018-182/2007 Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "prenova internet/intranet spleta Carinska uprave" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ORG. TEND d.o.o., Kraljeviča Marka ul. 19, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, šmartinska 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.06.2007

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila (dokument št. 430-34/2007-11 z dne 09.05.2007).

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 894,83 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Dne 03.04.2007 je naročnik izdal sklep o začetku postopka z zbiranjem ponudb za oddajo predmetnega javnega naročila.

Dne 09.05.2007 je naročnik izdal obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da je bil kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Agenda d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 49, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz predmetnega obvestila izhaja tudi, da se ponudbo vlagatelja izloči iz postopka oddaje javnega naročila zaradi napake pri izračunu cene vzdrževanja prenovljenega spleta, v skladu z določbo 2. odstavka 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2).

Dne 11.05.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika. Vlagatelj naročnika v opozorilu opozarja, da je s tem, ko je njegovo ponudbo izločil, ravnal nepravilno in negospodarno, saj gre pri izračunu cene za vzdrževanje spleta za evidentno računsko napako in ne za spremembo cene ter, da je njegova ponudba po pravilnem izračunu še vedno najugodnejša. Zaradi navedenega naj naročnik spremeni svojo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 09.05.2007 in vlagatelja izbere kot najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je dne 17.05.2007 sprejel odločitev o pisnem opozorilu ponudnika na odločitev naročnika, v kateri se je odločil, da svoje odločitve z dne 09.05.2007 ne bo spremenil. Naročnik navaja, da sprememba cene ob vnaprej postavljenem merilu najnižje cene ne predstavlja zgolj formalne napake v ponudbi, saj je prav ponudbena cena faktor, ki je relevanten pri razvrščanju ponudb. Naročnik nadalje navaja, da 2. odstavek 78. člen ZJN-2 prepoveduje vsakršno spreminjanje cene, kakršen koli popravek absolutnega zneska v ponudbeni ceni. Prav tako se naročnik ne strinja, da je možen popravek računske napake, kljub temu, da ZJN-2 tega izrecno ne omenja. Naročnik navaja, da pomote vlagatelja ni mogoče šteti za računsko napako niti v skladu s prakso, ki je temeljila na Zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ki je kot računsko napako štela le napako zaradi osnovnih računskih operacij (npr. napačen seštevek).

Dne 25.05.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi postopek pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, vključno z obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 09.05.2007 in odločitvijo o pisnem opozorilu ponudnika na odločitev naročnika z dne 17.05.2007, ter naročniku naloži, da vlagatelju povrne stroške tega revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije do plačila.
V obrazložitvi vlagatelj navaja, da je v ponudbeni predračun (razpisni obrazec PO/1) , kjer je naročnik predvidel prostor za vpis cene za vzdrževanje prenovljenega spleta na kvartal z DDV, vnesel napačno vrednost in sicer 600,00 EUR namesto 450,00 EUR. Vlagatelj navaja, da je ceno za vzdrževanje oblikoval upoštevaje končno ponudbeno ceno, ki jo je želel ponuditi, pri čemer je napačno razdelil znesek in navedel neustrezen znesek "na kvartal". Vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal napačno in negospodarno, ko je njegovo ponudbo izločil, ker je kot pravilen znesek upošteval znesek na "kvartal" in ne znesek na obdobje treh let in skupne vrednosti ponudbe. Vlagatelj navaja, da bi ga naročnik lahko v skladu z 7. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb pozval za dodatna pojasnila, prav tako bi naročnik v skladu z 1. odstavkom 78. člena lahko ugotovil, da je ponudba formalno nepopolna ter dopustil in omogočil dopolnitev take ponudbe. šele v primeru, da vlagatelj v roku, ki bi ga določil naročnik, ponudbe ustrezno ne bi dopolnil, bi lahko naročnik tako ponudbo izločil. Vlagatelj še poudarja, da je naročnik kot edino merilo določil najnižjo ceno in sicer končno ceno. Vlagatelj navaja, da končne ponudbene cene ni nameraval popravljati. Dalje vlagatelj navaja, da je cena na kvartal le eden izmed elementov v strukturi cene in sama po sebi ni upoštevna vrednost. Vlagatelj nadalje navaja, da četudi bi po opozorilu naročnika ocenil, da je pravilen znesek na kvartal in v skladu s tem popravil ceno triletnega vzdrževanja, česar pa ni nameraval, ne bi šlo za spremembo cene, saj bi bila vlagateljeva ponudba še vedno bistveno ugodnejša od izbranega ponudnika oz. ne bi šlo za prepovedno spremembo cen po 2. odstavku 78. člena ZJN-2. Vlagatelj še dodaja, da kljub odpravi računske napake na način, da bi se kot pravilen štel višji znesek celotne ponudbene vrednosti, le-to ne bi vplivalo na razvrstitev njegove ponudbe.
Vlagatelj navaja, da je bila tudi odločitev o pisnem opozorilu ponudnika na odločitev naročnika (z dne 17. 05. 2007) napačna, saj je v njegovi ponudbi šlo nedvoumno za računsko napako, ki jo lahko naročnik odpravi ne glede na to, da ZJN-2 tega postopka izrecno več ne predvideva. Vlagatelj navaja, da zakon poprave računskih napak ne prepoveduje, kar po njegovem mnenju pomeni, da jo naročnik lahko odpravi. Kot že v pisnem opozorilu z dne 17.05.2007, se vlagatelj ponovno sklicuje na stališče avtorjev komentarja Zakona o javnem naročanju, iz katerega izhaja, da gre pri vlagateljevi pomoti za administrativno napako oz. za formalno napako, ki ni bistvena. Po mnenju vlagatelja s popravo računske napake ne bi bilo poseženo v pravice ostalih ponudnikov, ter bi bila zagotovljena bolj gospodarna poraba sredstev. Vlagatelj zagotavlja, da je pravilen znesek skupne ponudbene cene, kar pomeni, da se kljub popravku njegova ponudba ne spreminja, zaradi navedenega popravka pa tudi ni nepravilna, neprimerna ali nesprejemljiva, ampak kvečjemu formalno nepopolna. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik, s tem ko je njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka, kršil 78. člen ZJN-2, kakor tudi načelo gospodarnosti in smotrne porabe sredstev ter določbo iz 7. točke svoje razpisne dokumentacije. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov v zvezi z revizijskim postopkom.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku odločil s sklepom št. 430-34/2007-18, z dne 06.06.2007, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V svoji obrazložitvi navaja, da trditev vlagatelja, da naročnik ni vedel, kateri znesek je pravilen in bi zato moral vlagatelja prositi za pojasnitev, ne drži. Naročnik navaja, da je z vidika merila najnižje cene relavantna končna ponudbena cena, vendar nanjo ni mogoče gledati izolirano. Naročnik navaja, da je v ponudbenem predračunu končno ceno razdelil po različnih postavkah, ki pripeljejo do pravilnega izračuna končne ponudbene cene. V kolikor se je ponudnik zmotil pri določitvi posamezne postavke, je povsem jasno, da to vpliva na višino končne ponudbene cene. Naročnik poudarja, da je oblika predračuna povsem razumljiva in da je razumno pričakovati, da je končna cena skupek v predračunu naštetih postavk. V kolikor cena na kvartal ne bi bila relavantna, potem naročnik zanjo ne bi določil posebnega prostora. Naročnik navaja, da 78. člen ZJN-2 ne dopušča, da bi morali naročniki avtomatično dopuščati popravke ter da je od ponudnikov utemeljeno pričakovati razumno mero dolžne skrbnosti oz., da imajo napake nastale zaradi ponudnikove površnosti lahko za posledico zgolj nepravilnost ponudbe. Naročnik meni, da vlagatelj ni bil dovolj skrben, saj ne le, da ni razumel, da predstavlja kvartal četrtletje, torej štiri obroke letno, iz zahtevka za revizijo izhaja tudi, da je hotel ponuditi ceno 450 EUR in ne 600 EUR na kvartal. Naročnik v skladu z odločitvijo zavrača plačilo stroškov.

Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 12.06.2007, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V predmetnem obvestilu naročniku ponovno očita kršitve, ki jih je navedel v zahtevku za revizijo z dne 25.05.2007. Vlagatelj tudi priglaša stroške za pripravo predmetne vloge.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.06.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 15.06.2007, odstopil le-tej zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je v ponudbi vlagatelja prišlo do napake pri izračunu cene vzdrževanja prenovljenega spleta. Naročnik je v skladu z določbo 2. odstavka 78. člena ZJN-2 vlagateljevo ponudbo zaradi navedene napake izločil iz postopka oddaje predmetnega naročila, saj bi po njegovem mnenju popravek pri ceni na kvartal pomenil nedovoljeno spremembo cene. Vlagatelj pa v svojem revizijskem zahtevku, sklicujoč se pri tem na določbo 1. odstavka 78. člena ZJN-2 in 7. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, izraža prepričanje, da bi ga moral naročnik pozvati k odpravi ugotovljene pomanjkljivosti njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v svoji razpisni dokumentaciji oblikoval razpisni obrazec "PO/1-ponudba ponudnika", v katerem je v tabeli predvidel specifikacijo cene za prenovo internet/intranet spleta CURS s končno ceno skupaj z DDV. Pod tabelo je predvidel še prostor za vpis cene za vzdrževanje prenovljenega spleta "na kvartal" in za vzdrževanje prenovljenega spleta "v obdobju treh let". Na koncu obrazca pa je predvidel še prostor za vpis "skupne vrednosti ponudbe" (za prenovo in vzdrževanje spleta) skupaj z DDV.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v svoji ponudbi z dne 23.04.2007 ponudil za vzdrževanje spleta ceno 600,00 EUR na kvartal, ob tem pa je cena za triletno obdobje vzdrževanja znašala 5.400,00 EUR z DDV. Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da skupna ponudbena cena vlagatelja znaša 22.560,00 EUR, cena izbranega ponudnika pa 33.000,48 EUR.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v 7. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe določil, da sme od ponudnikov zahtevati dodatna pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, ovrednotenju in primerjavi ponudb. V 8. točki navodil pa je naročnik določil, da je edino merilo najnižja cena (skupna cena za prenovo spleta CURS in triletno vzdrževanje prenovljenega spleta).

Državna revizijska komisija je na podlagi ugotovljenih dejstev presojala, ali bi naročnik moral ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna ter vlagatelju omogočiti dopolnitev oz. odpravo pomanjkljivosti njegove ponudbe.

Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka 2. člena ZJN-2). Formalno nepopolna je torej tista ponudba, ki ima pomanjkljivosti oz. nepopolnosti v delih, ki jih je mogoče sanirati, ne da bi to vplivalo na njeno razvrstitev glede na merila. Naročnik mora po prejemu ponudb le-te pregledati in preveriti, ali so pravočasne, sprejemljive, pravilne, primerne in formalno popolne. Če ugotovi, da je katera izmed ponudb formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Iz navedenih določb izhaja, da zakon pušča široke možnosti dopolnjevanja ponudb, vendar pa je pri presoji, ali je posamezno ponudbo mogoče šteti za formalno nepopolno, v vsakem konkretnem primeru potrebno upoštevati omejitve iz 2. odstavka 78. člena ZJN-2 in temeljna načela javnega naročanja. Formalno nepopolna ponudba je ponudba katere nepopolnost je mogoče sanirati, ne da bi bila s tem ogrožena enakopravnost med ponudniki (dr. Vesna Kranjc: Položaj ponudnikov, ki v postopkih javnega naročanja oddajajo pomanjkljive ponudbe,Podjetje in delo 2/2007, str. 279).

78. člen ZJN-2 določa dopustne dopolnitve ponudbe in sicer: (1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Na podlagi ugotovljenih dejstev ter navedene pravne podlage Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi naročnik v skladu s 1. odstavkom 78. člena ZJN-2 in 7. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, moral vlagatelja pozvati k pojasnitvi napake pri izračunu cene za vzdrževanje prenovljenega spleta oz. mu omogočiti odpravo te napake v skladu z določbo 2. odstavka 78. člena (česar pa naročnik ni storil). šele v primeru, da vlagatelj v roku, ki bi ga določil naročnik, ne bi sledil naročnikovi zahtevi za pojasnitev, bi naročnik lahko njegovo ponudbo izločil.

Vlagatelj zatrjuje, da je prišlo do napake pri izračunu cene na kvartal, ker je izhajal iz skupne ponudbene cene, ki jo je želel ponuditi, pri čemer je napačno razdelil in navedel znesek na kvartal. Vlagatelj vztraja pri isti skupni ponudbeni ceni (22.560,00 EUR), posledično pa tudi pri ponujeni ceni za triletno obdobje vzdrževanja spleta (5.400,00 EUR). Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede na dejstvo, da vlagatelj vztraja pri ponujeni pogodbeni ceni, s popravkom cene na kvartal (iz 600,00 EUR na 450,00 EUR), ne bi spremenil skupne ponudbene cene, temveč samo element za izračun končne ponudbene cene, ta popravek pa ne bi vplival na končno višino slednje. Sprememba cene na kvartal ne bi vplivala na razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale pridobljene ponudbe. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj z opisano spremembo cene na kvartal ne bi spremenil skupne ponudbene cene, ki je bila določena kot edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika, temveč bi le odpravil napako v svoji ponudbi. Takšna odprava napake v ponudbi ne bi vplivala na razvrstitev njegove ponudbe, zato s takšnim popravkom cene vlagatelj ne bi kršil določbe 2. odstavka 78. člena ZJN-2. Spremembo cene, ki jo 78. člen v 2. odstavku ne dopušča, gre razumeti kot nedopustno spreminjanje končne ponudbene cene, ki lahko ali bi lahko vplivala na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Glede na zgoraj ugotovljeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je ponudba vlagatelja formalno nepopolna in jo je mogoče sanirati na način, da to ne bi vplivalo na njeno razvrstitev.

Država revizijska komisija na tem mestu še pripominja, da v kolikor bi vlagatelj v pojasnilu svoje ponudbe vztrajal na ponujeni ceni na kvartal (600,00 EUR) in bi hotel spremeniti ceno za triletno vzdrževanje spleta (ki bi ob ponujeni ceni 600,00 EUR na kvartal znašala 7.200,00 EUR) posledično pa tudi skupno ponudbeno ceno (ta bi se povečala za 1.800,00 EUR), bi naročnik moral njegovo ponudbo izločiti iz nadaljnje obravnave, saj bi bila taka sprememba v skladu z 2. odstavkom 78 .člena nedopustna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- stroške v višini 417, 29 EUR, za takso za revizijski postopek,
- odvetniško nagrado v protivrednosti 3000 točk za pripravo zahtevka, povečano za 20%
DDV,
- materialne stroške v višini 2%, povečano za 20% DDV.
V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 12.06.2007, je vlagatelj priglasil še dodatne stroške:
- za sestavo predmetne vloge v višini 150 točk, povečano za 20% DDV,
-2% materialnih stroškov povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za takso za revizijski postopek-stroške v višini 417,29 EUR,
- za stroške odvetniškega zastopanja in priprave revizijskega zahtevka - stroške v
protivrednosti 800 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, kar znaša 440,64 EUR;
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 800 točk (7,34 EUR), povečano za 20% DDV, kar znaša 8,81 EUR;
- za stroške za pripravo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo- stroške v protivrednosti 50 točk, povečano za 20% DDV, kar znaša 27,54 EUR
-materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 50 točk (0,459 EUR), povečano za 20% DDV, kar znaša 0,55 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 894,83 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje podlage v Odvetniški tarifi ni najti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, dne 26.06.2007


mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Miro Senica in odvetniki, Barjanska cesta 3, Ljubljana;
- Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, šmartinska 55, Ljubljana;
- Agenda d.o.o.,Ulica Pohorskega bataljona 49, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran