018-168/2007 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalke Anite Kozel, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb za "Avtomatski barvalnik in pokrivalec za steklo št. 09/2007 VH" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Labormed d.o.o., Peričeva 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.06.2007

odločila:

1. Zahtevku za revizijo, z dne 21.05.2007, ter dopolnitvi zahtevka za revizijo, z dne 24.05.2007, se delno ugodi in sicer tako, da se naročnikova odločitev v obvestilu o preklicu postopka 9/2007 VH, z dne 14.05.2007, razveljavi v delu, ki se nanaša na pošiljanje nove razpisne dokumentacije, ki vključuje spremembo v opisu predmeta naročila.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 472,94 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17.04.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je istega dne z dopisom, št. 09/2007 VH, tri potencialne ponudnike povabil k oddaji ponudb, na katerega sta se odzvala dva ponudnika s predložitvijo svojih ponudb. Naročnik je v dopisu, z dne 14.05.2007 vse vabljene ponudnike obvestil, da preklicuje postopek št. 09/2007 VH ter pošilja novo dokumentacijo s spremembo v opisu predmeta naročila.

Naročnik je v dopisu, z dne 18.05.2007, izdal dodatno obrazložitev svoje odločitve na podlagi zahteve drugega ponudnika, ter jo še isti dan po faksu posredoval vsem povabljenim ponudnikom.

Vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo, z dne 21.05.2007, ki ga je naročnik prejel 23.05.2007, v katerem naročniku očita, da iz obvestila o preklicu postopka ni razvidno, na kakšni pravni podlagi naročnik zaključuje predmetni razpis, saj meni, da je oddal pravilno ponudbo. Iz teh razlogov vlagatelj trdi, da je naročnik kršil temeljna načela PES, ter načela enakopravne obravnave ponudnikov. V nadaljevanju zahtevka vlagatelj naročniku tudi očita, da je začel nov postopek oddaje javnega naročanja, še preden je postala odločitev o preklicu prvotnega postopka pravnomočna. Naročnik je namreč ponudnike z istim dopisom obvestil o preklicu postopka ter hkrati tudi o novem postopku, s čimer se je po vlagateljevem mnenju izognil učinkom suspenzivnosti postopka oddaje javnega naročila skladno z 11.členom ZRPJN. Poleg tega vlagatelj naročniku očita, da je v novi razpisni dokumentaciji spremenil opis predmeta naročila in s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Naročnik je namreč v novi razpisni dokumentaciji spremenil opis avtomatskega barvalnika kar je po vlagateljevem mnenju pisano na kožo točno določenemu ponudniku. Vlagatelj še poudarja, da naročnik nima pravice od ponudnikov zahtevati, da ob primopredaji predmeta naročila ponudnik izroči kompletno servisno dokumentacijo (Service Manual), saj le ta vsebuje zaupne tehnične informacije in se kot taka smatra za poslovno skrivnost proizvajalca.

V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev naročnika o preklicu postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer za zahtevek za revizijo 900 točk ter 20% DDV, za plačilo revizijske takse 417,29 EUR in 2% materialnih stroškov.

Vlagatelj je na naročnika naslovil tudi dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 24.05.2007, ki ga je le-ta prejel še isti dan, 24.05.2007. V dopolnitvi zahtevka vlagatelj predlaga, da se razveljavi novo povabilo k oddaji ponudbe.

Naročnik je s sklepom št. 09/2007 VH, z dne 25.05.2007, vlagateljev zahtevek za revizijo ter dopolnitev zahtevka za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je v zvezi s predmetnim javnim naročilom zavrnil vse ponudbe v skladu z 80. členom ter o tem takoj obvestil vse ponudnike in tudi navedel razloge zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ter hkrati začel tudi nov postopek (opomba Državne revizijske komisije: naročnik se sklicuje na 80. člen Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2).
Naročnik navedeno utemeljuje z ugotovitvijo, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, saj ne izpolnjuje tehničnih pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, kot jih je zahteval v razpisni dokumentaciji. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljevimi očitki, da je z novim postopkom kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj priznava, da je predvideval, da bo ravno zaradi izločene tehnične zahteve v novi razpisni dokumentaciji (ki je vlagatelj ne izpolnjuje) in s ponovljenim postopkom lahko izbral najugodnejšo ponudbo v okviru planiranih sredstev. Naročnik v nadaljevanju tudi navaja, da vlagatelj ni predložil zahtevanega dokumenta OBR-E1, Izjava o izpolnjevanju pogojev primopredaje opreme, kjer v 3. točki zahteva izročitev kompletne tehnične dokumentacije kar mu vlagatelj v zahtevku za revizijo očita kot nezakonito zahtevo. Naročnik pojasnjuje, da je bila domnevna kršitev vlagatelju znana že pred sprejemom odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, saj je zahtevana Izjava del razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 31.05.2007 obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu navaja, da naročnik ni zaključil postopka na podlagi 80. člena ZJN-2, saj pravne podlage sploh ni navedel, poleg tega pa je v sklepu o zavrnitvi prvič navedel razloge za nepravilnost njegove ponudbe s čimer je po njegovem mnenju naročnik kršil načelo kontradiktornosti. Vlagatelj je v citiranem dopisu priglasil nadaljnje stroške revizijskega postopka, in sicer v višini 50 točk.

Naročnik je dne 04.06.2007 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med strankama sporna naročnikova odločitev o tem, da se predmetni postopek javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika ter da naročnik hkrati prične nov postopek oddaje javnega naročila. Poleg tega pa naročnik z novo razpisno dokumentacijo za nov postopek po vlagateljevem mnenju krši načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje ali je naročnik v predmetnem postopku javnega naročanja ravnal v skladu z določbami ZJN-2.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljev očitek, da naročnik v obvestilu o preklicu postopka ni navedel, na kakšni pravni podlagi zaključuje predmetni razpis. Vlagatelj tudi trdi, da je oddal pravilno ponudbo, zato je po njegovem mnenju naročnik kršil temeljna načela PES, ter načela enakopravne obravnave ponudnikov.
Vpogled v spisovno dokumentacijo pokaže, da je naročnik v dopisu, Obvestilo o preklicu postopka 9/2007 VH, z dne 14.05.2007, zapisal, da je bila pri pregledu ponudb "ugotovljena nepravilnost ter nesprejemljivost prejetih ponudb". Sled navedb preklicujemo postopek št. 09/2007 VH ter pošiljamo novo dokumentacijo, ki vključuje spremembo v opisu predmeta naročila." Naročnik je v obvestilu o preklicu očitno prekinil postopek javnega naročanja na podlagi drugega odstavka 80. člena ZJN-2 ter zavrnil vse ponudbe na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2, čeprav v njem ni nikjer zapisal zakonske določbe s katero utemeljuje svojo odločitev. Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v spisovno dokumentacijo ter ugotovila, da je naročnik šele v sklepu, z dne 25.05.2007, s katerim je odločal o zahtevku za revizijo zapisal izjavo, da je "v skladu z 80. členom zavrnil vse ponudbe, o tem takoj obvestil vse ponudnike in tudi navedel razloge zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ter hkrati začel tudi nov postopek". V zvezi z nesklicevanjem naročnika v obvestilu, s katerim je ponudnikom sporočil svojo odločitev, na 80. člen ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju s tem ravnanjem naročnika v konkretnem primeru ni nastala nobena škoda, nenazadnje pa je tudi, kljub nenavedeni pravni podlagi za zavrnitev vseh ponudb in prekinitvi postopka, lahko izkoristil možnosti, ki mu jih dopušča zakon (vložitev zahtevka za revizijo). Na tem mestu tudi ne gre spregledati dejstva, da vlagatelj ni izkoristil možnosti pridobiti dodatne obrazložitve odločitve o oddaji - v konkretnem primeru o ne-oddaji naročila.
Ker določba 80. člena ZJN-2 naročnika ne omejuje z nobenimi vsebinskimi pravili, niti od njega eksplicitno ne zahteva posebnih formalnih ravnanj, ki se nanašajo na obveščanje določenih subjektov lahko torej naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi, in sicer v katerikoli fazi in iz katerihkoli razlogov. Državna revizijska komisija ob tem še poudarja, da v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki, gre za kršitev načela enake obravnave. V postopku pravnega varstva zoper odločitev naročnika, sprejeti na podlagi 80. člena ZJN-2, je vsebinska presoja Državne revizijske komisije zato omejena predvsem na vprašanje, ali je naročnik postopek oddaje javnega naročila res zaključil zaradi razlogov, ki jih je navedel v obvestilu o preklicu in, ali so navedeni razlogi uporabljeni z namenom diskriminatorne obravnave ponudnikov. V tem okviru je bilo potrebno obravnavati tudi navedbo naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 25.05.2007, da vlagatelj ni predložil obrazca OBR - E1, ki ga je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji zato je vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno.
Državna revizijska komisija je vpogledala v spisovno dokumentacijo glede vlagateljevega očitka, da naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da ob primopredaji predmeta naročila ponudnik izroči kompletne servisne dokumentacije (Service Manual). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik omenjeno zahtevo določil v dokumentu OBR-E1, Izjava o izpolnjevanju pogojev primopredaje opreme, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, vendar je vlagatelj v svoji ponudbi res ni predložil. Naročnik je omenjeno nepravilnost tudi ugotovil ter jo vlagatelju sporočil v sklepu, z dne 25.05.2007, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo utemeljeno spoznal kot nepravilno, poleg tega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bile domnevne kršitve v zvezi s predmetno Izjavo vlagatelju znane že pred potekom roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da so vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na domnevno nesmiselnost določil razpisne dokumentacije, z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. Določila razpisne dokumentacije postanejo po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, aksiom, saj vlagatelj po poteku tega roka ne more več navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka. Ponudnik se z določili in vsebino razpisne dokumentacije seznani ob prejemu le-te in pripravi ponudbe, zato mora v primeru, če meni, da je posamezno določilo razpisne dokumentacije nezakonito, nesmiselno ali nejasno, vložiti zahtevek za revizijo nemudoma oz. najkasneje do preteka roka za predložitev ponudb.
Državna revizijska komisija je ob spoštovanju procesnega pravila iz petega odstavka 12. člena ZRPJN zato dolžna zaključiti, da je imel vlagatelj ves čas vodenja predmetnega postopka možnost in dolžnost, da vloži zahtevek za revizijo v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitane domnevne nepravilnosti. Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z domnevno sporno zahtevo v razpisni dokumentaciji šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila, je potrebno šteti, da je naveden očitek v smislu določil ZRPJN formalno prepozen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ne more pritrditi vlagateljevemu očitku, da je naročnik s preklicem postopka kršil temeljna načela PES oz. načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je po pregledu ponudb vse ponudnike obvestil o svoji odločitvi tako kot določa zakon, zato je iz zgoraj navedenih razlogov, vlagateljev očitek spoznala kot neutemeljen.

V obravnavnem primeru je med strankama sporna tudi naročnikova odločitev, da je začel nov postopek oddaje javnega naročanja še preden je postala odločitev o preklicu prvotnega postopka pravnomočna. Naročnik je namreč ponudnike kar z istim dopisom obvestil o preklicu postopka ter hkrati tudi o novem postopku s čimer se je po vlagateljevem mnenju izognil suspenzivnosti postopka oddaje javnega naročila.
Položaj v katerem lahko naročnik zaključi postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ureja določba 80. člena ZJN-2 (izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb). Drugi in tretji odstavek omenjenega člena urejata položaje v katerih lahko naročnik postopek oddaje javnega naročila konča brez odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe. Drugi odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik kadarkoli prekine postopek javnega naročanja, v tretjem odstavku istega člena pa zakon daje naročniku možnost, da lahko zavrne vse ponudbe, vendar mora o tem takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek ter o tem obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN pa ima vsak vloženi zahtevek za revizijo suspenzivni učinek, s katerim se postopek javnega naročanja zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena pa ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma.
Suspenzivnost torej nastopi z vložitvijo zahtevka za revizijo. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izdal obvestilo o preklicu postopka pred vložitvijo zahtevka za revizijo, zato v konkretnem primeru o kršitvi suspenzivnosti po 11. členu ZRPJN ni mogoče govoriti.
Vlagateljev očitek je iz tega razloga v tem delu neutemeljen.

Državna revizijska komisija je nadalje presojala vlagateljev očitek v zvezi s spornim začetkom novega postopka. Vpogled v spisovno dokumentacijo pokaže, da je naročnik odločitev o novem postopku res sporočil v dopisu, z dne 14.05.2007, s katerim je istočasno preklical postopek javnega naročila, saj je v njem zapisal, da pošilja "novo dokumentacijo, ki vključuje spremembo v opisu postopka". Dokument je dne 15.05.2007, priporočeno po pošti posredoval istim naslovnikom (trem ponudnikom), ki jih je že predhodno povabil k oddaji ponudb za predmetno javno naročilo. Naročnik je pod prilogo v omenjenem dopisu navedel "dokumentacija postopka št. 09/2207 VH/a".
Državna revizijska komisija opozarja, da so postopki javnega naročanja po ZJN-2, med seboj ločeni postopki in dveh postopkov hkrati, ki se nanašata na isti predmet javnega naročila ni mogoče prepletati, temveč je potrebno najprej t.i. prvotni postopek za isto javno naročilo zaključiti, tako da postane odločitev o zaključku oziroma izidu javnega naročila dokončna. Povedano drugače, z novim postopkom oddaje javnega naročanja je mogoče začeti (seveda ob izpolnjevanju vseh ustreznih pogojev, ki morajo biti v skladu z zakonom izpolnjeni za izvedbo postopka) šele takrat, ko se iztečejo vsi roki za vlaganje zahtev za dodatno obrazložitev odločitve oziroma za vlaganje zahtevkov za revizijo, in če naročnik seveda ob upoštevanju teh rokov ne dobi nobene zahteve za dodatno obrazložitev odločitve oziroma nobenega zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija zaključuje, da mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2, torej v primeru, da zavrne vse ponudbe, takoj pisno obvestiti vse ponudnike ali kandidate in jih seznaniti z razlogi za svojo odločitev, hkrati pa jih mora obvestiti o tem ali bo začel nov postopek naročanja. Zakonska določba torej ne dovoljuje, da naročnik nov postopek začne na podlagi priložene nove razpisne dokumentacije, temveč lahko ponudnike o svoji odločitvi le obvesti, da bo začel nov postopek, kar z drugimi besedami pomeni, da naročnik ne more v istem dokumentu zaključiti enega postopka predmetnega javnega naročila in hkrati začeti drugega na način kot je v obravnavanem primeru storil naročnik (ko je priložil novo razpisno dokumentacijo). Možnost pravnega varstva ponudnikom mora namreč biti zagotovljena, ne glede na izid postopka (izbira ali pa neizbira), sicer bi naročnik lahko vedno, ko mu izbor ne bi ustrezal, to zlorabljal brez ustreznega pravnega varstva.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih spoznala kot utemeljene.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je naročnik v novi razpisni dokumentaciji spremenil opis predmeta naročila in s tem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, se Državna revizijska komisija ne more meritorno opredeliti do navedenega očitka, saj se je v zgornjih ugotovitvah že opredelila do stališča, da naročnik ne more ob preklicu postopka javnega naročanja hkrati začeti novega postopka, še preden je postala odločitev o preklicu prvotnega postopka pravnomočna. Ker se naveden očitek nanaša na dokumentacijo, ki jo je naročnik poslal za drug (nov) postopek, se Državna revizijska komisija v okviru tega očitka ni opredeljevala do vlagateljevih navedb.

Državna revizijska komisija je predhodno obravnavan očitek spoznala kot utemeljen, zato je razveljavila naročnikovo navedbo v dopisu, z dne 14.05.2007, da naročnik pošilja novo razpisno dokumentacijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer:
- za zahtevek za revizijo 900 točk z materialnimi stroški v višini 2%, povečano za 20% DDV,
- plačane takse v višini 417,29 EUR,
- za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 točk.

Če bi vlagatelj z zahtevkom za revizijo v celoti uspel, bi Državna revizijska komisija vlagatelju priznala naslednje stroške:

- v višini 417,29 EUR za vplačano takso za revizijo,
- za sestavo zahtevka za revizijo v protivrednosti 900 točk po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo Sveta (ES), št. 1086/2006, z dne 11.07.2006, o spremembi Uredbe (ES), št. 2866/98, o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (v nadaljevanju: Uredba) znaša (1 EUR = 239,640 SIT; vrednost 1 odvetniške točke je v skladu z navedenim 0,459 EUR) 413,10 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 495,72 EUR,
- za materialne stroške (vezane na zahtevek za revizijo) v višini 2% od protivrednosti 900 točk po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z ZUE in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo znaša 8,26 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 9,91 EUR,
- za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z ZUE in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo znaša 22,95 EUR,

kar vse skupaj znaša 945,87 EUR.

Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom delno uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju delno povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Ob upoštevanju drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05, 43/06 in 52/07) je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala stroške v višini 472,94 EUR, kar glede na uspeh v postopku predstavlja polovico od zneska, navedenega v predhodnem odstavku (945,87 EUR).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 472,94 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, 19.06.2007


Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje
- mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran