008" (vloga z dne 8. 8. 2007), se zavrže.
Obrazložitev:
Naročnik je 12. 7. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje prostorov šolske kuhinje v najem za dobo enega (1) leta po postopku zbiranja ponudb št. JN 02/07.
Naročnik je 25. 7. 2007 izdal "obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JN-02/07, iz katere izhaja, da je izbral ponudnika Dnevno nočni bar - Čobi, Kaučič Robert, s. p., Ulica štefana Kovača 2, Beltinci.
Zoper odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj vložil obrazložen zahtevek za revizijo z dne 6. 8. 2007 in predlaga njeno razveljavitev.
Naročnik je z vlogo z dne 8. 8. 2007 na podlagi določb ZRPJN Državno revizijsko komisijo pozval, naj sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o "oddaji prostorov šolske kuhinje v najem za dobo enega (1) leta od 01.09.2007 do 31.08.2008". Naročnik podrobno opisuje potek postopka oddaje prostorov šolske kuhinje v najem in pojasnjuje, da mora v slabih dveh tednih poskrbeti za prehrano cca. 2000 večinoma mladoletnih uporabnikov, naročilo pa je časovno omejeno na eno leto. Naročnik zaključuje, da bi bilo z zadržanjem sklenitve pogodbe ogroženo življenje in zdravje ljudi, zato poziva Državno revizijsko komisijo k sprejemu predlaganega sklepa. Državna revizijska komisija je naročnikovo vlogo prejela 10. 8. 2007.
Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije slednji 10. 8. 2007 po telefaksu odstopil še dodatno zaprošeno dokumentacijo.
Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb je Državna revizijska komisija na podlagi 11.a člena ZRPJN ter prvega in drugega odstavka 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJNodločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
V 1. členu ZRPJN je določeno: "S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu." Ta zakonska določba omejuje pravno varstvo v obliki revizije postopkov oddaje javnih naročil pred naročniki in Državno revizijsko komisijo zgolj na tista pravna razmerja, katerih predmet je po vsebini javno naročilo. V postopkih, katerih predmet po vsebini ni javno naročilo, se določbe ZRPJN ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija v takšnih postopkih tudi ni pristojna za zagotavljanje pravnega varstva. Pravno varstvo zagotavljajo drugi, za to pristojni organi oziroma sodišče.
Nadalje. V prvem odstavku 11. člena ZRPJN je med drugim določeno, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, drugi odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, in da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.
Prvi odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da lahko Državna revizijska komisija na obrazloženi predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, drugi odstavek 11a. člena ZRPJN pa določa, da naročnik posreduje predlog iz prvega odstavka 11a. člena ZRPJN tudi vlagatelju zahtevka za revizijo, ter da lahko da vlagatelj zahtevka o predlogu naročnika mnenje v treh dneh od njegovega prejema in ga pošlje Državni revizijski komisiji in naročniku. Tretji odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila.
Iz besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da ZRPJN kot temeljno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, pri čemer pa velja prepoved sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Iz besedila 11a. člena ZRPJN pa je razvidno, da je možnost nezadržanja sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana za primer, ko naročnik to predlaga Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 11a. člena ZRPJN) in ob hkratnem izpolnjevanju pogojev za dovolitev sklenitve pogodbe.
Iz določbe 11.a člena ZRPJN je razvidno, da je pristojnost Državne revizijske komisije odločati o nezadržanju sklenitve pogodbe vezana na postopke oddaje javnih naročil. Namreč, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZRPJN Državna revizijska komisija zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Da bi bila Državna revizijska komisija torej pristojna odločati o naročnikovem predlogu, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe, mora biti kot temeljno izpolnjena tudi predpostavka, da je spor med naročnikom in vlagateljem nastal v postopku oziroma primeru oddaje javnega naročila.
V prvem odstavku 1. člena ZJN-2 (predmet zakona) je določeno: "Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj." V ZJN-2 sicer ni mogoče izrecne definicije javnega naročila, vendar pa je iz določb ZJN-2 kot tudi pravne prakse javnih naročil mogoče javno naročilo vsebinsko opredeliti kot celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj.
V skladu s 14. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) predstavlja "pogodba o izvedbi javnega naročila" odplačno pogodbo med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz ZJN-2.
Kot izhaja iz zakona, je ena izmed temeljnih lastnosti javnega naročila odplačnost razmerja; 1. naročnik ponudniku plača iz javnih sredstev za dobavo blaga, opravljanje storitev oziroma izvedbo gradnje, 2. gradnja na podlagi sklenjene urbanistične pogodbe â" kompenzacija plačila komunalnega prispevka s komunalnim opremljanjem zemljišča (Sodišče Evropskih skupnosti, zadeva št. C-399/98 â" Ordine degli Architetti delle Province di Milano e Lodi, Piero De Amicis, Consiglio Nazionale degli Architetti, Leopoldo Freyrie in Comune di Milano ter Pirelli SpA, Milano Centrale Servizi SpA, Fondazione Teatro alla Scala, t. i. primer La Scala), itd.
Glede na to, da je predmet spornega postopka "oddaja poslovnih prostorov šolske kuhinje v skupni izmeri 420,15 m2 v najem za dobo enega (1) leta od 01.09.2007 do 31.08.2008", je Državna revizijska komisija pred odločanjem o naročnikovem predlogu najprej preverila, ali je v obravnavani zadevi sploh pristojna za odločanje o njej. Pristojnost je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka revizije (prvi odstavek 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da ni pristojna za obravnavo zadeve, se izreče za nepristojno in zahtevek za revizijo zavrže (drugi odstavek 18. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).
Po pregledu predložene dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da postopek, ki ga vodi naročnik, po vsebini predmeta ni javno naročilo, ampak gre za oddajo prostora (šolske kuhinje idr.) v najem drugemu subjektu. Kot pa je tudi razvidno npr. iz povabila o oddaji ponudbe št. JN 02/07 z dne 10. 7. 2007, naročnik za izvajanje dejavnosti najemnika tudi ne bo zagotavljal finančnih sredstev.
Glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre za javno naročilo, tudi ni predvideno pravno varstvo v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija tudi ne more obravnavati predloga naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o "oddaji prostorov šolske kuhinje v najem za dobo enega (1) leta od 01.09.2007 do 31.08.2008". Navedeni predlog mora namreč kot akcesorni akt v postopku revizije deliti enako usodo, kot (bi ga delil) zahtevek za revizijo (o katerem pa mora v skladu z določbami ZRPJN najprej odločiti naročnik). Ker bi bila Državna revizijska komisija nepristojna za presojo zahtevka za revizijo in bi ga morala zavreči, je treba enako storiti tudi s predlogom naročnika, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o "oddaji prostorov šolske kuhinje v najem za dobo enega (1) leta od 01.09.2007 do 31.08.2008".
Glede na navedeno se je Državna revizijska komisija izrekla za nepristojno za obravnavo prej navedenega naročnikovega predloga, naročnikovo vlogo pa je morala zavreči.
Čeprav navedeno v nadaljevanju ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je vložil predlog, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o "oddaji prostorov šolske kuhinje v najem za dobo enega (1) leta od 01.09.2007 do 31.08.2008", sklicujoč se na določbe ZRPJN, ki ne urejajo vprašanja dovolitve sklenitve pogodbe kljub vloženem zahtevku za revizijo, ampak urejajo možnost, da vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma (četrti, peti in šesti odstavek 11. člena ZRPJN). Namreč, šesti odstavek 11. člena ZRPJN, ko govori o mnenju naročnika, ureja možnost, da naročnik na vlagateljev predlog iz četrtega odstavka 11. člena ZRPJN tudi reagira. Ker pa je relevantna vsebina vloge, ne pa njena pravna podlaga, je Državna revizijska komisija štela vlogo kot vlogo po 11.a členu ZRPJN. Ob tem pa je treba tudi opozoriti na to, da iz 11.a člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik o takem predlogu seznaniti tudi vlagatelja, ki ima možnost podati svoje mnenje (drugi odstavek 11.a člena ZRPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, 13. 8. 2007
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Srednja poklicna in tehnična šola Murska Sobota, šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota,
- odvetnik Janez Kočar, Ormoška 4, 9240 Ljutomer,
- Dnevno nočni bar - Čobi, Kaučič Robert, s. p., Ulica štefana Kovača 2, 9231 Beltinci,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.