018-204/2007 Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena in v povezavi s 16. členom Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "Konzultantske storitve za pripravo in izvedbo aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nove dvotirne proge Divača - Koper" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba DDC svetovanje inženiring, Družba za svetovanje in inženiring d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.07.2007

odločila:

Naročnik mora o zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 18.06.2007 odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 117-118/2006, št. objave Ob-32195/06 in v Uradnem glasilu ES, št. 2006/S 220-236390, objavil predmetni javni razpis.

Naročnik je dne 15.05.2007 sprejel Odločitev o oddaji naročila, št. 4305-66/2006 ZP18 07201, na podlagi katere je kot najugodnejšega ponudnika izbral Disconsulting d.o.o. Ljubljana, Letališka ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 18.06.2007 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga celotno razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila z dne 15.05.2007, ugotovitev nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika in ponudnika Holding Slovenske železnice d.o.o. Ljubljana ter oddajo naročila vlagatelju ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Podrejeno vlagatelj predlaga celotno razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila.


Naročnik je s sklepom št. 4305-66/2006 ZP35 07201, z dne 04.07.2007, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja in se opredelil zgolj do trditve vlagatelja o nepravilni navedbi izbranega ponudnika v odločitvi o oddaji naročila ter podpisu vzorca pogodbe; glede ostalih trditev pa naročnik navaja, da so dejstva, ki so bila prikazana v zahtevku za revizijo, neutemeljena.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.07.2007, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 12.07.2007, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik v dopisu podaja še dodatna pojasnila v zvezi z neutemeljenostjo zahtevka za revizijo vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena in v skladu s 16. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V skladu z določili ZRPJN (12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru naročnik izdal dokument "Sklep", št. 4305-66/2006 ZP35 07201 z dne 04.07.2007, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, tako da ga je kot neutemeljenega zavrnil. Vendar pa naročnik svoje odločitve ni obrazložil in utemeljil, oziroma je meritorno obravnaval zgolj eno vlagateljevo navedbo, povezano z nazivom izbranega ponudnika v odločitvi o oddaji naročila ter podpisom vzorca pogodbe. V zvezi z ostalimi navedbami pa naročnik le pavšalno ugotavlja, "da so dejstva, ki so bila prikazana v zahtevku za revizijo neutemeljena".

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije potrebna iz več razlogov. Tako dolžnost obrazložitve izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 83/02, 96/02, 58/03, 73/03, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05, 43/06, 69/06 in 52/07; v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek." Odločitev o zahtevku za revizijo pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, ob uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšna zahteva izhaja iz 324. člena ZPP, za sklep pa iz 331. člena ZPP).

Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik mora namreč o svoji odločitvi o zahtevku za revizijo obvestiti vlagatelja in ga hkrati pozvati, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa bo lahko vlagatelj sprejel le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev. Poleg tega je potrebno tudi opozoriti, da vlagatelj z nadaljevanjem postopka "tvega" dodatne stroške, ki se pojavijo, kolikor bo Državna revizijska komisija ugotovila neutemeljenost njegovega zahtevka za revizijo, zato je zelo pomembno, da je vlagatelj seznanjen z naročnikovimi stališči, saj bo le tako lahko presodil, ali je nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo utemeljeno (smiselno).

Državna revizijska komisija je torej skladno z določili ZRPJN pristojna obravnavati zahtevek za revizijo šele potem, ko o njem vsebinsko odloči naročnik. Izjema velja le v primeru, ki ga urejata prvi in drugi odstavek 16. člena ZRPJN, torej v primeru, če naročnik ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, ki mu ga nalaga zakon (v tem primeru je torej molk organa pogoj za nastop procesne predpostavke za meritorno odločanje Državne revizijske komisije); v obravnavanem primeru pa ne gre za molk organa oziroma za izjemo iz 16. člena ZRPJN.

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik (odločitev o zahtevku za revizijo mora obrazložiti in se opredeliti do vsake navedbe oziroma trditve vlagatelja), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija odločila, da predmetni zahtevek za revizijo vrne v meritorno odločanje naročniku.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 19.07.2007


Predsednik senata:
Samo Červek, univ.dipl.prav.
Predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor
- DDC svetovanje inženiring, Družba za svetovanje in inženiring d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana
- Disconsulting d.o.o. Ljubljana, Letališka ulica 33, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran