018-189/2007 Urad Vlade RS za komuniciranje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka in članice Vide Kostanjevec kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "dobava promocijskih daril za predsedovanje Slovenije EU - 35.000 USB ključkov z naloženo programsko opremo", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Abakus Plus d.o.o., Zasavska cesta 62, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Urad Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.7.2007

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo, razdeljeno na štiri sklope, pod opisom "dobava promocijskih daril za predsedovanje Slovenije EU - 35.000 nahrbtnikov, 15.000 brisač, 20.000 kompletov kape in šala in 35.000 USB ključkov z naloženo programsko opremo" objavil v Uradnem listu RS, št. 26, z dne 23.3.2007, pod št. objave Ob-75357/07, ter v Uradnem listu EU, št. S 54, z dne 17.3.2007, pod številko obvestila 2007/S 54-066610. Popravek obvestila je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 29, z dne 30.3.2007, pod št. objave Ob-8841/07, ter v Uradnem listu EU, št. S 60, z dne 27.3.2007, pod št. obvestila 2007/S 60-0072823.

Z dokumentom z dne 23.5.2007, imenovanim "Obvestilo o izidu javnega naročila", ki ga je naročnik skupaj z dokumentom "Odločitev o izidu javnega naročila" (izdanim dne 21.5.2007), posredoval vsem sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, je naročnik le-te obvestil o oddaji naročila po posameznih sklopih. Iz obeh dokumentov izhaja, da je naročnik v sklopu 4: USB ključki z naloženo programsko opremo izbral ponudbo ponudnika T'emogique SĂ rl, Parc Scientifique d'Ecublens, Bâtiment A, CH-1024 Ecublens, švica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 29.5.2007 na naročnika naslovil dopis, imenovan "Ugovor in zahteva za dodatno obrazložitev", v katerem ugovarja postopku razpisne komisije v sklopu 4. Vlagatelj navaja, da je bil razpis v sklopu 4 objavljen na podlagi že videne in poznane programske opreme. To vlagatelj dokazuje z navedbo medmrežnega naslova, iz vsebine katerega je razvidno, da naj bi se naročnik z izbranim ponudnikom že vnaprej dogovoril za izvedbo posla. Tudi iz internetne strani izbranega ponudnika naj bi izhajalo, da slednji ponuja USB diske s programsko opremo PocketPhilm, ki jo je možno kupiti le skupaj z USB diskom, v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila pa so zahteve iz specifikacije programske opreme prepisane neposredno iz specifikacij izdelka izbranega ponudnika. Nadalje se vlagatelju zdi sporen odgovor, ki ga je naročnik podal glede ene od lastnosti zagona aplikacije za gledanje in urejanje slik ( "Promocijska darila za predsedovanje Slovenije EU" Vprašanja in odgovori, odgovor na vprašanje št. 2), prav tako pa naj bi razpisna komisija kršila 9. točko (pravilno: odstavek) 37. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju ZJN-2), ki se nanaša na tehnične specifikacije, navedene v razpisni dokumentaciji javnega naročila. Ker vlagatelj meni, da njegova ponudba v smislu 4. odstavka 37. člena ZJN-2 ustreza vsem pogojem in je cenovno tudi najbolj ugodna, predlaga, da naročnik izbranega ponudnika prosi za odstopno izjavo in dobavo poslovnih daril v sklopu 4 dodeli njemu.

Z dopisom z dne 1.6.2007, poimenovanim "Poziv za dopolnitev vloge - nepopolnega revizijskega zahtevka", je naročnik vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev zavrnil, z obrazložitvijo, da glede na tretji odstavek 79. člena ZJN-2 do nje ni upravičen, saj je naročnik razloge za zavrnitev njegove ponudbe ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, že pojasnil v Odločitvi o izidu javnega naročila z dne 21.5.2007. Naročnik je vlagateljev dopis z dne 29.5.2007 v delu, ki se nanaša na ugovor, štel kot nepopoln revizijski zahtevek in je vlagatelja pozval, da naj - v kolikor dopis šteje za revizijski zahtevek - le tega dopolni z originalnim potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je dne 5.6.2007 nepopolni revizijski zahtevek dopolnil z zahtevanim potrdilom o plačilu takse ter istočasno ugovarjal zoper naročnikovo zavrnitev zahtevka za dodatno obrazložitev. Vlagatelj navaja, da naročnik njegove zahteve za dodatno obrazložitev ne bi smel zavrniti, saj se je vlagatelj pritožil ravno na obrazložitev, ki jo je naročnik podal v Odločitvi o izidu javnega naročila z dne 21.5.2007. Vlagatelj ponovno navaja, da je naročnik kršil 2., 4. in 9. odstavek 37. člena ZJN-2, saj je vnaprej poznal ponudnika USB diskov in programske opreme in je na podlagi teh podatkov objavil razpis. Vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške v višini 834,59 â??.

Naročnik je s sklepom, sprejetim dne 14.6.2007, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej pojasni, da je vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev zavrnil, saj je že Odločitev o izidu javnega naročila z dne 21.5.2007 obrazložena z zakonskimi zahtevami in vsebuje vse ugotovitev in razloge zanjo, iz nje pa je tudi jasno razvidno, zaradi katerih razlogov je bila ponudba vlagatelja zavrnjena kot neprimerna. Glede vlagateljevih očitkov o kršitvi 2., 4. in 9. odstavka 37. člena ZJN-2 pa naročnik navaja, da se le-ti nanašajo na tehnične specifikacije za 4. sklop, torej na razpisno dokumentacijo, vsebinska presoja teh revizijskih navedb pa v konkretnem primeru ni več mogoča, saj bi moral vlagatelj v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo iz naslova tega očitka vložiti že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik dne 22.6.2007 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj dne 29.5.2007 na naročnika naslovil vlogo, poimenovano "Ugovor in zahteva za dodatno obrazložitev", iz vsebine katere izhaja, da vlagatelj zahteva, da naročnik zaradi kršitev, ki naj bi jih storila razpisna komisija v sklopu 4, izbranega ponudnika prosi za odstopno izjavo in dobavo poslovnih daril v sklopu 4 dodeli njemu kot ponudniku, katerega ponudba v smislu 4. odstavka 37. člena ZJN-2 ustreza vsem pogojem in je cenovno tudi najbolj ugodna. Naročnik je vlogo delno obravnaval kot zahtevo za dodatno obrazložitev in je le-to zavrnil, v delu, ki se nanaša na ugovor, pa jo je štel kot nepopoln zahtevek za revizijo, po vlagateljevi predložitvi potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN pa je le-tega tudi vsebinsko obravnaval.

Ne glede na naročnikovo ravnanje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno vlagateljevo vlogo "Ugovor in zahteva za dodatno obrazložitev", z dne 29.5.2007, šteti samo kot zahtevek za revizijo, ne pa tudi kot zahtevo za dodatno obrazložitev. Namreč, določbe ZJN-2 in ZRPJN jasno urejajo, da lahko (neizbrani) ponudnik po tem, ko naročnik izda odločitev o oddaji naročila, bodisi 1) v petih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila naročnika pisno opozori na njegovo odločitev. V tem primeru lahko naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno s 1. odstavkom 79. člena, rok za vložitev zahtevka za revizijo pa teče od prejema nove odločitve o oddaji naročila (2. odstavek 79. člena ZJN-2), bodisi 2) vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kolikor odločitev o oddaji naročila na vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. V zahtevi za dodatno obrazložitev mora neizbrani ponudnik jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev, zahtevo pa mora podati v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev oziroma zavrženje zahteve v petih dneh, rok za vložitev zahtevka za revizijo pa teče od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, skladno z ZRPJN (3. odstavek 79. člena ZJN-2), ali pa 3) v desetih dneh od prejema odločitve o dodelitvi naročila vloži zahtevek za revizijo (1. odstavek 12. člena ZRPJN).
Neizbrani ponudnik lahko torej, v kolikor se z odločitvijo naročnika ne strinja oz. le-ta ni utemeljena na način, ki bi neizbranemu ponudniku omogočala uveljavitev pravnega varstva, še pred vložitvijo zahtevka za revizijo naročnika opozori na domnevne nepravilnosti oz. pomanjkljivosti pri sprejeti odločitvi. Naročnik pa lahko, da v kolikor uvidi svojo zmoto, svojo odločitev popravi brez dodatnih stroškov in morebitnih zastojev pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila, do katerih ponavadi pride zaradi vloženega zahtevka za revizijo. Vlagatelju zaradi navedenega ni otežena ali onemogočena pravica do pravnega varstva v smislu prepozne vložitve zahtevka za revizijo, saj mu v omenjenih primerih rok za vložitev le-tega začne teči od prejema dodatne obrazložitve oz. nove odločitve.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da v vlagateljevi vlogi "Ugovor in zahteva za dodatno obrazložitev", z dne 29.5.2007, kljub njenemu poimenovanju iz njene vsebine ni mogoče razbrati, da vlagatelj zahteva dodatno pojasnitev odločitve naročnika v smislu 3. odstavka 79. člena ZJN-2. Vlagatelj v vlogi "Ugovor in zahteva za dodatno obrazložitev" navaja kršitve, ki naj bi jih razpisna komisija storila, navaja dejstva in dokaze, s katerimi dokazuje naročniku očitane kršitve, in postavi tudi pravovarstveni zahtevek (da naročnik izbranega ponudnika prosi za odstopno izjavo in dobavo poslovnih daril v sklopu 4 dodeli njemu). Tudi vlagateljeva navedba, da se je z vlogo "Ugovor in zahteva za dodatno obrazložitev" pritožil na obrazložitev, podano v Odločitvi o izidu javnega naročila, kaže na to, da je vlagatelj prejel obrazloženo odločitev o oddaji naročila, vendar se z le-to ni strinjal; nestrinjanje z obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila pa po 3. odstavku 79. člena ZJN-2 ni eden od razlogov za izdajo dodatne obrazložitve. Ob upoštevanju 4. odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti naziv vlagatelja in kontaktno osebo, naziv naročnika, javno naročilo oziroma odločitev o dodelitvi naročila, kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, ter potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, je vlagateljevo vlogo "Ugovor in zahteva za dodatno obrazložitev", z dne 29.5.2007, glede na njeno vsebino mogoče šteti le kot (v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN sicer nepopoln) zahtevek za revizijo, ne pa tudi kot zahteve za dodatno obrazložitev. Tudi dejstvo, da je vlagatelj po pozivu naročnika, z dne 1.6.2007, omenjeno vlogo dopolnil s predložitvijo potrdila o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, kaže na to, da je vlagatelj omenjeno vlogo štel kot zahtevek za revizijo.

Izhajajoč iz takšne narave vloge "Ugovor in zahteva za dodatno obrazložitev", z dne 29.5.2007, je Državna revizijska komisija le-to v celoti obravnavala kot zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 29.5.2007, naročniku očita, da je zahteve iz specifikacije programske opreme prepisal neposredno iz specifikacij izdelka izbranega ponudnika, kar pomeni, da je javni razpis objavil na podlagi vnaprej poznanega ponudnika USB diskov in programske opreme. Vlagatelju se zdi sporen tudi odgovor, ki ga je naročnik glede ene od lastnosti zagona aplikacije za gledanje in urejanje slik podal na vprašanje št. 2 ("Promocijska darila za predsedovanje Slovenije EU" Vprašanja in odgovori), prav tako pa naj bi razpisna komisija kršila 9. odstavek 37. člena ZJN-2.

Kot pravilno ugotavlja naročnik, vsi zgoraj navedeni očitki posegajo v samo vsebino razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v postopkih oddaje javnih naročil ponudnikom pravica do pravnega sredstva zagotovljena z možnostjo vložitve zahtevka za revizijo. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN predvideva, da: "â??zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ZRPJN ne določata drugače." Omejitev možnosti vložitve zahtevka za revizijo predstavlja šesti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom." Pravna norma šestega odstavka 12. člena ZRPJN ponudnikom onemogoča, da bi po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, vložili zahtevek za revizijo, v katerem bi zatrjevali nepravilnosti v zvezi z objavo javnega razpisa in/ali razpisno dokumentacijo. šesti odstavek 12. člena ZRPJN od ponudnikov zahteva, da do roka za predložitev ponudb ugovarjajo zoper morebitne kršitve naročnika, s katerimi so se že seznanili. Državna revizijska komisija poudarja, da so ponudniki, če zoper morebitne kršitve naročnika v zvezi z objavo javnega razpisa ali razpisno dokumentacijo, s katerimi so bili seznanjeni do roka za predložitev ponudb, do navedenega roka ne ugovarjajo, v pravici do vložitve zahtevka za revizijo zoper te (domnevne) kršitve naročnika prekludirani.
V predmetnem postopku se je vlagatelj z vsemi tehničnimi specifikacijami, zoper katere vlaga predmetni zahtevek za revizijo, seznanil že z dnem prejema razpisne dokumentacije (elektronsko sporočilo z dne 21.3.2007) oziroma z dnem, ko se je seznanil z naročnikovimi odgovori na zastavljena vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo ("Promocijska darila za predsedovanje Slovenije EU" Vprašanja in odgovori). Vlagatelj tudi sam priznava, da so se mu dvomi glede preference izbranega ponudnika zaradi natančno opisanih tehničnih specifikacij pojavljali že v fazi priprave ponudbe, vendar kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom tega roka, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so vlagateljevi očitki v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo šele potem, ko je od naročnika že prejel odločitev o dodelitvi naročila (dne 29.5.2007), čeprav so mu dejstva, ki jih v zahtevku za revizijo navaja kot kršitve, bila znana ali bi mu vsaj morala biti znana že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, vlagatelj pa tudi ni uspel dokazati, da teh kršitev objektivno pred tem trenutkom ni mogel ugotoviti, je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da navedenih očitkov iz tega razloga po vsebini ni (več) mogoče meritorno obravnavati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 3.7.2007

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Abakus Plus d.o.o., Zasavska cesta 62, Kranj
- Republika Slovenija, Urad Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva 25, Ljubljana
- T'emogique Sàrl, Parc Scientifique d'Ecublens, Bâtiment A, CH-1024 Ecublens, Switzerland
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran