018-162/2007 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila za zdravstveni potrošni material in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Medis, d. o. o., Brnčičeva 1, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), 12. 6. 2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, ki vsebuje tehnično oziroma strokovno zahtevo o načinu sterilizacije v sklopu 3 polisulfonski dializatorji in sklopu 4 poliamidni dializatorji, oboje iz razpisne skupine 3 dializni material (sterilizacija s paro).

2. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 1.552,93 eurov, v roku 15 dni po vročitvi te odločitve, po tem datumu pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema tega sklepa do plačila, naročnik pa mora vlagatelju povrniti tudi stroške, nastale z revizijo, v višini 27,54 eurov, v roku 15 dni po vročitvi te odločitve. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 28. 2. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o javnem naročilu pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 23/2007 z dne 16. 3. 2007, pod številko objave Ob-7125/07, in popravek v Uradnem listu RS, št. 41/2007 z dne 11. 5. 2007, pod številko objave Ob-13343/07. Naročnik je obvestilo o javnem naročilu objavil tudi v uradnem glasilu Evropskih skupnosti z dne 13. 3. 2007, pod številko objave 2007/S 50-061756.

Vlagatelj je še pred rokom za predložitev ponudb, določenim na dan 11. 5. 2007 do 11. ure, vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 5. 2007, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na strokovne zahteve o načinu sterilizacije iz razpisne skupine 3 dializni material za sklop 3 polisulfonski dializatorji in sklop 4 poliamidni dializatorji, poleg tega pa zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, kakor so priglašeni v stroškovniku. Vlagatelj navaja, da je naročnik s postavitvijo sporne tehnične zahteve po sterilizaciji s paro kršil vsa temeljna načela javnega naročanja in 37. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2), do navedenega pa se v nadaljevanju podrobno opredeljuje.

Naročnik je vložil vlogo "zahtevek za revizijo postopka javnega naročila - predlog za nadaljevanje postopka" z dne 14. 5. 2007 in Državni revizijski komisiji predlagal izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo samo deloma zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, in sicer v sklopih, za katere je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je izdala sklep št. 018-144/2007-3 z dne 16. 5. 2007, s katerim je predlogu naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ugodila.

Naročnik je 23. 5. 2007 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik navaja, da ima pri oddaji javnega naročila pravico izbirati kakšno blago bo v postopku oddaje javnega naročila naročil in tako naročnik ostaja pri razpisnih zahtevah razpisne skupine 3 dializni material za sklop 3 polisulfonski dializatorji in sklop 4 poliamidni dializatorji, da morajo biti sterilizirani s paro. Naročnik navaja, da za vsako vrsto sterilizacije obstaja več ponudnikov. Naročnik navaja, da je njegova pravica, da za svojo strokovno uporabo (izvajanje zdravstvene dejavnosti) uporablja izdelke, ki ustrezajo standardom Evropske unije in predpisom (oznaka CE) ter v tem okviru izbira izdelke, ki strokovno najbolj ustrezajo njegovim potrebam. Naročnik se sklicuje tudi na svetovna priporočila s področja dializnega zdravljenja ter mnenje Stalne strokovne skupine za dializo Republike Slovenije in Kliničnega oddelka za nefrologijo Kliničnega centra Ljubljana. Naročnik pa tudi zanika enakost med spremembo oziroma dovolitvijo sterilizacije dializatorjev z gama žarki v sklopu 2, saj je ugotovil, da na trgu Evropske unije ne obstaja proizvajalec oziroma ponudnik, ki bi ponujal triacetatne dializne membrane, sterilizirane s paro.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 18. 5. 2007 obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj oporeka naročnikovim navedbam in navaja, da naročnik ni odgovoril na revizijske razloge. Vlagatelj prilaga tudi dopis Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Krovne projektne skupine z dne 9. 5. 2007. Vlagatelj priglaša nadaljnje stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 31. 5. 2007 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval še dodatno zaprošeno dokumentacijo, in sicer kot prilogo dopisu z dne 4. 6. 2007.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama spor o tem, ali je naročnik s postavitvijo strokovne zahteve o načinu sterilizacije v sklopu 3 polisulfonski dializatorji in sklopu 4 poliamidni dializatorji, oboje iz razpisne skupine 3 dializni material (sterilizacija s paro), ni pa dopustil tudi sterilizacije z gama žarki, ravnal v skladu z ZJN-2.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dopis z dne 16. 3. 2007 (spremni dopis k razpisni dokumentaciji) in ugotovila, da je naročnik zapisal, da je sklope (kot jih je poimenoval v obvestilu o javnem naročilu) "zaradi razumljivosti in enotnosti s podatki na disketi iz sklopov preimenovali v ''razpisne skupine'', znotraj katerih so izdelki razvrščeni v nove ''skupine'' in znotraj teh še v posamezne ''sklope'' - in te sklope je potrebno ponuditi kot celoto:
â??
3. razpisna skupina: Dializni material (10 skupin, 12 sklopov)
â??"

Iz vpogleda v obrazec Obr-4 (str. 14), v katerem so navedeni artikli iz razpisne skupine 3 dializni material, je razvidno, da predstavljajo sklop 3 (skupine 3) polisulfonski dializatorji in sklop 4 (skupine 4) poliamidni dializatorji.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v obrazec "Specifikacija ponudbe s cenami" in ugotovila, da je naročnik tako pri sklopu 3 (skupine 3) polisulfonski dializatorji kot sklopu 4 (skupine 4) poliamidni dializatorji v rubriki 2 (Oblika) določil "steriliziran s paro".

Kot je mogoče ugotoviti iz podanih odgovorov z dne 25. 4. 2007 in 7. 5. 2007, naročnik pri spornih artiklih ne dopušča možnosti ponuditi artikle, ki bi bili steriliziranih z gama žarki. Naročnik je namreč na vprašanja potencialnih ponudnikov odgovoril, da ostaja pri svojih strokovnih zahtevah po sterilizaciji s paro "zaradi veljavnih evropskih in svetovnih priporočil s področja dializnega zdravljenja, predvsem pa na podlagi mnenja Stalne strokovne komisije za dializo RS in mnenja KO za nefrologijo Kliničnega centra Ljubljana".

V drugem odstavku 37. člena ZJN-2 je določeno: "Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki."

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, med strankama ni spora o tem, da bi bila zahteva po sterilizaciji dializatorjev kakorkoli sporna oziroma da ni povezana s predmetom javnega naročila. Tudi iz predloženih dokazov (npr. G. Gavioli, M. Gennari, S. Bruns: Methods of Sterilisation and Their Effects om Membrane performance and Safety; v: Ronco C, La Greca G (eds.): Hemodialysis Technology, Controb Nephrol. Basel, Karger, 2002, vol.137, str. 78) namreč izhajajo utemeljeni in upravičeni razlogi po sterilizaciji medicinskih pripomočkov (izdelkov), ki se uporabljajo pri dializi (preprečevanje vnosa mikroorganizmov v človeško telo; Sterility is a basic requirement of medical products used in dialysis. Medical products are often contameined with a certain number of micro-organisms resulting from the manufacturing process. Products have to be sterile before being used in the human body.). Z navedenim je tudi nesporno izkazano, da je naročnikova zahteva po sterilizaciji dializatorjev funkcionalno povezana s predmetom javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da med strankama tudi ni spora o tem, da poleg sterilizacije s paro obstajajo še drugi načini sterilizacije. V obravnavanem primeru tako med strankama ni spora o tem, da tudi sterilizacija z gama žarki predstavlja način sterilizacije.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj med drugim v zahtevku za revizijo zatrjuje in s predloženimi dokazi dokazuje, da "sta sterilizaciji s paro in gama žarki enakovredni in ni razloga, da bi naročnik zahteval le sterilizacijo s paro" (str. 4 zahtevka za revizijo) in da "ni nobenega razloga za postavitev takšne zahteve (tj. zahteve po sterilizaciji s paro pri spornih artiklih)" (str. 5 zahtevka za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo svoje navedbe tudi podrobno pojasnjuje, vsako navedbo pa utemeljuje tudi z dokazi.

Izhajajoč iz navedenega je Državna revizijska komisija presojala, ali je naročnik s svojimi argumenti uspel izkazati, da je postavitev tehnične oziroma strokovne zahteve po sterilizaciji s paro pri spornih artiklih, ne pa tudi z gama žarki, objektivno upravičena, s tem pa ne ravna neenakopravno s potencialnimi ponudniki, pri tem pa je ugotovila, da naročniku v konkretnem primeru to ni uspelo.

Državna revizijska komisija pritrjuje stališču, da je naročnik upravičen sam določiti predmet javnega naročila in njegove zahteve, vendar je hkrati treba tudi ugotoviti, da je naročnikova avtonomija omejena s pravili, ki jih določa ZJN-2. Tako drugi odstavek 37. člena ZJN-2 namreč omejuje naročnika s tem, da ta ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko dajale neupravičeno prednost določenim ponudnikom ali bi jim onemogočale udeležbo.

Naročnik v obravnavanem primeru s svojimi argumenti ni uspel dokazati, da sterilizacija s paro in sterilizacija z gama žarki nista enakovredni. Naročnik ravno tako ni uspel izkazati objektivnih razlogov, da je za naročnikove potrebe pri izvajanju zdravstvene dejavnosti sterilizacija s paro edina sprejemljiva.

Naročnik navaja, da ne krši drugega odstavka 37. člena ZJN-2 "s to zahtevo, da sam izbere blago, ki ustreza njegovim zahtevam" in da "ima pravico, da za svojo strokovno uporabo âˆ" izvajanje zdravstvene dejavnosti uporablja izdelke âˆ" zdravstveni potrošni material, ki ustreza EU standardom in predpisom (CE oznaka) in v okviru tega izbira izdelke, ki strokovno najbolj ustrezajo njegovim potrebam". Državna revizijska komisija naročniku vsekakor (kot je bilo že prej predstavljeno) pritrjuje glede avtonomije pri določanju predmeta javnega naročila in postavljanju zahtev, vendar ga znova opozarja na omejitve, ki jih naročniku določa ZJN-2. Naročnik v obravnavanem primeru ni niti izpostavil morebitnih specifičnosti svojih potreb, ki bi upravičevale zgolj sterilizacijo s paro pri spornih artiklih.

Naročnik izpostavlja vlagateljev argument, da "evropske smernice za dializo, ki temeljijo na dokazih in klinični praksi, nikjer striktno ne priporočajo le parne sterilizacije oziroma nikjer ne odsvetujejo uporabe dializatorjev, steriliziranih z gama žarki", na podlagi tega pa se je odločil za eno izmed možnih sterilizacij. Izhajajoč iz navedenega je mogoče ugotoviti, da je med strankama očitno nesporno, da zgolj sterilizacija s paro ni edini možni način sterilizacije. Ravno tako je mogoče ugotoviti, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo neposredno ne uveljavlja nobenega argumenta, da bi evropske smernice za dializo vsebovale kakršnekoli specifične zahteve glede načina sterilizacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik res možnost izbire določenega načina sterilizacije, vendar pa bi moral naročnik tudi ob dejstvu, da mu vlagatelj z dokazi podkrepljeno argumentira kršenje enakopravnosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, uspešno tudi obrazložiti, zakaj se ni odločil še za kakšen drug način sterilizacije (v tem primeru sterilizacijo z gama žarki), česar pa v spornem primeru naročnik ni storil. Mogoče je tudi ugotoviti, da se naročnik le na splošno sklicuje na "veljavna evropska in svetovna priporočila s področja dializnega zdravljenja", same vsebine tega argumenta pa ni konkretiziral in torej utemeljil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik sklicuje tudi "predvsem" na mnenji Stalne strokovne skupine za dializo Republike Slovenije in Kliničnega oddelka za nefrologijo Kliničnega centra Ljubljana, vendar hkrati tudi ugotavlja, da se naročnikova argumentacija ustavi zgolj na sklicevanju na ta vira, naročnik pa ne pojasni, kako ti mnenji objektivno upravičujeta postavitev sporne tehnične zahteve po sterilizaciji s paro, predvsem pa ne, zakaj.

Državna revizijska komisija tako povzema, da naročnik v konkretnem primeru ni uspel ovreči očitanih mu kršitev 37. člena ZJN-2, saj ni (v zadostni) meri pojasnil razlogov, ki objektivno opravičujejo postavljene tehnične oziroma strokovne zahteve glede zahteve po sterilizaciji spornih artiklov le s paro in ne tudi z gama žarki, zaradi česar je mogoče naročniku očitati kršitev 9. in 37. člena ZJN-2. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila zahtevku za revizijo in na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN sporno tehnično oziroma strokovno zahtevo v sklopu 3 polisulfonski dializatorji in sklopu 4 poliamidni dializatorji, oboje iz razpisne skupine 3 dializni material, razveljavila.

Navedeno ne pomeni, da bi naročnik ne smel postavljati ali postaviti posameznih tehničnih oziroma strokovnih zahtev (še najmanj pa ne pomeni, da bi naročnik ne smel postaviti zahteve po sterilizaciji artiklov), vendar pa mora naročnik uspeti zadostno izkazati oziroma utemeljiti objektivno upravičene razloge za njihovo določitev, tj. za določitev zgolj možnosti ponuditi sporne artikle, sterilizirane s paro, ne pa tudi možnosti, da so sterilizirani z gama žarki.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- sestava zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk,
- taksa,
- materialni stroški v višini 2 % do 100 odvetniških točk, nad 1.000 odvetniških točk 1 %,
- sestava zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in vloga vlagatelja v višini 2.000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV.

Državna revizijska komisija je pri določitvi povračila stroškov izhajala iz vrednosti spornih dveh sklopov, kot jo je ocenil naročnik, in tako ugotovila, da je možno obračunati 1.300 odvetniških točk.

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.) in vrednost odvetniške točke (1 odvetniška točka = 0,459 eurov) vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo:
- stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.300 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 716,04 eurov,
- materialnih stroškov v višini 2 % od vrednosti 100 odvetniških točk (2 odvetniški točki), in 1 % od vrednosti 300 odvetniških točk (presežek nad 1.000 odvetniškimi točkami; 3 odvetniške točke), skupaj 5 odvetniških točk, kar znese 2,30 eurov,
- takse v celoti (834,59 eurov),
- stroškov za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 27,54 eurov.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala zneska nad priznanimi stroški za sestavo zahtevka za revizijo, saj vrednost spornega predmeta tega ne upravičuje, s tem pa ni izkazana pravna podlaga niti za povrnitev s tem povezanih materialnih stroškov. Državna revizijska komisija je pri povračilu materialnih stroškov upoštevala višino odvetniških točk, kot jih je v zahtevku za revizijo priglasila odvetnica. Ravno tako Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za "obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in vlogo vlagatelja", saj jih ne ocenjuje kot potrebne v smislu tretjega odstavka 22. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je pri povračilu stroškov upoštevala tudi določbe Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006), ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom (1 euro = 239,64 tolarjev), določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro.

Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 1.552,93 eurov, v roku 15 dni po vročitvi te odločitve, po tem datumu pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema tega sklepa do plačila, naročnik pa mora vlagatelju povrniti tudi stroške, nastale z revizijo, v višini 27,54 eurov, v roku 15 dni po vročitvi te odločitve. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 12. 6. 2007

Predsednik senata
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec,
- odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran