018-195/2007 Bolnišnica Golnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 26/2007 - ZRPJN-UPB4 in 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, članice mag. Nataše Jeršič kot članice senata in predsednika Sama Červeka kot člana senata, ob sodelovanju svetovalke Anite Kozel in svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo RTG sistema za digitalizacijo s tehnologijo fosfornih plošč, podprt s PACS in RIS sistemom za odčitavanje, shranjevanje, distribucijo in arhiviranje s tem sistemom zajetih digitalnih slik ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Image & Information, d. o. o., Leskoškova 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Kovač, Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, Golnik 36, Golnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 7. 2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 1. 12. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po odprtem postopku št. 8 JN/2006 - RTG DIGITALIZACIJA, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 135-136/2006 z dne 22. 12. 2006, pod številko objave Ob-35645/06, kot tudi Uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 8. 12. 2006, in sicer pod številko objave 2006/S 234-250333.

Naročnik je sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila št. JN 8/2006 z dne 25. 4. 2007, iz katerega je razvidno, da je javno naročilo oddal ponudniku Interexport, d. o. o., Dunajska 139, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom z dne 3. 5. 2007 zahteval vpogled v dokumentacijo o izvedenem postopku in ponudbo izbranega ponudnika.. Naročnik je vpogled omogočil 8. 5. 2007.

Vlagatelj je z dopisom z dne 9. 5. 2007, vloženim prek odvetnika, zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila št. JN 8/2006 z dne 25. 4. 2007. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila izdal 18. 5. 2007, vlagatelj jo je prejel 24. 5. 2007, njegov odvetnik pa 25. 5. 2007.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 5. 2007, s katerim predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil 76. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1), ker ni zavrnil ponudbe izbranega ponudnika, in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. JN 8/2006 z dne 25. 4. 2007 oziroma podrejeno da postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti. Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil določila razpisne dokumentacije, temeljna načela javnega naročanja - kot sta načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti ter določbe 41. in 76. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi parafiral le prvo in drugo stran pogodbe, ne pa tudi tretje strani, zaradi česar ni sledil naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj prav tako meni, da je izbrani ponudnik s predložitvijo dopisa Abanke nezakonito podaljšal veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe. Vlagatelj nadalje navaja, da je izbrani ponudnik ponudil krajši plačilni rok od roka (to je 120 dnevni rok), ki ga je naročnik navedel v uradnih glasilih. Vlagatelj nadalje ocenjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nesprejemljiva, saj presega naročnikova sredstva, zagotovljena s finančnim načrtom za leto 2006. Vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve po integraciji slovenskega vmesnika, kar dokazuje predloženo dokazilo družbe Philips speech Recognition Systems GmbH v angleškem jeziku. Vlagatelj tudi navaja, da so naročnikove navedbe v dodatnih pojasnilih (očitno: dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 18. 5. 2007) zmotne. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval visoko zmogljiv sistem za digitalizacijo (CR sistem z uporabo "fosfornih" plošč) s hitrostjo branja 110 kaset na uro, takšna hitrost pa iz praktičnega vidika dela radiološkega inženirja ni potrebna oziroma delo s takšno frekvenco ni možno. Vlagatelj tudi meni, da lahko pogoju glede hitrosti delovanja naprave zadosti le en proizvajalec opreme. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom glede prednosti ponujene tehnologije izbranega ponudnika v zvezi z igličastim nanosom, saj tega naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval. Vlagatelj tudi pojasnjuje, da oba ponujena sistema za identifikacijo podatkov delujeta na popolnoma enakem principu, le postopek same identifikacije podatkov se razlikuje.

Naročnik je 18. 6. 2007 sprejel sklep št. JN 8/2006, s katerim je v celoti zavrnil zahtevek za revizijo. Naročnik ugotavlja, da se vlagateljeve revizijske navedbe nanašajo na domnevne nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelj pa ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu lahko bila povzročena škoda, zaradi česar mu ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije. Naročnik pojasnjuje, da je bila v postopku oddaje javnega naročila vlagateljeva ponudba spoznana kot nepravilna. Vlagatelj zahtevka za revizijo zato kljub temu, da izkazuje dejanski interes za dodelitev naročila, ni uspel dokazati realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Komisija naročnika vlagateljeve ponudbe zaradi ugotovljenih nepravilnosti, ni mogla obravnavati kot pravilne ponudbe, zaradi česar jo je bila dolžna zavrniti. Navedeno pomeni, da vlagatelj ni imel nobenih dejanskih možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe, škoda ni nastala, in mu tudi ne bi mogla nastati. Naročnik navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ne navaja, da bi bila naročnikova ugotovitev o tem, da je njegova ponudba nepravilna, zmotna, napačna ali kakorkoli drugače nepravilna, vlagatelj pa tudi z ničimer ne zatrjuje ali izkazuje, da bi bila njegova ponudba pravilna. Na osnovi teh ugotovitev je naročnik zaključil, da ni razloga, da bi ugodil zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je z dopisom z dne 22. 6. 2007 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. JN/2006 z dne 27. 6. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik izvaja odprti postopek oddaje obravnavanega javnega naročila in da je javni razpis (po terminologiji Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2 - gre za obvestilo o javnem naročilu) objavil v Uradnem listu RS, št. 135-136/2006 z dne 22. 12. 2006, zaradi česar je treba pri izvedbi tega javnega naročila, ob upoštevanju prvega odstavka 112. člena ZJN-2, uporabljati določbe dosedanjih predpisov, tj. ZJN-1 kot tudi na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov.

Iz vpogleda v obvestilo o oddaji javnega naročila št. JN 8/2006 z dne 25. 4. 2007 je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil zaradi tega, ker 1) ne izpolnjuje naročnikove zahteve po zmogljivosti nad 110 skeniranj na uro (omogoča 103), 2) kaseta pa nima vgrajenega zahtevanega čipa (RF memory chip) za shranjevanje identifikacijskih podatkov, ki so posredovani iz ID postaje preko radiofrekvence.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno ne oporeka dejstvu, da ni zadostil tehnični zahtevi po zmogljivosti nad 110 skeniranj na uro, ampak se do te tehnične zahteve opredeljuje na način, da "takšna hitrost iz praktičnega vidika dela radiološkega inženirja ni potrebna oz. delo s takšno frekvenco ni možno", in jo nato posebej obrazloži. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je spor med naročnikom in vlagateljem nastal že po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, zaradi česar je po roku za predložitev ponudb treba upoštevati, da v vsebino razpisne dokumentacije ni mogoče več posegati zaradi nastopa procesne prekluzije iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN (pred novelo ZRPJN in v času vložitve zahtevka za revizijo - peti odstavek 12. člena ZRPJN) in da je treba zahteve razpisne dokumentacije izpolniti na način, kot se te glasijo, naročnik pa mora pravilnost (s tem pa tudi primernost) ponudbe ugotavljati v skladu z zahtevami take razpisne dokumentacije. Navedena določba ZRPJN namreč določa, da "vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom". Ker je nesporno, da se je vlagatelj z vsebino tehničnih zahtev seznanil še pred rokom za predložitev ponudb, in ob dejstvu, da v svoji ponudbi ni izkazal, da ima ponujena naprava zahtevano tehnično lastnost, naročniku ni mogoče očitati, da je vlagateljevo ponudbo zavrnil nezakonito. Ravno tako je treba vlagatelja opozoriti, da bi tudi argument, da je naročnik "postavil pogoj o hitrosti delovanja aparata, kar pa je imelo za končno posledico, omejitev konkurence, saj lahko temu pogoju zadosti samo en proizvajalec predmetne opreme", lahko uveljavljal najkasneje do roka za predložitev ponudb, česar pa ni storil. Ravno tako je mogoče ugotoviti, da vlagatelj ravno z uveljavljanjem prej navedenega argumenta tudi (posredno) priznava, da tehnični zahtevi, kot jo je postavil naročnik v razpisni dokumentaciji, ni zadostil, zaradi česar vlagateljeve ponudbe nesporno ni mogoče označiti kot pravilne. Ob navedenem pa Državna revizijska komisija vlagatelja tudi opozarja, da z dopisi (npr. 13. in 16. 4. 2007), ki jih je posredoval naročniku že po roku za predložitev ponudbe (22. 3. 2007 do 12. ure), ne more uveljavljati izpolnjevanja tehničnih lastnosti, kot jih je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji, saj bi njihovo izpolnjevanje moral vlagatelj izkazati že v ponudbi sami.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da je že zaradi neizpolnjevanja prej navedene tehnične lastnosti vlagateljeva ponudba nepravilna, se ni spuščala v presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil tudi zaradi tega, ker kaseta nima vgrajenega zahtevanega čipa (RF memory chip) za shranjevanje identifikacijskih podatkov, ki so posredovani iz ID postaje preko radiofrekvence. Namreč, tudi v primeru, da bi Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik nezakonito zavrnil vlagateljevo ponudbo glede te tehnične lastnosti, to ne bi moglo vplivati na dejstvo, da je vlagateljeva ponudba nepravilna zaradi neizpolnjevanja tehnične lastnosti glede zmogljivosti nad 110 skeniranj na uro. Ravno tako pa Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da bi moral vlagatelj argumente glede enakovrednosti delovanja ponujenega sistema s sistemom izbranega ponudnika uveljavljati najkasneje do roka, določenega za predložitev ponudb (procesna prekluzija iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN (pred novelo ZRPJN in v času vložitve zahtevka za revizijo - peti odstavek 12. člena ZRPJN)).

Ker je pravilna ponudba zgolj "tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije" (13. točka 3. člena ZJN-1), vlagateljeva ponudba pa vseh zahtev iz razpisne dokumentacije ne izpolnjuje, jo je naročnik skladno s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 zavrnil. Naročniku tako ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja.

Glede na prej navedeno in kar zadeva druge vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da (celo v primeru, če bi se izkazali za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zaradi česar vlagatelju glede zahteve po zavrnitvi ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije. Taka utemeljitev izhaja tudi iz stališča 2. občne seje v letu 2007 in številnih odločitev Državne revizijske komisije (npr. 018-074/2007, 018-089/2007), sprejetih na podlagi navedenega stališča občne seje Državne revizijske komisije. V takem primeru torej vlagatelj ne izkazuje izpolnjevanja enega izmed elementov, ki morata biti podana skupaj (torej kumulativno) v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 13. 7. 2007

Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, Golnik 36, 4204 Golnik,
- odvetnik Aleš Kovač, Dalmatinova 5, 1000 Ljubljana,
- Interexport, d. o. o., Dunajska 139, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran