Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-169/2007 DARS

    Številka: 018-169/2007
    Datum sprejema: 26. 6. 2007

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka in članice Sonje Drozdek šinko kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za gradnjo "HC Koper - Izola predor Markovec" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje GZL - GS, gradbeništvo, sanacije d.d., Ulica Gradnikove brigade 11, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Borut Zajc, Slomškova ulica 12 a, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje CPM d.d., Iztokova ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.06.2007

    odločila:

    1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

    2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

    3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

    4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena

    5 Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 31.01.2006 sprejel sklep, št. 2006/000029, o začetku postopka oddaje javnega naročila gradnje po odprtem postopku za gradnjo "HC Koper-Izola, predor Markovec". Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 13/2006, z dne 10.02.2006, pod številko objave Ob-3308/06 in dopolnitev objave v Uradnem listu RS, št. 62-63/06, z dne 16.06.2006, pod številko objave Ob-17174/06, v Uradnem listu RS, št. 106/06, z dne 13.10.2006, pod številko objave Ob-28740/06, v Uradnem listu RS, št. 5/07, z dne 19.01.2007, pod številko objave Ob-431/07 in v Uradnem listu RS, št. 31/07, z dne 06.04.2007, pod številko objave Ob-9713/07 . Naročnik je predmetni javni razpis objavil tudi v Uradnem glasilu Evropske unije, št. 2006/S 28-030730, z dne 10.02.2006, ter dopolnitev objave v št. 2006/S 112-119117, z dne 15.06.2006 in št. 2006/S 195-206739, z dne 12.10.2006, v št. 2007/S 10-010289, z dne 16.01.2007 in v št. 2007/S 65-078682, z dne 10.02.2006.

    Prvi vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila (dokument, z dne 07.05.2007). Prvi vlagatelj se ne strinja s točko 14.10 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: Navodila), ki določa, da je uspešen ponudnik "dolžan zagotoviti ustrezen geotehnični nadzor pri gradnji objekta, ki vključuje tudi izdelavo različnih geodetskih meritev in drugih merjenj ter izvedbo kontrolnih analiz stabilnosti objekta ter drugih geotehničnih izračunov glede na morebitno ugotovljeno odstopanje dejanskih geotehničnih izračunov od predvidenih". Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik v isti točki še določil, da je "v okviru geotehničnega nadzora uspešen ponudnik dolžan izdelati geotehnični profil v vseh predorskih ceveh in ustrezno geotehnično poročilo ter ga priložiti projektu izvedenih del (PID)". V skladu s citirano zahtevo, zatrjuje prvi vlagatelj, morajo ponudniki v ponudbeni ceni zajeti stroške geotehničnega nadzora pri gradnji objekta, ki vključuje tudi izdelavo različnih geodetskih meritev in drugih merjenj ter izvedbo kontrolnih analiz stabilnosti objekta ter drugih geotehničnih izračunov glede na morebitno ugotovljeno odstopanje dejanskih geotehničnih razmer od predvidenih, pri čemer pa naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil obsega, kompleksnosti ter drugih parametrov, ki bi definirali geotehnični nadzor pri gradnji objekta, prav tako pa ni pojasnjen obseg možnega odstopanja dejanskih geotehničnih razmer od predvidenih. Prvi vlagatelj še ugotavlja, da iz točke 14.1 razpisne dokumentacije izhaja naročnikova dolžnost, da opravi geotehnične, hidrološke in meteorološke raziskave. V tej točki je zapisano, zatrjuje prvi vlagatelj, da se upošteva, da se je "izvajalec pred oddajo ponudbe seznanil z vsemi gotehničnimi, hidrološkimi, meteorološkimi raziskavami in drugimi podatki". Naročnik bi tako moral natančno opredeliti gotehnične podatke, na podlagi katerih bi ponudniki lahko pripravili del ponudbenega predračuna, ki se nanaša na geotehnični nadzor. Ker pa naročnik v točki 14.10 dopušča možnost odstopanja geotehničnih podatkov iz svojih raziskav z dejanskimi, pri tem pa dodatnega obsega geotehničnega nadzora ne definira, postavlja ponudnike v položaj, v katerem ne morejo pripraviti primerljivih ponudb. Prvi vlagatelj zatrjuje, da iz navedenih razlogov ponudbene cene ne more opredeliti na način, ki bi zagotavljala primerljivost s ponudbenimi cenami ostalih ponudnikov, saj mu ni znano, katere elemente in kakšen obseg geotehničnega nadzora bodo predvideli ostali ponudniki.
    Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v drugem odstavku 14.3. točke Navodil in v dodatku št. 7 k razpisni dokumentaciji zapisal: "â?? kjer je ponudnik dolžan izdelati tudi ustrezen rudarski projekt za pridobitev rudarskega dovoljenja za izvajanje del, mora cena vključevati tudi stroške pridobitve vseh potrebih soglasij na rudarski projekt, stroške v zvezi s pregledom in revizijo rudarskega projekta v skladu z rudarsko zakonodajo". V četrtem odstavku 14.3 točke Navodil ter v Dodatku št. 7 k razpisni dokumentaciji pa je naročnik še zahteval, da je "uspešni ponudnik dolžan izdelati rudarski načrt za izkop in podgradnjo prodora". Prvi vlagatelj zatrjuje, da morajo ponudniki izdelavo projekta in načrta vključiti v svojo ponudbeno ceno, kar pa na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče narediti tako, da bi bile ponudbe medsebojno primerljive, ponudniki pa so na ta način postavljeni v neenakopraven položaj. Prvi vlagatelj poudarja, da tehnična dokumentacija ni dovolj razdelana in ne nudi dovolj informacij o tem, da bi lahko ponudniki vnaprej izračunali obseg in vse elemente izdelave rudarskega načrta za pridobitev rudarskega dovoljenja za izvajanje del ter izdelave rudarskega načrta za izkop in podgradnjo predora. Tudi v tej točki razpisne dokumentacije prvemu vlagatelju ni znano, katere elemente ter kakšen obseg projekta in načrta bodo pri pripravi ponudbene cene upoštevali konkurenčni ponudniki, zaradi česar ponudbe ne bodo medsebojno primerljive.
    Prvi vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi in zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku (1.669,17 EUR za plačilo revizijske zakse, 3000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka, 2% materialnih stroškov in 20% DDV).

    Naročnik je s sklepom, št. 402-41/06 2006/029, z dne 29.05.2007, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik najprej ugotavlja, da je bil zahtevek za revizijo vložen en dan pred potekom petega roka za oddajo ponudb in da se navedbe nanašajo na določila razpisne dokumentacije, ki jo je prvi vlagatelj prejel že dne 29.06.2006. Naročnik še ugotavlja, da je prvi vlagatelj v tem postopku oddaje predmetnega javnega naročila predhodno vložil že tri zahtevke za revizijo, vse tik pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik zatrjuje, da je tudi tokratni zahtevek za revizijo pravočasen, vendar pa utemeljeno dvomi, da je uperjen v odpravo morebitnih neustreznih določb razpisne dokumentacije, temveč meni, da vse navedeno kaže na nedopustno zavlačevanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila.
    Glede navedb, ki se nanašajo na točko 14.10 Navodil, naročnik ugotavlja, da ne ustrezajo dejanskemu stanju, saj je vsebina navedenega člena namenjena predvsem zahtevi naročnika, da mora ponudbena cena vsebovati tudi vse stroške geotehničnega nadzora. Drugi odstavek, zatrjuje naročnik, pa je namenjen sami spremljavi gradnje. Uspešen ponudnik, ki bo izbran za izvajalca, je dolžan zagotoviti ustrezen geotehnični nadzor pri gradnji objekta, ki vključuje tudi izdelavo različnih geodetskih meritev in drugih merjenj ter izvedbo kontrolnih analiz stabilnosti objekta ter drugih geotehničnih izračunov glede na morebitno ugotovljeno odstopanje dejanskih geotehničnih razmer od predvidenih. Kako naj ponudbena cena vključuje stroške geotehničnih meritev, je opredeljeno v popisu del, kjer so le-ti tudi količinsko opredeljeni, obračunajo pa se po enotnih cenah. Pogostnost meritev, izmere in pogoji plačila, zatrjuje naročnik, pa so natančno opredeljeni v Tehničnih specifikacijah in tudi v točki 14.10 Navodil. Geotehnični nadzor, ki ga bo izvajal izbrani ponudnik, še navaja naročnik, se v ponudbenem predračunu opredeli ob upoštevanju postavk iz popisa del kot npr. od N 99101 do N 99124, še zlasti N 99114, N 99117 in N 99123. Naročnik v zvezi s tem še navaja, da je uspešen ponudnik v okviru geotehničnega nadzora dolžan izdelati tudi geotehnični profil v vseh predorskih ceveh in ustrezno geotehnično poročilo ter ga priložiti projektu izvedenih del (PID), kar pomeni, da je izvajalec dolžan sproti ugotavljati in sestavljati geotehnični profil ob upoštevanju vseh parametrov, ki se pojavljajo med samo gradnjo. V PZR projektu kot sestavnemu delu razpisne dokumentacije, je podan prognozni vzdolžni geološko geotehnični profil obeh predorskih cevi, ki ga mora izvajalec med gradnjo preverjati ob upoštevanju dejanskih razmer, ki se pojavijo v času gradnje.
    Naročnik ugotavlja, da vsebuje razpisna dokumentacija zadostno podlago tako za formiranje ponudbene cene za geotehnične meritve, geotehnični nadzor in samo izdelavo geotehničnega profila. V kolikor so se prvemu vlagatelju pojavila kakršnakoli vprašanja glede gornjih ugotovitev, zaključuje naročnik, pa je imel možnost zaprositi za pojasnila.
    Vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na Dodatek št. 7 k razpisni dokumentaciji in v katerem je zahtevano, da je "uspešni ponudnik dolžan izdelati rudarski načrt za izkop in podgradnjo predora", nadalje zatrjuje naročnik, ne ustrezajo dejanskemu stanju, saj je navedeno zahtevo vsebovala že razpisna dokumentacija, ki jo je prvi vlagatelj prejel dne 29.06.2006, v dodatek pa je bil dodan le stavek: "Z izdelavo navedenega načrta bo izbrani ponudnik pričel naslednji dan po veljavnosti pogodbe". Naročnik ugotavlja, da vsebuje relevantna določila, ki se nanašajo na izdelavo rudarskega načrta Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 98/04) in točka 14.3 Navodil. Naročnik v zvezi s tem še ugotavlja, da je sestavni del razpisne dokumentacije tudi projekt PZR, ki je izvleček PGD projekta, ki vsebuje vse elemente za izdelavo rudarskega projekta. Prvemu vlagatelju pa je bil tudi omogočen vpogled v vso izdelano projektno dokumentacijo, vključno z vsemi geotehničnimi, hidrološkimi ter meteorološkimi raziskavami in drugimi podatki, kot je navedeno v točkah 14.1 in 9.4 Navodil. Navedene podatke vsebuje tudi Geološko geotehnično poročilo o pogojih gradnje predora Markovec, ki je bilo podlaga za izdelavo projektov PGD in PZR in bi si ga prvi vlagatelj lahko vpogledal, v kolikor je bil mnenja, da mu razpisna dokumentacija ne zadošča za oblikovanje ponudbene cene. Meteorološke raziskave, še zatrjuje naročnik, so posebej obdelane tudi v študiji ekstremnih vetrov, podatki iz navedene študije pa so bili podlaga za izdelavo PGD in PZR projekta.
    Na podlagi navedenega naročnik ugotavlja, da so navedbe prvega vlagatelja neutemeljene in poudarja, da bi ga lahko prvi vlagatelj tudi glede predmetnega očitka zaprosil za dodatna pojasnila.

    Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 07.05.2007, navaja, da je naročnik predmetno javno naročilo spreminjal in dopolnjeval z osmimi adendumi, ne da spremenil tudi tako imenovano ocenjeno vrednost razpisanih del, kot je določena v Navodilu (v točki 13.2). Drugi vlagatelj ugotavlja, da je naročnik z adendumom št. 8 povišal ocenjeno vrednost razpisanih del brez DDV na 82.130.139,65 EUR in z DDV na 98.556.167,58 EUR. Vse ponudbe, ki bodo presegale to vrednost, pa bo naročnik izločil kot nesprejemljive.
    Drugi vlagatelj zatrjuje, da iz javno dostopnega predloga letnega plana razvoja in obnavljanja AC za leto 2007 (v nadaljevanju: LPRO) razvidno, da je naročnik vrednost investicije HC Koper - Izola (na dan 31.12.2006) ocenil na 157 mio EUR, kar pomeni, da se je vrednost te investicije zvišala za 12,2 mio EUR, kar predstavlja 10,2% povečanje investicijske vrednosti. Iz LPRO izhaja, da so razlogi za spremembo investicijske vrednosti sprememba samega predmeta javnega naročila, saj bo potrebno opraviti več del.
    Drugi vlagatelj navaja, da ne pozna kalkulativnih osnov, ki jih je naročnik uporabil pri izračunu ocenjene vrednosti, vsekakor pa gre za kalkulacije, ki so veljale pred letom in pol in sedaj ne veljajo več. Povečana vrednost investicije, še zatrjuje drugi vlagatelj, je po navedbah naročnika posledica upoštevanja rasti cen na trgu zaradi inflatornih gibanj in ne zaradi nadpovprečne rasti cen materialov, katerih cene mora ponudnik upoštevati pri pripravi ponudbenega predračuna.
    Drugi vlagatelj navaja, da je naročnik objavil oddajo javnega naročila dne 10.02.2006, v tem času pa je prišlo na trgu do velikih sprememb. Cene gradbenih materialov zlasti železa, so v tem času zrasle za več kot tretjino, narasle pa so tudi cene energentov in vseh proizvodov, ki se pridobivajo iz nafte. V skladu z naraščanjem plač po kolektivni pogodbi je narasla tudi vrednost dela za skoraj 10%. Prav tako je naročnik ob pripravi kalkulacije za izračun ocenjene vrednosti razpisanih del, ki jo je hkrati določil kot najvišjo še sprejemljivo vrednost javnega naročila, upošteval drugačne elemente in izhodišča, kot jih sedaj lahko upoštevajo ponudniki. V kolikor naročnik vztraja pri nerealnih ponudbenih cenah, še zatrjuje drugi vlagatelj, pa bo to imelo za posledico oddajo javnega naročila po nerealnih cenah, kar je v nasprotju z določbami 53. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vsaka ponudba, ki bo glede na predmet javnega naročila nižja ali enaka ocenjeni vrednosti razpisanih del bo vsebovala neobičajno nizko ceno, takšne ponudbe pa bo moral naročnik izločiti. Tako bo moral naročnik izločiti vse pravilne ponudbe, ponudbe, ki bodo prekoračile ocenjeno vrednost razpisanih del, pa bo moral izločiti kot nesprejemljive. Takšno ravnanje naročnika je v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in v nasprotju z načelom transparentnosti, saj je osnovni smisel vsakega javnega naročanja pridobiti ponudnika, ki bo javno naročilo izvedel po najugodnejših tržnih cenah. Takšno ravnanje naročnika lahko pomeni uničevanje ponudnikov ali pa pomeni, da bo izbrani ponudnik nadomestil izgubo na netransparenten način.
    Drugi vlagatelj še navaja, da je naročnik v točki 4.18 Posebnih pogojev pogodbe (v nadaljevanju: PPP) določil obveznost izvajalca glede varovanja okolja pred hrupom, onesnaževanjem zraka in pred pretiranimi vibracijami. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za HC na odseku Koper-Izola (Uradni list RS št. 112/04; v nadaljevanju: Uredba) v 47. členu določa monitoring vplivov gradnje na okolje, v 40. členu varstvo pred hrupom v času gradnje, v 41. členu ukrepe za varstvo zraka, v 42. členu omejitve vibracij in v 43. členu varstvo pred požarom. Naročnik je v točko 4.18 prepisal nekatere dele določb Uredbe, namesto, da bi v PPP specificiral in določil način, kako naj se Uredba realizira. Drugi vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik določiti točke, kjer naj se opravljajo meritve hrupa, onesnaževanja zraka in vibracij in bi moral meritve tudi terminsko določiti.
    Drugi vlagatelj v zvezi s tem še dodaja, da bi naročnik sicer način in vrsto monitoringa prepustil kot obveznost izvajalcu, vendar pa bi bila takšna rešitev možna le, če naročnik ne bi določil ocenjene vrednosti naročila kot kriterija za sprejemljivost ponudbe. Če bi bila vrednost izvajanja monitoringov obračunana na enoto mere, torej ob upoštevanju dejanskega obsega del, bi lahko ponudnik definiral ceno posamezne meritve, obračunana vrednost monitoringa pa bi bila odvisna od dejansko opravljenih del.
    Drugi vlagatelj še ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da se vibracije merijo po avstrijskem standardu ÖNORMS 9020 in DIN 4150, glede meritve hrupa in varstva zraka pa naročnik standardov ni določil. Navedeno pomeni, da se je naročnik zavedal, da je potrebno opredeliti standarde, ker pa vseh ni določil, ponudniki ne morejo vedeti kakšne meritve hrupa in onesnaževanja zraka so zahtevane. Ker je razpisna dokumentacija v tem delu nepopolna in nedorečena, zaključuje drugi vlagatelj, ponudniki ne morejo pripraviti pravilnih ponudb, naročnik pa ne more objektivno presoditi, ali so ponudbe ustrezne. Drugi vlagatelj v zvezi s tem še dodaja, da je pri pripravi svoje ponudbe za izvajanje meritev hrupa, zraka in vibracij k sodelovanju povabil pooblaščene institucije, vendar pa pri tem, zaradi nedorečene razpisne dokumentacije, ni bil uspešen.
    Drugi vlagatelj predlaga, da se razpisne pogoje razveljavi in da se določi nova ocenjena vrednost in dopolni določbe PPP tako, da bo določen obseg, vrsta in čas meritev, ki jih je potrebno izvajati po Uredbi. Drugi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov plačane takse in vseh drugih stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

    S sklepom št. 402-41/06 2006/029, z dne 29.05.2007, je naročnik zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da drugi vlagatelj za svoje očitke, ki se nanašajo na ocenjeno vrednost ni predložil nikakršnih dokazov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti s kakšno ocenjeno vrednostjo naročila bi se strinjal. Naročnik ugotavlja, da se vlagateljeve navedbe sicer nanašajo na ocenjeno vrednost naročila, vendar pa ima v mislih t.i. limitirano vrednost, kot je opredeljena v drugem odstavku točke 13.2 Navodil. Navedeno določilo, zatrjuje naročnik, se je z Dodatkom št. 8 spremenilo tako, da je bila prvotno določena limitirana vrednost dvignila na 98.556.167,58 EUR, z navedenim dodatkom pa se je spremenila tudi ocenjena vrednost (prvotno določena) v višini 17.900.000.000 SIT na vrednost 82.130.139,65 EUR.
    Naročnik se v nadaljevanju sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-481/2006-41-237, z dne 23.01.2007, in v povezavi s slednjo poudarja, da kršitev pravil javnega naročanja ne more biti podana v zvezi z višino limitirane vrednosti in zatrjuje, da od naročnika ni mogoče zahtevati, da oceni natančno realno tržno vrednost investicije. Zgolj morebitna napačna ocena investicije pa ne more biti razlog, ki ga lahko uveljavlja ponudnik v revizijskem postopku, saj ne gre za vprašanje, ki bi ga urejali predpisi s področja javnih naročil pač pa ga urejajo javno finančna pravila.
    Naročnik še navaja, da očitana kršitev 53. člena ZJN-1 ne more biti podana, saj predmetni člen ne določa, da je naročnik dolžan zavrniti ponudbe, ki pomenijo neobičajno nizko ceno, temveč določa, da mora naročnik v tem primeru zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve preveriti.
    Naročnik še navaja, da je v točki 4.18 PPP definiral obveznosti izvajalca v zvezi z varstvom okolja, varstva pred hrupom, varstvom zraka in varstva pred požarom v fazi gradnje, na podlagi zahtev, ki izhajajo iz Uredbe in veljavne zakonodaje iz navedenih področij. Naročnik je eksplicitno zapisal le tuje standarde za merjenje vibracij, vse ostale obveznosti izvajalca pa sledijo iz veljavne zakonodaje RS, tehnične regulative in tehničnih specifikacij, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da načina, kako naj se zahteve iz Uredbe realizirajo, ni določil iz razloga, ker ne pozna gradbene mehanizacije in opreme, ki jo ima posamezni ponudnik na voljo in mu zato ne more predpisati tehnoloških postopkov in ukrepov tekom izvajanja gradnje. Projekt za razpis definira gradnjo po novi avstrijski metodi, ne definira pa niti vrste opreme za gradnjo in gradbene mehanizacije niti tehnoloških postopkov za gradnjo predora, ker je to odločitev ponudnikov. Izbrani izvajalec bo pred pričetkom gradnje moral predložiti tehnološki elaborat, s katerim bo nedvoumno določil tehnološke rešitve na podlagi njegove tehnološke opreme. Ne glede na izbran tehnološki postopek pa mora zadostiti pogojem, ki so podani v razpisni dokumentaciji in so izdelani na osnovi Uredbe.
    Naročnik še navaja, da je merjenje vibracij nad predorom, v območju napredovanega izkopa predora precizirano tudi v tč. 6.1 Ponudbenega predračuna, in sicer konkretno za obdobje 7 mesecev (enota mere je mesec, po enotnih cenah). Za meritve hrupa se upoštevajo lokacije oz. točke meritev ničelnega stanja, ki so določene v poročilu o vplivih na okolje (PVO), kar je zapisano v 6. točke 40. člena Uredbe. Hrup med gradnjo je odvisen od vira hrupa oziroma od izbire opreme za gradnjo, izvajalčevih ukrepov in organizacije gradbišča, nikjer pa ne sme biti prekoračen. Okvir potrebnih ukrepov v povezavi z emisijami, kot izhajajo iz Uredbe, opredeljuje veljavna zakonodaja, kakšno organizacijo gradbišča in posledično ukrepov za vzpostavitev stanja emisij, brez dovoljenih prekoračitev pa bo ponudnik predvidel in upošteval kot strošek ponudbe, pa naročnik opredeljuje na način, kot je določen v točki 4.18 PPP.
    Naročnik ponovno zatrjuje, da z razpisno dokumentacijo za gradnjo predora, kjer je predmet specifičen, ne more določati ponudnikom njihove organizacije gradbišča, tehnologije izvedbe, izbire opreme in lokacije njihove postavitve ter ostalih parametrov, iz katerih izhajajo obveznosti ponudnikov v zvezi z monitoringom v času gradnje in jih edino ponudniki lahko vrednostno opredelijo v svojem ponudbenem predračunu.
    Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da je vlagatelj dvignil razpisno dokumentacijo že 20.02.2006 in je imel možnost (glede vseh spornih vprašanj) zaprositi za pojasnila.

    Po prejemu obvestil prvega in drugega vlagatelja, da bosta postopka nadaljevala pred Državno revizijsko komisijo (vlogi z dne 04.06.2007 in 01.06.2007), je naročnik je z dopisom, št. 402-41/07/00029/III, z dne 06.06.2007, odstopil oba zahtevka za revizijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 14.06.2007 od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo, ki jo je prejela dne 20.06.2007.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ter šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    V skladu z določilom prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 83/02, 96/02, 58/03, 73/03, 2/04, 10/04, 69/05, 90/05, 43/06, 69/06 in 52/07; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, na podlagi katerega se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    V obravnavanem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila zahtevka za revizijo zoper ravnanje istega naročnika, zato je zaradi pospešitve obravnavanja Državna revizijska komisija obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je tem sklepom.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija se uvodoma strinja z naročnikom, da je odpravljanju morebitnih nejasnosti v razpisni dokumentaciji prvenstveno namenjen tretji odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa: "Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mu mora pisni odgovor posredovati najkasneje v treh dneh. Naročnik mora posredovati obvestilo tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo". Z možnostjo zahtevati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo so bili ponudniki seznanjeni tudi v 10. točki Navodil (Pojasnjevanje razpisne dokumentacije), kjer je naročnik zapisal "Potencialni ponudnik, ki potrebuje pojasnila k ponudbeni dokumentaciji, naj se obrača na naročnika, pisno ali s telefaksom na naslov naročnika: DARS d.d., izpostava Ljubljana, Dunajska 7, 1000 Ljubljana, Fax: 01/300 99 37. Zahtevo mora ponudnik posredovati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik bo odgovoril na vsako prošnjo za dodatno pojasnilo najkasneje v treh dneh po prejemu zahteve, istočasno bo odgovor posredoval vsem ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo".
    Potencialni ponudniki, ki ob pregledu razpisne dokumentacije ugotovijo, da je le-ta v določenih delih nejasna, imajo torej možnost pridobiti pojasnila od naročnika že v fazi do roka za predložitev ponudb, ne da bi pri tem zaustavili potek oddaje javnega naročila, kar naj bi bilo tako v interesu naročnika, ki želi postopek oddaje javnega naročila čim prej zaključiti z izbiro pogodbenega partnerja, kot tudi v interesu tistih ponudnikov ki želijo pridobiti posel. Iz pregleda razpisne dokumentacije je razvidno, da je prvi vlagatelj zoper razpisno dokumentacijo predhodno vložil že tri zahtevke za revizijo, drugi vlagatelj pa en zahtevek za revizijo. Oba vlagatelja sta vložila zahtevke za revizijo vedno tik pred potekom rokov za oddajo ponudb, ne da bi (pred tem) v zvezi z očitki iz zahtevkov za revizijo naročnika zaprosila za pojasnila. Tudi obravnavana zahtevka za revizijo sta bila vložena zadnji dan pred potekom (že petega) roka za oddajo ponudb (zahtevka za revizijo sta bila vložena dne 07.05.2007, rok za oddajo ponudb je je bil določen dne 08.05.2007) in sta uperjena zoper določila razpisne dokumentacije, ne da bi vlagatelja pred tem izkoristila možnost iz 25. člena ZJN-1 (oziroma iz 10. točke Navodil).
    Da vlagatelja očitno ne želita ravnati v skledu s predstavljeno možnostjo, ki jo ponuja tretji odstavek 25. člena ZJN-1 (in je predvidena tudi v razpisni dokumentaciji) oziroma, da jima celo ni v interesu, da bi se postopek oddaje predmetnega javnega naročila lahko zaključil (oziroma nadaljeval z oddajo in odpiranjem ponudb) pa izhaja tudi iz dejstva, da (tudi tokrat) vlagata zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, in sicer zoper določila iz razpisne dokumentacije, ki sta jo prejela že pred več kot 10 meseci. Državna revizijska komisija v zvezi s tem še ugotavlja (navedeno se nanaša na zahtevek za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj), da je tudi določilo o tem, da mora uspešni ponudnik, ki bo izbran za izvajalca del med drugim izdelati "rudarski načrt za izkop in podgradnjo predora v roku najkasneje 30 dni pred pričetkom del" vsebovala že (prvotna) razpisna dokumentacija (torej razpisna dokumentacija, ki so jo ponudniki prejeli že dne 29.06.2006) in ne šele Dodatek št. 7 k razpisni dokumentaciji (marec 2007). S slednjim je bilo namreč razpisni dokumentaciji v spornem segmentu dodano le določilo o tem, kdaj bo izvajalec začel z izdelavo rudarskega načrta ("Z izdelavo navedenega načrta bo izbrani ponudnik pričel naslednji dan po veljavnosti pogodbe"), navedeno pa med naročnikom in prvim vlagateljem ni sporno.
    Prvi vlagatelj tokrat vlaga zahtevek za revizijo že četrtič, in sicer zoper določila razpisne dokumentacije, ki se (kot že zapisano v tej obrazložitvi), odkar jo je dne 29.06.2006 prejel, niso spremenila z nobenim izmed osmih dodatkov, drugi vlagatelj pa vlaga zahtevek za revizijo (med drugim tudi) celo zoper identično točko razpisne dokumentacije kot v predhodno vloženem zahtevku za revizijo (ki je bil zavrnjen tako s strani naročnika kot tudi s strani Državne revizijskje komisije), le da je tokrat vložen zoper vsa (preostala) določila iz te točke, ki jim ni ugovarjal že v predhodno vloženem zahtevku za revizijo.

    Prvi vlagatelj najprej očita naročniku, da točka 14.10 Navodil od ponudnikov zahteva, da v ponudbeno ceno vračunajo stroške geotehničnega nadzora, pri čemer zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji niso opredeljeni obseg, kompleksnost in drugih parameri, ki bi definirali geotehnični nadzor pri gradnji objekta, prav tako pa ni pojasnjen obseg možnega odstopanja dejanskih geotehničnih razmer od predvidenih.

    Naročnik je v točki 14.10 Navodil zapisal:
    "Ponudbena cena mora vsebovati tudi vse stroške geotehničnega nadzora.
    Uspešen ponudnik, ki bo izbran za izvajalca je dolžan zagotoviti ustrezen geotehnični nadzor pri gradnji objekta, ki vključuje tudi izdelavo različnih geodetskih meritev in drugih merjenj ter izvedbo kontrolnih analiz stabilnosti objekta ter drugih geotehničnih izračunov glede na morebitno ugotovljeno odstopanje dejanskih geotehničnih razmer od predvidenih. Rezultate meritev je potrebno ustrezno predstaviti in interpretirati v poročilih, ki jih je izbrani izvajalec dolžan redno dostavljati v pregled inženirju. Po končanju del je izbrani izvajalec dolžan izdelati končno poročilo o rezultatih geotehničnega opazovanja v času gradnje ter ga priložiti projektu izvedenih del (PID). V okviru geotehničnega nadzora je uspešni ponudnik, ki bo izbran za izvajalca dolžan izdelati geotehnični profil v vseh predorskih ceveh in ustrezno geotehnično poročilo, ter ga priložiti projektu izvedenih del (PID)".

    Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da je sporna točka razpisne dokumentacije namenjena predvsem njegovi zahtevi po tem, da morajo biti v ponudbeno ceno zajeti tudi vsi stroški, ki bodo nastali z geotehničnim nadzorom. Celotna 14. točka Navodil (v katero so zajete točke od št. 14.1 do št. 14.13) se namreč nanaša na oblikovanje ponudbene cene, takšen pa je tudi njen naslov (Ponudbena cena). Naročnik v njej seznanja ponudnike zlasti s podatki, ki se nanašajo na formiranje ponudbene cene, in med njimi tudi z vsemi stroški, ki jih morajo ponudniki vključiti vanjo.
    Iz teksta zgoraj citirane točke pa izhaja tudi naročnikova (splošna) zahteva, ki se nanaša na zagotavljanje geotehničnega nadzora. Izbrani ponudnik bo moral v skladu z njo zagotavljati geotehnični nadzor, ki bo vključeval izdelavo različnih geotehničnih meritev in drugih merjenj ter izvedbo kontrolnih analiz stabilnosti objekta ter drugih geotehničnih izračunov glede na morebitno ugotovljeno odstopanje dejanskih geotehničnih razmer od predvidenih, rezultate vseh meritev (ki bodo predstavljeni in interpretirani v poročilih) redno dostavljati v pregled inženirju, po končanju del pa bo moral izdelati še končno poročilo o rezultatih geotehničnega opazovanja v času gradnje in izdelati geotehnični profil v vseh predorskih ceveh (in temu ustrezno geotehnično poročilo) ter ju priložiti projektu izvedenih del (PID). Ob upoštevanju strukture razpisne dokumentacije se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom v tem, da je potrebno (splošno) zahtevo iz točke 14.10 Navodil obravnavati v povezavi z drugimi sestavnimi deli razpisne dokumentacije, in sicer z vsemi zahtevami, ki so v zvezi z geotehničnim nadzorom oziroma geotehničnimi meritvami natančneje navedene tako v Tehničnih specifikacijah (Splošni in posebni tehnični pogoji z dodatki in Izjava o seznanjenosti s tehničnimi pogoji in TSC - Poglavje 4) kot tudi v PZR projektu in v Ponudbenem predračunu (Popis del s količinami) - Poglavje 6 (samo v Ponudbenem predračunu so npr. geotehnične meritve predstavljene v točki 1.6.3 - Geotehnične meritve, in sicer v 17 različnih postavkah, geotehnične meritve pa so specificirane tudi v točki 6 - Ukrepi za sanacijo objektov).

    Z revizijo postopkov javnega naročanja je po ZRPJN zagotovljeno pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, in sicer Državna revizijska komisija, na predlog vlagatelja in v mejah njegovega zahtevka presoja, ali je naročnik ravnal po pravilih zakona, ki določa pogoje in postopek za oddajo javnega naročila in po pravilih o pravnem varstvu. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da mu razpisna dokumentacija v spornem segmentu ne omogoča priprave takšne ponudbene cene, ki bi mu zagotavljala primerljivost s ponudbenimi cenami ostalih ponudnikov, vendar pa za svojo trditev ni predložil nikakršnih dejstev in dokazov (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), na podlagi katerih bi se zatrjevana kršitev lahko preverila in kar bi posledično lahko privedlo do drugačne odločitve v tem delu revizijskega zahtevka.
    Kljub temu torej, da prvi vlagatelj z razpisno dokumentacijo razpolaga že vse od 29.06.2006, pa svojih očitkov ni konkretiziral oziroma ni navedel kako in s katerimi elementi bi moral naročnik v obravnavanem delu dopolniti razpisno dokumentacijo, da bi slednja (v delu, ki se nanaša na geotehnični nadzor) omogočala pripravo takšne ponudbene cene, ki bi bila primerljiva s cenami ostalih konkurentov. Vsi očitki prvega vlagatelja se namreč v prvi vrsti nanašajo na točko 4.10 Navodil, torej na točko v kateri je v zvezi ponudnikovimi obveznostmi, ki se nanašajo na geotehnični nadzor, podan zgolj temelj, ki je (obširneje in podrobneje) konkretiziran in predstavljen v zgoraj navedenih delih razpisne dokumentacije. Tudi sicer so ugotovitve prvega vlagatelja v zvezi s tem zgolj pavšalne in celo kontradiktorne. Prvi vlagatelj tako navaja, da naročnik "geotehničnega nadzora ni opredelil dovolj natančno, da bi na podlagi navodil naročnika ponudniki lahko pripravili ponudbeni predračun" in hkrati, da naročnik "nikjer v razpisni dokumentaciji ni opredelil obsega, kompleksnosti in drugih parametrov, ki bi definirali geotehnični nadzor pri gradnji, prav tako pa ni pojasnil obsega možnega odstopanja dejanskih geotehničnih razmer od predvidenih". Takšnih splošnih in medsebojno izključujočih trditev vlagatelja pa Državna revizijska komisija ni mogla preveriti oziroma jih sprejeti kot razlog za razveljavitev naročnikove razpisne dokumentacije v spornem segmentu.
    Nasprotno naročnik je v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo prepričljivo pojasnil, da je sporna točka (ki služi zlasti formiranju ponudbene cene) namenjena tudi sami spremljavi gradnje, pri čemer je navedel, da je v Popisu del opredeljeno, na kakšen način naj ponudbena cena vključuje stroške geotehničnih meritev, kjer so le-ti tudi količinsko opredeljeni, obračunajo pa se po enotnih cenah. Naročnik je tudi navedel, da so pogostost meritev, izmere in pogoji plačila natančno opredeljeni v Tehničnih specifikacijah, geotehnični nadzor, pa se v Ponudbenem predračunu opredeli ob upoštevanju raznih postavk iz Popisa del kot npr. od N 99101 do N 99124, še zlasti ob upoštevanju N 99114, N 99117 in N 99123. Naročnik je nadalje navedel, da je (izbrani) ponudnik, v okviru geotehničnega nadzora dolžan izdelati tudi geotehnični profil v vseh predorskih ceveh in ustrezno geotehnično poročilo ter ga priložiti projekti izvedenih del (PID), kar pomeni, da je dolžan sproti ugotavljati in sestavljati geotehnični profil ob upoštevanju vseh parametrov, ki se pojavljajo med samo gradnjo. Naročnik je tudi pojasnil, da je v PZR projektu, kot sestavnemu delu razpisne dokumentacije, podan prognozni vzdolžni geološko geotehnični profil obeh predorskih cevi, ki ga mora izbrani izvajalec med gradnjo preverjati ob upoštevanju dejanskih razmer, kot se pojavijo v času gradnje.

    Na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljene revizijske navedbe prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljene.

    Iz enakih razlogov je Državna revizijska komisija zavrnila tudi očitke prvega vlagatelja, ki se nanašajo na izdelavo rudarskega projekta in rudarskega načrta - točka 14.3 Navodil. Iz sporne točke (med drugim) izhaja:

    "Ponudbena cena mora vključevati tudi vse stroške izdelave projektov za izvedbo (PZI) in rudarskega projekta. Rešitve podane v PZI in rudarskem projektu ne smejo odstopati od rešitev predvidenih v (PGD) in Ponudbenem predračunu. V nasprotnem, mora izvajalec sam kriti vse s tem povezane dodatne stroške in jih v izdelanih projektih posebej prikazati.
    Pri delih, kjer je ponudnik poleg projekta za izvedbo del (PZI) dolžan izdelati tudi ustrezen rudarski projekt za pridobitev rudarskega dovoljenja za izvajanje del, mora cena vključevati tudi stroške pridobitve vseh potrebnih soglasij za rudarski projekt, stroške v zvezi s pregledom in revizijo rudarskega projekta v skladu z rudarsko zakonodajo, ter stroške pridobitve rudarskega dovoljenja za izvajanje del.
    Uspešni ponudnik, ki bo izbran za izvajalca del, navedenih pod točko 1.1 je dolžan izdelati rudarski načrt za izkop in podgradnjo predora v roku najkasneje 30 dni pred pričetkom del. Z izdelavo navedenega načrta bo izbrani ponudnik pričel naslednji dan po veljavnosti pogodbe".

    V obravnavanem delu zahtevka za revizijo je prvi vlagatelj navedel očitek, da tehnična dokumentacija ni dovolj razdelana in ne nudi dovolj informacij o tem, da bi lahko ponudniki vnaprej izračunali obseg in vse elemente izdelave rudarskega projekta in rudarskega načrta, pri čemer pa ni niti v grobem navedel, kakšna bi morala biti v obravnavanem segmentu razpisna dokumentacija, da bi mu (že) omogočila izračun stroškov v zvezi z izdelavo rudarskega projekta in rudarskega načrta (in posledično oddajo ponudbe, ki bi bila primerljive s ponudbami ostalih potencialnih ponudnikov) oziroma kateri so po njegovem mnenju tisti elementi oziroma manjkajoči parametri, ki bi jih moral naročnik v zvezi s sporno zahtevo opredeliti oziroma (še natančneje) definirati.
    Namesto, da bi vlagatelj v zvezi s predmetno navedbo ponudil kakršnekoli konkretne ugotovitve, pa je, po več kot 10 mesecih od kar razpolaga z razpisno dokumentacijo, ki se (kot že zapisano v tej obrazložitvi) v spornem segmentu ni spremenila z nobenim od osmih dodatkov, ki jih je sprejel naročnik, ugotovil le, da slednja v spornem segmentu "ni dovolj razdelana in ne nudi dovolj informacij, na podlagi katerih bi ponudniki lahko vnaprej izračunali obseg ter vse elemente izdelave ustreznega rudarskega projekta za pridobitev rudarskega dovoljenja za izvajanje del ter izdelave rudarskega načrta za izkop in podgradnjo predora" in da "tudi v tej točki razpisne dokumentacije vlagatelju zato ni znano, katere elemente ter kakšen obseg projekta bodo pri pripravi ponudbene cene upoštevali konkurenčni ponudniki, zaradi česar je nemogoče, da so ponudbe konkurenčnih ponudnikov med seboj primerljive ter objektivno ocenljive".

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Drugi vlagatelj se najprej ne strinja z višino tako imenovane limitirane vrednosti predmetnega javnega naročila in zatrjuje, da je prenizka in nerealna.

    Kot ugotavlja tudi naročnik, se očitki drugega vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo sicer nanašajo na ocenjeno vrednost, vendar pa se drugi vlagatelj očitno ne strinja z limitirano vrednostjo, torej s tisto vrednostjo, ki jo je naročnik določil kot zgornjo mejo do katere še lahko seže višina ponujene cene.
    Naročnik je v točki 13.2 Navodil (predmetna točka je bila glede višine limitirane cene spremenjena z Dodatkom št. 8 - april 2007):

    "Merilo za ocenitev ponudbe
    Edino merilo za ocenitev ponudbe je najnižja cena.
    Ponudba, katere višina bo skupaj z DDV presegala vrednost 98.556.167,58 EUR, bo ocenjena kot nesprejemljiva in je naročnik ne bo upošteval v postopku ugotavljanja najugodnejšega ponudnika".

    Kot pravilno ugotavlja naročnik, je Državna revizijska komisija že v revizijski zadevi, ki jo je vodila pod številko 018-481/2006-41-237, z dne 23.01.2007, zavzela stališče, ki se nanaša na ocenitev vrednosti posameznega javnega naročila in na določitev tako imenovane limitirane vrednosti. Iz obrazložitve zgoraj navedene odločitve Državne revizijske komisije izhaja, da je naročnik nedvomno dolžan oceniti vrednost javnega naročila. Navedeno je razvidno že iz prvega odstavka 15. člena ZJN-1, v skladu s katerim sme naročnik pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je le-to predvideno v načrtu nabav in so v proračunu zagotovljena predvidena sredstva, pri čemer sredstva za posamezno javno naročilo ne smejo presegati zneska, določenega s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna in javno financiranje. Če je javno naročilo investicijskega značaja, mora naročnik pripraviti investicijski program po enotni metodologiji za izdelavo programov investicijskega značaja in v skladu z načrtom razvojnih programov (tretji odstavek 15. člena ZJN-1). Navedene določbe od naročnika terjajo izvajanje določenih aktivnosti, ki so opredeljene predvsem v predpisih s področja javnih financ. Pri pripravi proračunov, finančnih načrtov ter načrtov nabav in gradenj so naročniki dolžni izvajati tržne analize, na podlagi katerih je v skladu s pravili s področja javnih financ mogoče oceniti prihodnje izdatke, ki jih bodo naročniki imeli pri naročanju blaga, storitev ali gradenj. Vendar pri tem od naročnika ni mogoče zahtevati, da oceni natančno realno tržno vrednost investicije, saj so tržne analize praviloma zgolj simulacije, medtem ko se lahko s pravimi in natančnimi primerljivimi tržnimi cenami naročnik seznani šele po dejansko izvedenem postopku odpiranja ponudb. Pri tem nosi naročnik tveganje, da je višino investicije (tudi v obliki določitve limitirane ponudbene cene kot pogoja v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1) določil napačno - če jo je ocenil previsoko, tvega pridobitev višjih ponudbenih cen, v nasprotnem primeru (torej, če jo je ocenil prenizko) pa tvega neuspeh samega postopka oddaje javnega naročila zaradi nesodelovanja zainteresiranih ponudnikov. Zgolj morebitna napačna ocena investicije pa po mnenju Državne revizijske komisije ne more biti razlog, ki ga lahko ponudnik uveljavlja v revizijskem postopku, saj ne gre za vprašanje, ki bi ga urejali predpisi s področja javnih naročil, temveč gre za vprašanje, ki ga urejajo javnofinančna pravila. Z vidika postopka oddaje javnega naročila je torej v primeru, če naročnik vrednost investicije oceni prenizko, lahko posledica le neuspeh postopka, pri čemer stroške postopka nosi naročnik sam.
    Po mnenju Državne revizijske komisije posamezni ponudnik tudi ne more zgolj na podlagi ocen lastnih izračunov in ocen svojih kapacitet zatrjevati, da je naročnikova limitirana cena prenizka oziroma, da na trgu ni drugih ponudnikov, ki bi bili sposobni izvesti javno naročilo pod limitirano vrednostjo. Čeprav je naročnik v obravnavanem primeru, limitirano vrednost dvignil za skoraj 10%, pa Državna revizijska komisija kljub temu poudarja (enako stališče je Državna revizijska komisija zavzela tudi v zgoraj navedeni revizijski zadevi, na katero se sklicuje tudi naročnik), da časovna oddaljenost predmetnega postopka sama po sebi še ne pomeni, da limitirana vrednost kljub temu ne izkazuje ustrezno primerljive cene na tržišču, saj je treba poleg gibanja (zviševanja) cen, na katerega se sklicuje vlagatelja, upoštevati tudi tehnološki napredek in spremenjene pogoje konkurenčnosti. S tega vidika je potrebno presojati tudi revizijske navedbe drugega vlagatelja o tem, "da je osnovni smisel javnega naročanja po načelih konkurence, pridobiti ponudnika, ki bo javno naročilo izvedel po najugodnejših tržnih cenah, ne pa pridobiti ponudnika, ki bo nujno postavljen v položaj izvesti naročilo z veliko izgubo".
    Ne glede na zgoraj zapisano pa je potrebno še zapisati, da je odločitev o tem, ali bo potencialni ponudnik sodeloval v postopku oddaje javnega naročila oziroma oddal ponudbo, v kateri mora ponuditi ceno, ki bo enaka ali nižja od limitirane vrednosti, v njegovi domeni, torej v domeni ponudnikove poslovne oziroma ekonomske odločitve.

    Drugi vlagatelj tudi navaja, da se je (bo) naročnik, zaradi nerealno določene limitirane vrednosti znašel v situaciji, v kateri bo moral vse ponudbe, ki bodo presegale limitirano ceno zavrniti kot nesprejemljive, vse ostale ponudbe (torej ponudbe, ki bodo vsebovale cene, ki bodo enake ali nižje od limitirane vrednosti) pa zavrniti, saj bodo vsebovale neobičajne nizke cene.
    Čeprav je razpravljanje o višini ponudbenih cen (že) v tej fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila (torej še preden je naročnik ponudbe sploh prejel) lahko zgolj ugibanje in je kot takšno preuranjeno, pa Državna revizijska komisija v zvezi s tem kljub temu opozarja drugega vlagatelja na že večkrat zavzeto stališče, da je oblikovanje ponudbenih cen predvsem stvar svobodne odločitve ponudnikov in da pravo javnih naročil nizke cene na splošno ne prepoveduje.
    ZJN-1 v prvem odstavku 53. člena (Neobičajno nizka cena) določa, "da mora naročnik, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti". V drugem odstavku istega člena ZJN-1 pa je določeno, "da naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka storitve ali izvedbo gradnje".
    Kot pravilno opozarja naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, se besedilo citirane določbe nanaša le na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti (kar ne pomeni, kot zmotno meni drugi vlagatelj, da mora naročnik zavrniti vsako ponudbo, ki vsebuje nizko ceno). Določba 53. člena je tako namenjena varstvu ponudnika, za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka" ter jo zato želi zavrniti. V tem primeru ima naročnik pravico, da jo zavrne, vendar šele potem, ko se je (na podlagi pojasnil, ki jih je prejel od ponudnika) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni upravičen.

    Drugi vlagatelj tudi očita naročniku da je v točki 4.18 PPP določil obveznosti izvajalca v zvezi z varovanjem okolja pred hrupom, onasnaževanjem zraka in pred pretiranimi vibracijami, pri čemer elementov obsega takšnega monitoringa ni specificiral, standard pa je določil le za merjenje vibracij.

    Naročnik je v točki 4.18 PPP (Varstvo okolja) določil obveznosti izvajalca glede varovanja okolja pred hrupom, onesnaževanjem zraka in pred pretiranimi vibracijami. Naročnik je v točki 4.18 (med drugim) zapisal:

    "Varstvo pred hrupom
    Izvajalec je dolžan zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepati v primeru ugotovljenih prekomernih vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest po katerih bodo potekali glavni transporti. Upoštevajo se točke meritve ničelnega stanja določene v poročilu o vplivih na okolje na odseku Koper-Izola.

    Zrak
    Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
    zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
    preprečevanje prašenja odkritih delov terase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča;
    sprotno rekultivirati območja velikih posegov (nasipe, ukope).

    Vibracije
    Pred pričetkom gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti pregled dokumentacije, popis in dokumentiranje stanja objektov nad predorom (zajetih v območje tega lokacijskega načrta), v neposredni bližini gradbišča in transportnih poti. Med gradnjo mora izvajalec stanje spremljati in vse ugotovljene nove poškodbe sanirati oziroma prilagoditi tehnologijo gradnje v primeru resnejših poškodb zaradi vibracij.
    Pri zahtevnejših zemeljskih delih (miniranje, vrtanje predora) mora izvajalec zagotavljati stalne meritve na potencialno ogroženih objektih. Na podlagi rezultatov meritev se po potrebi izvajajo ukrepi pri tehnologiji gradnje.
    Obvezna je uporaba tehnologije rezanja pri gradnji predora Markovec.
    Za gradnjo se lahko uporabi le mehanizacija, ki je izdelana skladno z emisijskimi normami za vibracije gradbenih strojev".

    Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil tudi, da se vibracije merijo po avstrijskem standardu ÖNORMS 9020 in DIN 4150. Na obravan segment pa se nanaša tudi 16. in 19. alineja točke 4.18 PPP (Splošne obveznosti). Prva se (med drugim) nanaša (tudi) na varstvo zraka ("v času gradnje mora izvajalec zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportih, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;"), druga pa na emisije hrupa ("v času gradnje mora izvajalec upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo emisije hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;"). Merjenje vibracij nad predorom pa je konkretizirano tudi v točki 6.1 Ponudbenega predračuna.

    Kar zadeva predmetni očitek (oziroma trditev drugega vlagatelja o tem, da naročnik ni specificiral in določil, kako naj se zgoraj citirane odločbe iz Uredbe v času gradnje realizirajo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ni podal dovolj prepričljivih argumentov, ki bi narekovali potrebo po tovrstni spremembi razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj namreč na eni strani zatrjuje, da mu razpisna dokumentacija v spornem delu zaradi nedorečenosti ne omogoča oddaje konkurenčne ponudbe, po drugi strani pa se strinja z naročnikom oziroma zatrjuje, da bi naročnik lahko način in vrsto predmetnega monitoringa prepustil izvajalcem v smislu sprotnega prilagajanja potrebnega monitoringa in določitvam le-tega v projektu za razpis. Nasprotno naročnik je v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo prepričljivo pojasnil, da projekt za razpis definira gradnjo po novi avstrijski metodi, ne definira pa niti vrste opreme za gradnjo in gradbene mehanizacije niti tehnoloških postopkov za gradnjo predora, ker je to odločitev ponudnikov. Prav tako je naročnik pojasnil, da iz navedenega razloga ponudnikom ne more določiti njihove organizacije gradbišča, tehnologije izvedbe oziroma tehnoloških postopkov, izbire opreme, njene postavitve ter ostalih parametrov iz katerih izhajajo obveznosti v zvezi z varstvom okolja, saj ne ve, kakšno gradbeno mehanizacijo in opremo ter tehnološke postopke bodo posamezni ponudniki ponudili, ravno ti elementi pa bodo odločilno vplivali na obveznosti ponudnika iz izpodbijane točke, ki jih iz enakega razloga lahko vrednostno opredelijo le ponudniki sami.
    Na podlagi navedenega in ob tem zlasti iz razloga, ker je drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo celo sam izrecno zatrdil, da bi naročnik lahko način in vrsto monitoringa v zvezi z varovanjem okolja pred hrupom, onesnaževanjem zraka in pred pretiranimi vibracijami prepustil kot obveznost izvajalcu (v primeru, če ne bi določil limitirane vrednosti), Državna revizijska komisija predmetnim očitkom ni mogla slediti. Drugi vlagatelj bi se očitno strinjal z vsemi naročnikovimi zahtevami iz zgoraj predstavljenih točk, vendar le v primeru, če naročnik ne bi določil (po njegovem mnenju prenizke) limitirane vrednosti. Ker pa je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke v zvezi z določitvijo limitirane vrednosti v tej odločitvi že presojala (in jih zavrnila), jih na tem mestu ne ponavlja več.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

    Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

    Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 26.06.2007




    Predsednica senata:
    Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
    članica Državne revizijske komisije








    Vročiti:

    DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
    Odvetnik Borut Zajc, Slomškova ulica 12 a, Ljubljana
    CPM d.d., Iztokova ulica 30, Maribor
    Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
    Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

    Natisni stran