Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-053/2007 Klinični center Ljubljana

    Številka: 018-053/2007-49
    Datum sprejema: 25. 5. 2007

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Državne revizijske komisije Sama Červeka, kot predsednika senata, ter članice Sonje Drozdek-šinko in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za nakup dializnega materiala in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila gospodarska družba Medis, d. o. o., Brnčičeva 1, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj), ter gospodarska družba Medinova, d. o. o., Masarykova 17, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 25. maja 2007 soglasno

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 19. januarja 2007 in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 19. januarja 2007 se združita v skupno obravnavanje in enotni postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

    2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja z dne 19. januarja 2007 se delno ugodi na način, da se razveljavi naročnikova razpisna dokumentacija v naslednjih delih:
    - v delih "SKLOPA 1: Brezacetatne biofiltracije" in sicer
    a) v delu, v katerem je naročnik zapisal â??"ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje"
    b) v delih, v katerih naročnik ne dopušča sterilizacije dializatorjev in krvnih linij z gama žarki
    - v delih "SKLOPA 2: On-line hemofiltracijske procedure" in sicer
    a) v delih, v katerih naročnik ne dopušča sterilizacije "Sistemov za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvnih linij)" z gama žarki
    b) v delih, v katerih je naročnik (glede alkalnega dela) postavil strokovno zahtevo po bikarbonatnem prašku v kapsuli, originalnem za on-line HF
    c) v delu, v katerem je naročnik zahteval dezinfekcijsko sredstvo za 5000 on-line procedur (dezinfekcija po priporočilu proizvajalca), v posamični embalaži za eno proceduro (embalaža za eno dezinfekcijo)
    - v delih "SKLOPA 3: Bikarbonatna hemodializa", in sicer
    a) v delih, v katerih naročnik ne dopušča sterilizacije "Sistemov za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvnih linij)" z gama žarki
    b) v delu, v katerem je naročnik zahteval dezinfekcijsko sredstvo za 12.200 procedur, originalno za obstoječe in ponujene hemodializne monitorje, posamezno pakirane za eno proceduro (embalaža za eno dezinfekcijo)
    - v delih "SKLOPA 4: Hemodiafiltracija on-line", v katerih naročnik ne dopušča sterilizacije hemodiafiltrov z gama žarki.

    Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 19. januarja 2007 je utemeljen tudi v delu, v katerem prvi vlagatelj navaja, da naročnik ni jasno odgovoril na vprašanja, ki so mu bila zastavljena, to je
    - vprašanja številka 4, 14, 15 in 17, razvidna iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007
    - vprašanje številka 7, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007.
    Naročnik mora v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na vprašanja, ki so mu bila zastavljena, to je
    - vprašanja številka 4, 14, 15 in 17, razvidna iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007
    - vprašanje številka 7, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007,
    oziroma potencialnemu ponudniku, ki mu je vprašanje zastavil, ustrezno pojasniti, kateri so tisti podatki o paraleli hemodializatorja oziroma o ponujenem filtru, ki bi jih naročnik potreboval, da bi na zastavljeno mu vprašanje lahko jasno in nedvoumno odgovoril.
    Glede na vsebino odgovorov mora naročnik določiti nov ustrezen rok za predložitev ponudb in rok za odpiranje ponudb, pri čemer mora postopati v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000, 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1).

    V preostalem delu se zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 19. januarja 2007 zavrne kot neutemeljen.

    3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 19. januarja 2007 je delno utemeljen. Ugotovi se, da
    - razpisna dokumentacija v delih, v katerih se nanaša na servisiranje obstoječih dializnih monitorjev, ne vsebuje dovolj podatkov, ki bi omogočali pridobitev pravilnih (in medsebojno primerljivih) ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh, zlasti podatkov o tem,
    a) v kakšnem stanju so obstoječi dializni monitorji,
    b) kakšen strošek predstavlja servisiranje
    - razpisna dokumentacija ne vsebuje minimalnih elementov (določb o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih iz naslova zagotovitve dializnih monitorjev naročniku v brezplačno uporabo) v obsegu, ki omogoča medsebojno primerljivost ponudb (potencialnih) ponudnikov
    - je razpisna dokumentacija v delu "SKLOPA 1: Brezacetatne biofiltracije", v katerem je navedeno "Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemodializni monitor na 2.800 brezacetatnih biofiltracij"â??, nejasna
    - je razpisna dokumentacija v delih "SKLOPA 5: Dializne igle", v katerih naročnik ni podal količin posameznih dializnih igel po posameznih merah oziroma velikostih dializnih igel, ki jih kupuje, pomanjkljiva.
    Naročnik mora v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v navedenih delih ustrezno dopolniti oziroma pojasniti razpisno dokumentacijo.

    Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja z dne 19. januarja 2007 se nadalje delno ugodi na način, da se razveljavi naročnikova razpisna dokumentacija v naslednjih delih:
    - v drugem odstavku 16. člena vzorca pogodbe (OBRAZEC 05), iz katerega izhaja, da se pogodba sklepa "za obdobje enega (1) leta z možnostjo podaljšanja še največ za dvakratno obdobje"
    - v delu tretjega odstavka "SKLOPA 5: Dializne igle" na strani 21 razpisne dokumentacije, ki določa: "V kolikor se po preizkusu ugotovi, da klinično ne ustrezajo, si naročnik pridržuje pravico da igel ne izbere", pa tudi v odgovoru na vprašanje številka 8 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007.

    Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 19. januarja 2007 je utemeljen tudi v delu, v katerem drugi vlagatelj navaja, da naročnik ni jasno odgovoril na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno, to je vprašanje številka 11, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, in sicer v delu, ki se glasi: "Ali to pomeni brezplačno zagotovilo rezervnih delov"".
    Naročnik mora v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno, to je vprašanje številka 11, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, in sicer v delu, ki se glasi: "Ali to pomeni brezplačno zagotovilo rezervnih delov"". Naročnik mora odgovoru primerno prilagodi tudi drugi odstavek 13. člena vzorca pogodbe (OBRAZEC 05) ter določiti nov ustrezen rok za predložitev ponudb in rok za odpiranje ponudb, pri čemer mora postopati v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 25. člena ZJN-1.

    V preostalem delu se zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 19. januarja 2007 zavrne kot neutemeljen.

    4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, to je
    - stroške v višini 1.644,30 EUR in sicer v roku 15. dni od prejema tega sklepa, ter
    - stroške v višini 2.533,40 EUR in sicer v roku 15. dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila,
    oboje pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

    Preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom s področja medicinske stroke v višini 1.085,00 EUR se prvemu vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun.

    5. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.097,23 EUR in sicer v roku 15. dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

    Preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom s področja medicinske stroke v višini 65,00 EUR se drugemu vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 28. novembra 2006 sprejel "s k l e n i l a: O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA" številka 70/06, iz katerega izhaja, da se začne postopek oddaje javnega naročila za nakup dializnega materiala po odprtem postopku, razdeljen na 12 sklopov. Javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 128/2006, z dne 08. decembra 2006, pod številko objave Ob-34534/06 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

    Prvi vlagatelj je dne 20. januarja 2007 (pred rokom za oddajo ponudb) priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, izdan dne 19. januarja 2007, v katerem naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da predmetno javno naročilo razveljavi v izpodbijanem delu za sklope 1, 2, 3 in 4, naročniku pa naloži, da mu povrne stroške vložitve zahtevka za revizijo (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo v nadaljevanju navaja, da je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije kršil temeljna načela ZJN-1, pa tudi 32. člen ZJN-1. Določbe razpisne dokumentacije so po prepričanju prvega vlagatelja nepopolne in nejasne, česar naročnik ni odpravil niti v odgovorih na postavljena vprašanja. Naročnik je po mnenju prvega vlagatelja sklope 1, 2, 3 in 4 oblikoval tako, da je razpisna dokumentacija diskriminatorna, saj naj bi naročnik po prepričanju prvega vlagatelja v navedenih sklopih onemogočil sodelovanje drugih ponudnikov oziroma je sklope 1, 2, 3 in 4 oblikoval tako, da lahko ponudbo odda samo en ponudnik. Prvi vlagatelj v nadaljevanju zahtevek za revizijo utemeljuje z naslednjimi navedbami:
    1. Naročnik v sklopu 1 razpisuje naročilo za 1500 brezacetatnih biofiltracij, za izvedbo te vrste dialize pa razpisuje potrošni material, in sicer dializatorje, krvne linije, elektrolite v vrečki in tako dalje. Naročnik zahteva za dializatorje sintetično membrano iz poliakrilonitrila, ki jo proizvaja le en proizvajalec, to je Hospal. Naročnik zahteva krvne linije, originalne za monitor za brezacetatno biofiltracijo, sterilno bikarbonatno infuzijsko raztopino originalno za brezacetatno biofiltracijo, originalne ultrafiltre za hladno sterilizacijo dializata, dezinfekcijsko sredstvo, ki ga priporoča proizvajalec monitorjev za brezacetatno biofiltracijo. Naročnik je dne 15. januarja 2007 na vprašanje, kaj pomeni originalen (oziroma ali gre samo za izdelke proizvajalcev Gambro/Hospal ali pa se lahko ponudijo tudi paralele), odgovoril, da originalen potrošni material razume kot izdelan v matični tovarni, ki izdeluje tudi hemodializne monitorje, pri čemer paralel za sklop 1 in 2 ni mogoče ponuditi, sklop 3 in 4 pa se ponudita kot celota. Prvi vlagatelj navaja, da je zastopnik za dializne aparate in potrošni material proizvajalcev Braun in Asahi, pri čemer bi lahko ponudil svoje proizvode, če bi bile dovoljene paralele. V sklopu 1 sintetične membrane iz poliakrilonitrila proizvaja le Hospal, zaradi česar se lahko na sklop 1 prijavi le en sam ponudnik. Po mnenju prvega vlagatelja bi naročnik moral dopustiti tudi paralele, saj morajo imeti vsi dializni aparati certifikat skladnosti (CE), kar dokazuje, da je bil izdelek razvit, proizveden in preskušen skladno z evropskimi standardi. Dializatorji in dializni sistemi proizvajalca Hospal morajo biti že po predpisih kompatibilni z drugimi proizvajalci, saj za vse veljajo enaki standardi, navaja prvi vlagatelj, in dodaja, da sam prodaja proizvode (Braun) v bolnišnice Novo mesto, Ptuj, Celje in Izola oziroma v vse dializne centre, razen v Klinični center. Vse bolnišnice, v katere izdelke prodaja prvi vlagatelj, imajo dializne aparate drugih proizvajalcev (tudi Hospal), proizvodi pa so povsem kompatibilni.
    2. V sklopu 1 naročnik tudi zahteva, da ponudnik zagotovi 1 hemodializni monitor na 2.800 brezacetatnih biofiltracij in servisiranje dveh obstoječih monitorjev na 2.800 procedur ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje. Po mnenju prvega vlagatelja je ta določba diskriminatorna. Naročnik v razpisni dokumentaciji za sklop 1 navaja, da ima obstoječe tri AFB monitorje Integra-Hospal. Monitorje Hospal lahko v skladu s pogoji proizvajalca servisira le pooblaščeni serviser proizvajalca. Prvi vlagatelj navaja, da so servisiranje dolžni zagotoviti proizvajalci s pooblaščenimi serviserji, naročnik pa želi prenesti servisiranje na ponudnike, ki niso pooblaščeni serviserji za monitorje Hospal. Prvi vlagatelj kot zastopnik proizvajalca konkurenčnih monitorjev Braun tudi ne bi mogel pridobiti licence za servisiranje. Zahteva naročnika glede servisiranja nima povezave s predmetom naročila, saj naročnik naroča potrošni material, ne pa aparate, za katere zahteva servisiranje. V primeru, če bi v času garancije servis opravljal kdo drug, garancija preneha veljati, proizvajalec pa tudi ne bi dobavljal rezervnih delov, ker je zastopnik konkurenčnega podjetja. Po mnenju prvega vlagatelja tudi ni jasno, koliko monitorjev bi moral zagotoviti, če potrošni material ne bi bil primeren za obstoječe monitorje. Poleg tega si zahteve naročnika nasprotujejo, saj naročnik zahteva originalen potrošni material in v tem primeru ne more priti do situacije, da ne bi ustrezal obstoječim monitorjem. Takšna je tudi določba razpisne dokumentacije, v skladu s katero je lastnik ponujenih monitorjev ponudnik, ki prevzame vse stroške vzdrževanja in servisiranja, vključno z ostalimi monitorji iz posameznega sklopa. Predmet javnega naročila niso monitorji, čeprav je to pogoj, ki ni bil objavljen v objavi javnega naročila.
    3. Naročnik v razpisni dokumentaciji za izvedbo brezacetatne biofiltracije zahteva dializatorje s poliakrilno membrano. Na vprašanje prvega vlagatelja, ali lahko v sklopu 1 ponudi proizvode, sterilizirane z gama žarki, je naročnik dne 18. januarja 2007 odgovoril negativno. Naročnik uporablja dializatorje Nephral, AN 69 ST, proizvajalca Hospal, ki so tudi predmet razpisa in so prav tako sterilizirani z gama žarki. Zahtevam po načinu sterilizacije se je naročnik po zatrjevanju prvega vlagatelja zavestno izognil, ker je le na ta način lahko izločil druge ponudnike. Ker pa je moral glede na to, da nikjer ni dopuščal sterilizacije z gama žarki, tudi tu postopati enako, sedaj ni proizvajalca, ki bi lahko ponudil takšno membrano, saj je tudi dializator s poliakrilonitrilno membrano edinega proizvajalca Hospal steriliziran z gama žarki. To pomeni, da ponudbe v tem delu ne more oddati nihče. Naročnik v sklopu 1 tudi za krvne linije ne navaja načina sterilizacije. Če naročnik zahteva izključno originalni krvni sistem, potem tudi v tem delu nihče ne more oddati ponudbe, saj so originalni krvni sistemi proizvajalca Hospal sterilizirani z etilen oksidom (EO), takšne krvne linije pa ni mogoče ponuditi, saj velja prepoved sterilizacije vseh proizvodov, ki so sterilizirani z EO. Prvi vlagatelj navaja, da v razpisni dokumentaciji oblikovani sklopi ne omogočajo enakovrednih možnosti za oddajo ponudbe in predlaga, da je vsaka vrstica samostojni sklop ter da se vse navedene diskriminatorne strokovne zahteve spremenijo, saj naročnik za ves potrošni material v sklopu 1 ne bi smel zahtevati originalov.
    4. V sklopu 2 naročnik za sisteme za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvne linije) zahteva, da so sterilizirani z beta žarki. Na vprašanje prvega vlagatelja, zakaj pri on-line hemofiltraciji, bikarbonatni dializi in hemodiafiltraciji on-line omejuje načine sterilizacije le na postopke s paro, in-line parno sterilizacijo in beta žarčenjem, je naročnik odgovoril, da je parna sterilizacija priporočena s strani European Best Practice Guidelines 2002, poleg tega pa je tudi dolgoletna praksa v Centru za dializo KC Ljubljana. Parno sterilizacijo naj bi po drugi strani zagotavljala tudi večina renomiranih svetovnih proizvajalcev dializne opreme. Na dodatno vprašanje prvega vlagatelja, zakaj ni dovoljena sterilizacija z gama žarki, je naročnik navedel le, da je na to vprašanje že odgovoril. Ker prvi vlagatelj ni dobil odgovora na vprašanje, je naročnika ponovno vprašal, ali lahko v sklopih 2, 3 in 4, kjer je dovoljena sterilizacija z beta žarki, ponudi proizvode, sterilizirane z gama žarki, na kar je naročnik odgovoril negativno. Prvi vlagatelj meni, da ga je naročnik s tem neupravičeno izločil, saj zastopa proizvajalca Asahi in Braun, ki uporabljata gama žarčenje. Na področju dialize so dovoljeni načini sterilizacije s paro, gama žarki, beta žarki in in-line parno sterilizacijo, večina proizvajalcev pa uporablja sterilizacijo z gama žarki. S strani European Best Practice Guidelines 2002 se ne priporoča edinole sterilizacija z EO.
    5. Tudi v sklopu 2 naročnik zahteva originalne krvne linije za ponujene hemofiltracijske monitorje, prirejene za on-line HF. Enako kot v sklopu 1 bi moral naročnik tudi v sklopu 2 dovoliti paralele, ker se na AFB monitorjih Gambro AK 200US lahko uporabljajo tudi paralele, navaja prvi vlagatelj, pri čemer se sklicuje na trditve in dokaze, ki jih je navedel pri sklopu 1. V sklopu 2 je šesta alineja točke A po mnenju prvega vlagatelja tudi v nasprotju z razpisno dokumentacijo in nerazumljiva, saj predmet javnega naročila niso hemofiltracijski monitorji in ni jasno, kaj pomeni "ponujeni hemofiltracijski monitorji".
    6. V točki B sklopa 2 naročnik zahteva sintetično membrano iz poliamida, katere edini proizvajalec je Gambro, prvi vlagatelj pa bi ponudil paralelo proizvajalca Asahi. Na vprašanje prvega vlagatelja, ali lahko ponudi paralelo hemofiltra s polisulfansko membrano, naročnik ni odgovoril. Ker je v razpisni dokumentaciji zahtevana membrana iz poliamida in ni navedeno, ali so dopustne paralele, proizvajalec sintetične membrane iz poliamida pa je le Gambro, je takšna določba nezakonita. Tudi ni nobenih razlogov, da je sintetična membrana sterilizirana s paro. Dejstvo, da naročnik pri različnih proizvodih zahteva različne vrste sterilizacije, kaže na to, da je razpisna dokumentacija prilagojena posameznim proizvajalcem, navaja prvi vlagatelj. Prvi vlagatelj je naročnika večkrat konkretno vprašal, ali lahko ponudi svojo paralelo hemofiltra s polisulfonsko membrano, vendar je naročnik odgovoril, da nima dovolj informacij za odgovor, s čimer je prvemu vlagatelju skušal onemogočiti sodelovanje pri razpisu.
    7. Glede zahteve v alkalnem delu "bikarbonatni prašek v kapsuli, originalen za on line HF", je naročnik na vprašanje, kaj pomeni "originalen za on line HF" odgovoril, da je "najvišjega kvalitetnega ranga za online HF, torej originale". Prvi vlagatelj pojasnjuje, da je bikarbonatni prašek v kapsuli vedno enak, ali gre za in-line izvedbo ali ne, pa naj gre za Gambrov, Freseniusov ali Braunov proizvod. Zahteva "originalen za on line HF" je zavajajoča, saj tak prašek ne obstaja in je naročnik to zahtevo zapisal, da bi izločil druge ponudnike.
    8. Sklop 2 je oblikovan tako, da je potrošni material, ki mora biti za Gambrov monitor originalen (arterijske in venske linije, infuzijski sistem z ultrafiltrom, vrečke s koncentratom, kapsula z NaCl prahom, ultrafiltri), v sklopu skupaj z ostalim potrošnim materialom, ki bi jih lahko ponudili tudi drugi ponudniki (hemofilter, kapsule z bikarbonatnim prahom, dezinfekcijska sredstva), zato prvi vlagatelj predlaga, da je vsaka vrstica samostojni sklop in da se vse navedene diskriminatorne zahteve spremenijo. Naročnik bi v sklopu 2 moral dovoliti, da se namesto kislega koncentrata v vrečki in kapsuli z NaCl ponudi tudi tekoči kisli koncentrat v kanistru, ker se pri aparatih Gambro lahko uporablja tudi tekoči koncentrat. Kisle koncentrate v vrečkah in kapsulah z NaCl proizvaja izključno Gambro in prvi vlagatelj tega ne more ponuditi.
    9. Poliamidne dializatorje proizvaja samo en proizvajalec, in sicer Gambro iz švedske. Paralele tem dializatorjem so vse ostale sintetične membrane, med njimi tudi polisulfonske. Da bi vsi ponudniki imeli enake možnosti, bi moral naročnik zahtevati sintetične membrane ali poliamidne membrane ali podobno. S tem je kršeno načelo konkurenčnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, saj je možno ponuditi le en proizvod po kakršnikoli ceni.
    10. V sklopu 3 je naročnik zahteval, da morajo biti dializatorji s poliamidno oziroma helixon membrano. Obe membrani sta sintetični, poliamid je zaščiteno ime za mešanico poliamida, polivinilpyrolidona in polyarylethersulfona, helixon pa je polisulfonska membrana. Prvi vlagatelj je naročnika vprašal, ali lahko v sklopu 3 ponudi svojo paralelo dializatorja s polisulfonsko membrano, naročnik pa je navedel, da nima dovolj podatkov za odgovor. Ker naročnik v strokovnih zahtevah navaja, kakšna mora biti membrana, prvi vlagatelj ne more ponuditi poliamida, ki ga pod tem imenom proizvaja le Gambro, oziroma Helixona, ki ga pod tem imenom proizvaja le Fresenius.
    11. Naročnik v sklopu 3 pod točko A - sistemi za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvne linije) zahteva sterilizacijo s paro in beta žarki. Takšna zahteva privilegira določene ponudnike, kar je prvi vlagatelj navedel že v sklopu 1.
    12. Naročnik zahteva arterijsko in vensko linijo ter sistem za enoigelno dializo originalnih proizvajalcev za obstoječe in ponujene hemodializne monitorje, kar je nezakonito.
    13. Ker bi moral naročnik dovoliti krvno linijo tudi s sterilizacijo z gama žarki, merilo za 3 sklop ni ustrezno, saj je sterilizacija z gama žarki enako kvalitetna kot z beta žarki ali in-line parna sterilizacija. In-line sterilizacijo lahko ponudi le proizvajalec Fresenius, ki je na ta način favoriziran.
    14. Prvi vlagatelj je naročnika vprašal glede števila vzorcev za testiranje, vendar mu naročnik ni odgovoril.
    15. V sklopu 4 naročnik pod točko B zahteva visoko propustno sintetično membrano iz helixona ali poliamida. Tudi v tem delu prvi vlagatelj ni dobil odgovora na vprašanje, ali lahko ponudi paralelo hemodiafiltra s polisulfonsko membrano, ki bi bila enako ustrezna kot membrana iz poliamida, ki jo proizvaja le Gambro, ali helixona, ki jo proizvaja le Fresenius.
    16. Parna sterilizacija, beta žarki in gama žarki so enako škodljivi - pri vseh se sprošča methylen diamine. Parna sterilizacija ima isti efekt, zato ni razloga, da ne bi dopustili tudi sterilizacije z gama žarki. In-line parno sterilizacijo ima samo Fresenius, parno pa Gambro. Hospal ima gama sterilizacijo. Zato v sklopu 1, ki je pisan za Hospal, ni naveden tip sterilizacije, naročnik pa celo uporablja krvne linije za sklop 1, sterilizirane z etilen oksidom.
    17. V skupnih kriterijih za sklope 1, 2, 3 in 4 naročnik navaja, da v primeru ponudbe, ki bi vsebovala novo tehnologijo, ponudnik prevzame vse stroške, nastale za opravljanje poskusov in prilagajanje aparatur. Prvi vlagatelj meni, da poskusi niso potrebni, saj ima ponudnik vse potrebne certifikate. V primeru nove tehnologije je določeno, da ponudnik nosi vso eventualno škodo, ki bi nastala pri njenem uvajanju. Takšna določba je nezakonita, saj mora škodo nositi tisti, ki jo je povzročil.
    Prvi vlagatelj zaključuje, da naročnik s predmetnim razpisom krši Ustavo in zakone, med drugim tudi 32. člen ZJN-1, ter direktivo 2004/18/Evropskega parlamenta in Sveta, saj prvemu vlagatelju preprečuje enakopravno sodelovanje v postopku. Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi v sklopih 1, 2, 3 in 4, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

    Naročnik je dne 06. februarja 2007 sprejel "ODLOČITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO" številka 01- 425/ 12- 06, s katero je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da so za izvedbo brezacetatne biofiltracije (AFB), ki je hemodiafiltracijska procedura, potrebni visoko prepustni dializatorji, krvne linije, originalne za monitor Integra-Hospal, za AFB specifičen dializni koncentrat v hermetično zaprti vrečki in specifični sterilni infuzat v 3 litrskih vrečkah s koncentracijo NaHCO3 145 mmol/L, brez kisle komponente za stabilizacijo dializata. Naročnik je zahteval dializator s poliakrilonitrilno membrano, za katero prvi vlagatelj navaja, da jo izdeluje le Hospal. Naročnik zatrjuje, da to ne drži, saj dializatorje s poliakrilno membrano izdeluje tudi Asahi, ki ga zastopa prav prvi vlagatelj. Zahteva po parni sterilizaciji dializatorjev tudi pri AFB temelji na dejstvu, da se pri gama sterilizaciji hemodializatorjev generirajo kancerogeni radikali, ki lahko na dolgi rok škodujejo dializnim bolnikom. Zato evropska asociacija za dializo v "European Best Practice Guidelines 2002" izrecno priporoča parno sterilizacijo, pri kateri kancerogenih radikalov niso dokazali. Sterilizacijo z etilen oksidom, ki jo prvi vlagatelj omenja kot edino metodo sterilizacije, priporočila "European Best Practice Guidelines 2002" odsvetujejo in se že nekaj časa ne uporablja več.
    Glede zahteve za dializat ter sterilno infuzijsko bikarbonatno raztopino v 3 litrskih vrečkah naročnik navaja, da je AFB posebna oblika hemodiafiltracije, kjer predstavljata infuzat in dializat, brez kislih komponent, neločljivo celoto, ki definira AFB in ki jo trenutno izdeluje samo Hospal. Trenutno nobena firma na svetu, tudi prvi vlagatelj, ne more ponuditi dializnega koncentrata in infuzata za AFB, lahko pa ga, kot trgovska firma, ki preprodaja dializni material, kupi od proizvajalca in ga ponudi na razpisu.
    Naročnik nadaljuje, da zahteva originalne krvne linije, ki jih izdeluje ista firma, kot izdeluje hemodializne monitorje. S paralelami krvnih linij je imel naročnik slabe izkušnje, saj so puščale kri, kar je povsem nesprejemljivo. Krvne linije se morajo brezhibno prilegati v segmentu krvne črpalke, morajo biti absolutno tesne, ne smejo vsebovati ftalatov in lateksa. Naročnik zahteva linije, sterilizirane s paro ali beta žarki, kar je sodobnejše kot sterilizacija z gama žarki ali etilen oksidom. Ne drži, kot trdi prvi vlagatelj, da so linije, sterilizirane z etilenoksidom, prepovedane, saj se lahko še vedno uporabljajo. Ne gre za primerljivost linij s hemodializatorji, pa tudi kontaktna površina, ki pride v stik s krvjo, je pri krvnih linijah bistveno manjša kot pri dializatorju. Naročnik se ne strinja s prvim vlagateljem, da Hospal dobavlja samo krvne linije, sterilizirane z etilen oksidom, pač pa sterilizirajo krvne linije tudi s sodobnejšimi sredstvi oziroma načini.
    Naročnik ne naroča hemodializnih monitorjev. Center za dializo KC želi še naprej uporabljati hemodializne monitorje, ki omogočajo AFB, tako na lastnih monitorjih kot na monitorjih v lasti dobavitelja, na katerih se porablja potrošni material, ki je predmet razpisa. Vsaka fizična ali pravna oseba, tudi prvi vlagatelj kot preprodajalec (in ne izdelovalec) hemodializne opreme, lahko ustrezne monitorje kupi in jih vzdržuje s pomočjo pooblaščenega serviserja, ki deluje v Sloveniji. Tudi trditev, da Center za dializo pri AFB uporablja dializatorje Nephral, AN 69 ST, ne drži, saj že dlje časa uporablja tudi druge filtre.
    Naročnik dalje navaja, da prvi vlagatelj v sklopu 1 iz asortimana proizvajalcev hemodializne opreme Braun in Asahi, ki ju zastopa, ne more ponuditi niti parno steriliziranega hemodializatorja niti originalnih krvnih linij za AFB niti dializnega koncentrata in infuzata, namenjenega AFB. Zato so trditve o diskriminaciji prvega vlagatelja neutemeljene. Prvi vlagatelj lahko omenjene elemente AFB procedure kot preprodajalec nabavi pri izdelovalcu potrošnega materiala in monitorjev za AFB in jih ponudi na razpisu.
    Prvi vlagatelj naročniku odreka pravico do ekonomskega učinka oziroma do nižje cene celotnega sklopa, ki ga naročnik pričakuje pri naročanju materiala v sklopu in ne posamično, ter posega v strokovne in organizacijske odločitve. Posamično naročanje potrošnega materiala (tako imenovane paralele) je s strokovnega stališča za AFB večinoma nesprejemljivo, nevarno in zato neetično. Naročnik potrošni material naroča za zdravljenje hemodializnih bolnikov, pri čemer je dolžan ščititi interes bolnika in mu zagotoviti varno, učinkovito in kvalitetno zdravljenje. Tega pa potrošni material, skrpan iz vseh vetrov, ne zagotavlja. Naročanje dializnega materiala je zelo delikatno in lahko pri neupoštevanju strokovnih načel privede do katastrof, kot je bila pri naročilu dializatorjev leta 2001 na Hrvaškem, v španiji, Tajvanu in ZDA.
    Glede navedb prvega vlagatelja za sklop 2 naročnik navaja, da je zahteval za on-line HF originalni potrošni material, to je trenutno najzmogljivejši hemofilter z največjo površino membrane na tržišču, ki ima poliamidno membrano, steriliziran s paro; originalne krvne linije za monitor, ki se uporablja za on-line HF, sterilizirane s paro ali beta žarki; v plastični vrečki hermetično zaprt koncentrat elektrolitov; kapsulo s praškom NaCl; kapsulo s praškom NaHCO3; posebne ultrafiltre za pripravo sterilne vode, dializata in infuzata. Celoten originalni sklop je preizkušen in edini na svetu omogoča za bolnika varno izpeljavo on-line HF. Glavni zadržek, da tega postopka nimajo tudi drugi proizvajalci, je problem sterilnosti >100L infuzata, kar je absolutni pogoj za zdravljenje z on-line HF. Pri on-line HF ne pride v poštev nikakršna improvizacija, vsi sklopi, ki sestavljajo zdravljenje, morajo biti preizkušeni. Le na ta način je mogoče zagotoviti varno, učinkovito in kvalitetno zdravljenje in le za tako zdravljenje lahko dializni zdravniki za svoje bolnike prevzamejo etično in kazensko odgovornost. Prvi vlagatelj v svoji ponudbi nima tako zmogljivih hemofiltrov, nima dializatorjev, steriliziranih s paro, nima elektrolitnih koncentratov v hermetično zaprtih vrečkah, nima NaCl v obliki prahu, zaprtega v kapsuli. Ima bikarbonatni prašek v kapsuli, ki pa v pogojih on-line HF ni bil preizkušen, zato ne more ponuditi ustreznega potrošnega materiala za on-line HF.
    Glede sterilizacije dializnega potrošnega materiala naročnik navaja, da prvi vlagatelj zastopa družbi Braun in Asahi, ki svoje hemodializatorje sterilizirata z gama žarki, pri čemer enači kvaliteto parne sterilizacije, gama radiacije in beta žarčenja. Naročnik poudarja, da je parna sterilizacija priporočena s strani European Best Practice Guidelines 2002 in da je gama radiacija v dializatorjih povzročila nastajanje kancerogenih radikalov. Naročnik ima v Centru za dializo tudi dolgoletne dobre izkušnje s parno steriliziranimi dializatorji in zato ne namerava spreminjati dobre klinične prakse.
    Glede vprašanja prvega vlagatelja, ali lahko ponudi paralelo s polisulfonsko membrano, naročnik pojasnjuje, da ni bilo dovolj natančno in nanj ni mogel odgovoriti. Običajno je pri karakteristikah dializatorjev potrebno navesti vrsto membrane, sterilizacijski postopek, površino membrane, hidravlično permeabilnost, klirense za sečnino, kreatinin, fosfor, beta2 mikroglobulin. Vsega navedenega prvi vlagatelj ni navedel. Ne glede na to naročnik navaja, da prvi vlagatelj s svojim asortimanom trenutno ne izpolnjuje pogojev pri ponudbi za on line HF.
    Naročnik nadaljuje, da trditev, da bi moral pri on-line HF dovoliti uporabo kislega koncentrata v kanistru namesto zahtevanega koncentrata v hermetično zaprti vrečki, kaže na nevarno lahkotni pristop k on-line hemofiltraciji, kjer varnost bolnika ni pomembna in so za pridobitev posla dovoljena vsa sredstva. Kakršnokoli pristajanje na improvizacije pri zdravljenju z on-line HF bi bilo nestrokovno, potencialno nevarno za bolnikovo zdravje in življenje in s tem neetično in pravno nesprejemljivo.
    Tudi za sklop 3 naročnik navaja, da je pri bikarbonatni hemodializi zahteval visoko propustne hemodializatorje iz sintetične membrane, ali poliamid ali helikson (z nanotehnologijo izdelani visoko kvalitetni polisulfon), sterilizirane s paro; krvne linije, sterilizirane s paro ali beta žarki, kisli koncentrat ali v kanistru po 6 L ali koncentrat v hermetično zaprti vrečki ("minor electrolytes" skupaj z bikarbonatnim praškom v kapsuli. Za odgovor na vprašanje, ali lahko prvi vlagatelj v sklopu 3 ponudi svojo paralelo dializatorja s polisulfonsko membrano, je imel naročnik premalo podatkov. Prvi vlagatelj bi moral navesti poleg vrste membrane še sterilizacijski postopek, površino membrane, hidravlično permeabilnost, klirense za sečnino, kreatinin, fosfor, beta2 mikroglobulin. Naročnik navaja, da prvi vlagatelj ni mogel izpolniti osnovnega pogoja iz razpisa, to je parna sterilizacija dializatorjev in je zato nadaljnja diskusija brezpredmetna. Tudi ni res, da je poliamid zaščiteno ime, saj ima enak pomen kot polisulfon ali poliakrilonitril in je oznaka za vrsto sintetične membrane. Zaščiteno ime za poliamidno membrano pa je Poliamix.
    V zvezi s sterilizacijo krvnih linij s paro ali beta žarki naročnik pojasnjuje, da ne gre za privilegiranje določenih ponudnikov, ampak za sledenje sodobnim smerem sterilizacije krvnih linij. Naročnik je zahteval originalne krvne linije za obstoječe monitorje, kar je prvi vlagatelj označil za nezakonito. Prav tu improvizacija s paralelami glede na pretekle slabe izkušnje ne pride v poštev, navaja naročnik, in dodaja, da je to izključno strokovno organizacijska odločitev, v katero se zakon ne spušča. Naročnik zanika, da bi z in-line parno sterilizacijo favoriziral enega ponudnika, saj je in-line parna sterilizacija trenutno najboljši način sterilizacije dializnega materiala, ki sama po sebi loči ponudnike na bolj ali manj kvalitetne.
    V sklopu 4 je naročnik za hemodiafiltracijo (HDF) zahteval hemofiltre z veliko hidravlično permeabilnosljo, sintetično membrano iz poliamida ali iz heliksona, sterilizirano s paro, krvne linije, sterilizirane s paro ali beta žarki, kisli koncentrat v hermetično zaprti vrečki (minor electrolytes) skupaj z NaCl v prahu v kapsuli in alkalni koncentrat v obliki bikarbonatnega prahu v kapsuli, posebne ultrafiltre za pripravo ultra čistega dializata in sterilnega infuzata. Prvi vlagatelj je tudi v tem delu postavil vprašanje glede svoje paralele hemodiafiltra s polisulfonsko membrano brez ključnih dodatnih informacij, kot so sterilizacijski postopek hemodiafiltra, površina membrane, hidravlična permeabilnost, klirensi za sečnino, kreatinin, fosfor in beta 2 mikroglobulin. Ponovno se je pokazalo, da prvi vlagatelj ne more ponuditi hemofiltrov, steriliziranih s paro, kar je ena osnovnih zahtev pri hemofiltrih tega sklopa.
    Naročnik v zvezi s sterilizacijo še navaja, da se prvi vlagatelj z dokazovanjem o enakovrednosti gama sterilizacije v primerjavi s paro spušča na strokovno področje, za katerega ni kvalificiran, pri čemer prezre naročnikovo znanje o hemodializi, ki se je kumuliralo več kot 30 let. Prvi vlagatelj ne razume, da ponuja manj ustrezen dializni potrošni material, ki ga naročnik iz strokovno etičnih razlogov ne more izbrati.
    Naročnik v okviru moralno etičnih in strokovnih usmeritev odloča o vrsti hemodializnih monitorjev v Centru za dializo. Trenutno je stanje monitorjev (po vrsti in procedurah) ustrezno in zadovoljivo. Zaradi visoke kvalitete obstoječih monitorjev in velike izurjenosti medicinskega osebja, ki delajo z njimi, menjave niso priporočljive. Ponudnik posameznega sklopa lahko nabavi nov monitor ustrezne znamke, ki se sicer uporablja v Centru, podobno kot ga lahko kupijo bolniki ali podjetja, ki monitor potem podarijo.

    Prvi vlagatelj je naročnika z vlogo, izdano dne 09. februarja 2007, ki jo je še isti dan oddal priporočeno s povratnico na pošto, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj v vlogi odgovarja na navedbe naročnika in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

    Drugi vlagatelj je dne 22. januarja 2007 (pred rokom za oddajo ponudb) priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, izdan dne 19. januarja 2007, v katerem naročniku predlaga, da v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, podrejeno pa, da razpisno dokumentacijo popravi v skladu z določili ZJN-1 ter podaljša rok za oddajo ponudb (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi priglaša stroške, v nadaljevanju pa navaja, da je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo tako, da se lahko v določenih sklopih, predvsem sklopih 1, 2, 3 in 4, prijavijo samo določeni ponudniki.
    Naročnik je v razpisni dokumentaciji postavil pogoj, da morajo potencialni ponudniki prevzeti servisiranje obstoječih dializnih monitorjev in dati na razpolago določeno število dializnih monitorjev, in sicer na določeno število procedur. Pri tem naročnik ni jasno in nedvoumno navedel, v kakšnem stanju so obstoječi monitorji in kakšen strošek predstavlja servisiranje. Dejstvo je, navaja drugi vlagatelj, da v obstoječe aparate ne more posegati nihče drug kot pooblaščeni serviser, ki bo ščitil interese svojega matičnega proizvajalca in le on razpolaga s kodami, tehnologijo in znanjem, ki je potrebna za takšno servisiranje. Ta zahteva daje prednost oziroma ekskluzivno možnost priprave ponudbe za vsak posamezen sklop od 1 do 4 ponudnikom, ki so dobavitelji že obstoječih dializnih monitorjev, navedenih v posameznem sklopu, saj le-ti oziroma njihovi pooblaščeni serviserji tudi servisirajo te monitorje in so v celoti seznanjeni z njihovim stanjem. Drugi vlagatelj meni, da je takšna zahteva diskriminatorna, saj lahko obstoječo opremo servisirajo le pooblaščeni serviserji. Nemogoče oziroma nerealno je, da bi ponudnik, ki ni isti kot dobavitelj že obstoječih dializnih monitorjev, sklenil pogodbo s konkurenčnim dobaviteljem ali pooblaščenim serviserjem. Naročnik na vprašanja ponudnikov glede servisiranja obstoječih monitorjev ni ustrezno odgovoril, saj ni pojasnil, kakšna je starost oziroma število delovnih ur obstoječih monitorjev, ali gre za redni ali generalni brezplačni servis in/ali brezplačno zagotovilo rezervnih delov. Navedel je le, kaj si predstavlja kot redno vzdrževanje monitorjev, v zvezi s stroški servisa pa je ponudnike napotil na možnost posredovanja informacij direktnega proizvajalca monitorjev, pri čemer je še pojasnil, da število ur ni pomembno, ker so monitorji novi in zahtevajo le redno vzdrževanje. Drugi vlagatelj navaja, da je naročnik pri odgovorih na vprašanja sam s seboj v nasprotju, saj v razpisni dokumentaciji zahteva servisiranje dializnih monitorjev s strani potencialnih ponudnikov, istočasno pa v odgovorih na vprašanja navaja, da servisiranje izvajajo pooblaščeni serviserji, pri čemer ponudnikom ni dal podatka, kateri so ti. Naročnik je v odgovorih na vprašanja tudi navedel, da je število in vrsta aparatur za hemodializo strokovno organizacijsko vprašanje centra in presega okvir razpisa za dializni material. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je zahteva naročnika glede servisiranja obstoječih monitorjev nezakonita in nejasna, saj ponudniki ne morejo ovrednotiti zahteve po servisiranju obstoječih monitorjev, s čimer jim je onemogočena priprava ustrezne ponudbe. V tem delu lahko edino pravilno in popolno ponudbo pripravi le ponudnik, ki je do sedaj dobavljal dializne monitorje naročniku in je tudi edini pristojen za servisiranje obstoječih monitorjev.
    Drugi vlagatelj je naročnika opozoril, da lahko za obstoječe dializne monitorje ponudi originalni material le njihov proizvajalec. Tudi če bi potencialni ponudnik uspel rešiti vprašanje servisiranja obstoječih dializnih monitorjev in bi poskusil pripraviti svojo ponudbo za en ali več razpisanih sklopov od 1 do 4, še vedno ne bi mogel s svojo ponudbo 100 % zadovoljiti zahtevam po potrošnemu materialu znotraj posameznega sklopa od 1 do 4. Količina potrošnega materiala znotraj enega sklopa od 1 do 4 s postavko "originalen" je vezana na obstoječ dializni monitor in istočasno na novi oziroma drugi ponujeni dializni monitor. S tem se jasno definira kot možnega ponudnika le enega samega ponudnika, to je v vsakem sklopu le proizvajalca oziroma distributerja tistega dializnega monitorja, ki je proizvajalec monitorja, navedenega v posameznem sklopu. Navedeno dejstvo popolnoma izključuje možnost priprave predračuna drugih potencialnih ponudnikov, saj tudi v primeru, če bi se posamezen ponudnik uspel dogovoriti za servisiranje obstoječih dializnih monitorjev, ne bi mogel pripraviti predračuna za konkreten sklop, ker bi ob zahtevi naročnika iz razpisne dokumentacije "zagotoviti določeno število dializnih monitorjev na določeno število razpisanih procedur" ponudil lastni monitor in za njega odgovarjajoči originalni potrošni material, ki pa v nobenem primeru ne bi 100 % ustrezal za uporabo na obstoječem dializnem monitorju. Kljub temu je naročnik odgovoril, da sklopa 3 in 4 omogočata prijavo več dobaviteljem in da je število prijavljenih ponudnikov odvisno od ustreznosti njihovih ponudb oziroma kvalitete ponujenega potrošnega materiala glede na strokovne zahteve razpisa. Naročnik torej sploh ni odgovoril na zastavljeno vprašanje in tudi ni argumentiral, na kakšen način bi lahko drugi potencialni ponudniki oddali ponudbo.
    Drugi vlagatelj je naročnika opozoril, da razpisna dokumentacija in vzorec pogodbe ne opredeljujeta, kaj pomeni terminologija "dati na uporabo" dializne monitorje in za koliko časa. Naročnik je namreč v sklopih 1 do 4 od ponudnikov zahteval, da mu dajo na uporabo dializne monitorje. Iz odgovora bi se sicer dalo sklepati, da je uporaba monitorjev brezplačna za čas, ko bo ponudnik naročniku dobavljal potrošni material, po izteku pogodbe pa bo lahko ponudnik svoje dializne monitorje odpeljal. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel, na kakšen način bo prevzel monitorje na uporabo, kako bo v tem času z monitorji rokoval in v kakšnem stanju jih bo vrnil. Drugi vlagatelj meni, da ni pravne podlage za dajanje monitorjev v brezplačno uporabo naročniku. Brezplačna uporaba je premalo definirana in nejasna ter izbranemu ponudniku ne daje nobenega zagotovila, da bo po poteku pogodbe dobil vrnjene takšne monitorje, kot jih je dal v uporabo. Glede na to, da tudi sama časovna komponenta izvedbe javnega naročila ni jasna, ponudniki ne morejo pripraviti ponudbe na način, da bi cena vključevala vse stroške, ki bodo z zahtevami naročnika nastali izbranemu ponudniku. Kljub pojasnilu naročnika, da bo z monitorji ravnalo izkušeno medicinsko osebje po principu dobrega gospodarja in da je korektnost ravnanja preverljiva s strani pooblaščenega serviserja, po mnenju drugega vlagatelja izbrani ponudnik nima nikakršne zaščite za to, da bo naročnik z lastnino izbranega ponudnika ravnal po postopku in na način, ki je potreben za rokovanje z njegovim dializnim monitorjem, prav tako nima nikakršne možnosti zahtevati povrnitve morebitne škode. Pravna podlaga bi morala biti jasno opredeljena v vzorcu pogodbe, saj se lahko le na tak način zagotovi pravilen prenos opreme, ki je last izbranega ponudnika na naročnika tudi z vidika veljavne davčne zakonodaje, potrebno pa je določiti tudi način vrnitve opreme, ki je last izbranega ponudnika ter ugotovitve morebitne škode.
    Naročnik v sklopu 1 opredeljuje potrebe po materialu za 1500 procedur letno, pri čemer zahteva, da bo moral izbrani dobavitelj zagotoviti en AFB monitor na 2800 procedur in servisiranje dveh obstoječih monitorjev na 2800 procedur oziroma bo moral zagotoviti ustrezno število monitorjev v primeru, da potrošni material ni ustrezen za obstoječe monitorje. Drugemu vlagatelju ni jasno, zakaj se sploh navaja zahteva po "dostavi 1 AFB monitorja na 2800 procedur", saj je v specifikaciji sklopa navedena potreba po potrošnem materialu za 1500 procedur letno in ne za 2800 procedur. Iz navedenega lahko sklepa le, da se je naročnik že vnaprej dogovoril s konkretnim dobaviteljem, da mu bo podaljšal pogodbo, ki naj bi imela veljavnost enega leta in tako dosegel predvidenih 2800 procedur ter si zagotovil 1 monitor. Naročnik ponovno ni odgovoril na vprašanje drugega vlagatelja, očitno z namenom izogniti se popravku razpisne dokumentacije, ki ostaja prirejena zgolj za enega ponudnika. V odgovoru z dne 15. januarja 2007 naročnik tudi navaja, da sta proizvajalca Hospal in Gambro različni firmi, kar ne drži, navaja drugi vlagatelj, saj je Gambro edini 100 % lastnik proizvajalca Hospal.
    Drugi vlagatelj je naročniku postavil tudi vprašanje glede dializnih AV igel. Naročnik je namreč zahteval, da se konica igle ne sme zvijati pri prehodu skozi tkivo, da mora brezhibno rezati tkivo tudi pri zabrazgotinjeni in kalcinirani AV fustuli. Taksna zahteva ne vzdrži resne presoje, zato je drugi vlagatelj naročnika prosil, da mu posreduje jasne strokovne kriterije, po katerih bo ocenjeval lastnosti zahtevanih igel. V odgovoru je naročnik navedel, da bo po potrebi poslal igle v ustrezni domač ali tuj laboratorij na testiranje. Iz navedenega izhaja, da lahko naročnik v konkretnem primeru subjektivno ocenjuje tako tehnične lastnosti igle kot tudi, kdaj in v kakšnem primeru bo iglo poslal na testiranje. Ni jasno, kaj naj bi morebitni laboratorij sploh testiral in katere strokovne kriterije bo pri testiranju uporabljal. Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi niti ni podal količine posameznih mer oziroma velikosti igel, tako da je predračun pavšalen na način, da ponudniku niti ne omogoča, da si pripravi pravilno zalogo posameznih modelov AF dializnih igel, kar je neresno glede na zahtevani dobavni rok.
    Naročnik je z odgovorom na vprašanje z dne 15. januarja 2007 dopustil možnost, da naročilo, ki naj bi ga oddal za eno leto, podaljša, in sicer še za nadaljnji dve leti. Drugi vlagatelj meni, da taksna možnost dvakratnega podaljšanja nima zakonske podlage, naročnik je tudi ni predvidel v razpisni dokumentaciji, glede na ostale odgovore, sploh v delu servisiranja in uporabe opreme izbranega ponudnika, pa ne omogoča ponudnikom, da pripravijo stroškovno utemeljeno ponudbo. Iz vsega navedenega izhaja, da je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo na način, da je onemogočil oddajo ponudbe širšemu krogu ponudnikov, saj je razpisna dokumentacija pripravljena tako, da daje absolutno prednost dosedanjim dobaviteljem potrošnega materiala in dializnih monitorjev, to je ponudnikoma proizvajalcev Fresenius in Gambro. Naročnik je pripravil razpisno dokumentacijo tako, da ni pripravil potrebe za nabavo blaga po logičnih skupinah, na primer koncentrati, dializatorji in tako dalje, temveč je pripravil sklope tako, da jih je vezal na procedure in na obstoječe aparate. Opis procedur ne opravičuje predmeta javnega naročila, saj bi lahko naročnik razpisal orientacijske količine blaga, ki ga potrebuje celostno, s tem pa bi omogočil, da lahko oddajo ponudbo tudi drugi ponudniki, ne le tisti, ki so do sedaj naročniku dostavljali dializne monitorje. Na dializne monitorje bi lahko ostal vezan le material, ki je ekskluzivno vezan na njega. Naročnik tudi ni pojasnil svojih ugotovitev, da lahko v razpisanih sklopih sodeluje večje število ponudnikov, temveč je v odgovorih zgolj navajal, da razpisna dokumentacija omogoča oziroma ne omejuje prijave širšemu krogu potencialnih ponudnikov, predvsem v sklopu 1, 2, 3 in 4. Naročnikove navedbe, da bi v primeru nove tehnologije, kar pomeni ponudbe drugačnega dializnega monitorja od obstoječih, tak ponudnik moral zamenjati cel obstoječi park dializnih monitorjev s svojimi, so nerealne, saj bi to ponudniku sicer verjetno omogočilo pripraviti predračun, nikakor pa se tega ne bi dalo izpeljati na način, da bi bil tak ponudnik v enakem položaju kot tisti, čigar monitorji so sedaj v dializnem centru KC.
    Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga, da se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Naročnik je dne 06. februarja 2007 sprejel "ODLOČITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO" številka 01- 425/ 11- 06, s katero je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da ne držijo navedbe drugega vlagatelja, da lahko na podlagi razpisne dokumentacije ponudbe oddajo samo določeni ponudniki. V sklopih 3 in 4 se lahko prijavi več ponudnikov, če zadostijo razpisnim pogojem in imajo ustrezno kvaliteten in s strani naročnika zahtevani potrošni material. Naročnik zahteva v vseh sklopih material za vsak sklop v celoti, ne samo zato, ker je to skladno z ZJN-1, ampak tudi zato, ker ne dopušča sestavljanja sklopov iz vseh vetrov, temveč le od enega proizvajalca, kar zagotavlja najvišjo raven kvalitete potrošnega materiala in s tem najvišjo raven kvalitete zdravljenja dializnih bolnikov. Javno naročilo ni namenjeno samo racionalizaciji nabave, ampak tudi zagotovitvi kvalitete potrošnega materiala, s katerim se zdravijo bolniki in mora predvsem ščititi njihov interes.
    V zvezi s servisiranjem hemodializnih monitorjev naročnik odgovarja, da so monitorji v brezhibnem stanju, redno servisirani in s tem varni za dializne procedure, ki jih izvaja. Ni pričakovati, da bi jih bilo potrebno v času trajanja veljavnosti pogodbe s ponudnikom zamenjati. Servisiranje monitorjev prevzema od tovarne pooblaščen serviser, ki nima nikakršne ekskluzivne pogodbe z naročnikom, ampak lahko izvaja servisiranje za vse fizične in pravne osebe. Drugi vlagatelj spregleduje, da se hemodializa v Centru za dializo KC razvija več kot 36 let, da so strokovnjaki s tega področja v najboljši meri ter po najboljših izkušnjah in znanju opremili dializni center s hemodializnimi monitorji, ki so trenutno najvišjega kakovostnega razreda in ki se jim naročnik iz strokovnih in varnostno tehničnih razlogov ne bo odpovedal. Ni nenavadno, da se potrošni material uporablja na monitorjih, ki so v lasti ponudnika. Hemodializnih monitorjev naročnik tudi ne more zamenjati z drugimi zaradi dobrega poznavanja monitorjev s strani medicinskih sester, ki le z brezhibnim poznavanjem procedure in monitorja lahko zagotovijo popolnoma varno hemodializo. Naročnik poudarja, da je hemodializa prav taka zapleten postopek ekstrakorporealne cirkulacije kot je kardiopulmunalni by pass pri operacijah na mirujočem srcu. Zanesljivost hemodializnih monitorjev je prav tako pomembna kot je zanesljivost letal, pri čemer je tehnično in tehnološko slab hemodializni monitor lahko smrtno nevaren. Vse informacije v zvezi s servisiranjem hemodializnih monitorjev je mogoče dobiti v tovarnah Gambro, Fresenius in Hospal. Glede vprašanja števila in vrste aparatur naročnik pojasnjuje, da so bili ti podatki navedeni v javnem razpisu, ter dodaja, da zahteva v zvezi s hemodializnimi monitorji ni nezakonita, temveč je utečena praksa v zvezi z aparaturami in potrošnim materialom tudi na drugih področjih, na primer laboratorijih.
    Naročnik nadaljuje, da je zahteva po originalnem materialu v posameznih sklopih nujna, če želi zagotoviti visoko kvalitetni material, ki je specialno prilagojen obstoječim hemodializnim monitorjem, kot so na primer krvne linije, kapsule z bikarbonatnim praškom, kapsule s soljo in hermetične vrečke z elektrolitnim koncentratom. Naročnik je jasno odgovoril, da se lahko prijavijo vsi ponudniki, ki zadostijo zahtevam v sklopih 3 in 4, in teh je lahko več. Res pa je, da zahteve za sklop 3 in 4 ne omogočajo prijavljanje za posamezne sklope, kot bi želel drugi vlagatelj, in sicer zato, ker je takšna ponudba nižje kvalitete, kot jo naročnik pridobi z artikli, ki se ponudijo za sklop v celoti. Naročnik navaja, da je prav drugi vlagatelj prodajal kapsule z bikarbonatnim prahom, ki so se nabavljale po principu "vsak artikel za hemodializo posebej", v katerih se je pri uporabi pokazala črnikasta pena, kar je z etičnega in strokovnega stališča nesprejemljivo. Drugi vlagatelj s svojo zahtevo, da ponudi, kar lahko, odreka naročniku pravico do ekonomskega učinka, ki je večji pri nabavi v sklopu kot pri nabavi vsakega artikla posebej.
    Glede vprašanja dajanja monitorjev v brezplačno uporabo naročnik navaja, da praksa na dializnem in drugih področjih kaže, da dobavitelji potrošnega materiala na svoje stroške dobavijo monitor oziroma aparat, na katerem se uporablja njihov potrošni material. Naročnik je ponudniku jasno odgovoril, da s hemodializnimi monitorji rokujejo izkušene medicinske sestre in tehniki v dializnem centru, po principu dobrega gospodarja, kar pomeni, da so monitorji v bolniški sobi sleherni trenutek brezhibni, ker le takšni lahko zagotovijo varno in učinkovito zdravljenje dializnim bolnikom. Za kakršnokoli škodo, ki bi bila povzročena zunaj uporabe, na primer namerna poškodba, je odgovoren naročnik in ne ponudnik. Naročnik meni, da je pravna podlaga že sama pogodba med naročnikom in ponudnikom.
    V zvezi z zahtevo po zagotovitvi enega monitorja za brezacetano biofiltracijo na 2800 opravljenih procedur naročnik pojasnjuje, da je v razpisu izrecno navedeno, da je pogodbo možno podaljšati, zato je ta zahteva smiselna in jasna in ni brez pravne podlage, kar je razvidno iz vzorca pogodbe, kjer so taksativno našteti pogoji za njeno morebitno podaljšanje. Naročnik se tudi ne strinja z drugim vlagateljem, da je Gambro 100 % lastnik podjetja Hospal, temveč sta to dve ločeni podjetji.
    Glede zahtev za igle naročnik navaja, da je drugi vlagatelj v zadnjih 3 letih dobavljal hemodializne igle proizvajalca Nipro, s katerimi je imel veliko težav in so bile neprimerne za več kot 10 % hemodializnih bolnikov, zaradi česar je moral za nekatere bolnike iskati igle drugje. Pri iglah je naročnik jasno navedel strokovno medicinske kriterije in sicer, da mora igla pri zbadanju AV fistule gladko prodreti skozi tkivo v žilo in mora pri tem izzvati čim manj bolečine. Drugi vlagatelj bi moral vedeti, da se bolnike vsako leto zbode 300 x in da lahko zato prav hemodializni bolniki meritorno ocenjujejo kvaliteto igel in ni potreben nikakršen "jasen strokovni kriterij", o katerem govori drugi vlagatelj. Kvaliteto igel je možno oceniti tudi s primerjalno študijo, kot jo je naročnik izvedel v letu 2003/2004, ki je pokazala slabšo kvaliteto Niprovih igel v primerjavi z ostalimi iglami. Igle je naročnik testiral tudi v laboratoriju za preizkušanje igel tovarne TIK Kobarid, ki je ustrezni laboratorij za testiranje lastnosti igel. Očitek, da naročnik ni podal količin posameznih igel, je irelevanten, ker je cena za vse inačice praktično enaka in pri resnih proizvajalcih in dobaviteljih po mnenju naročnika ne more biti problem zagotoviti vseh dimenzij igel, še zlasti, ker drugi vlagatelj dobro ve, katere dimenzije igel se najbolj množično uporabljajo.
    Naročnik se tudi ne strinja z revizijsko trditvijo, da je onemogočil oddajo ponudbe širšemu krogu ponudnikov in da daje izključno možnost priprave ponudbe dosedanjim dobaviteljem dializnega materiala in dializnih monitorjev. Drugi vlagatelj je preprodajalec in lahko preprodaja kakršenkoli dializni material in opremo, kot je bila to praksa z nekaterimi preprodajalskimi firmami v preteklosti. Izjava drugega vlagatelja o prirejenosti javnega razpisa za ponudnika Fresenius in Gambro lahko kaže na to, da gre za škodljivi firmi dvomljivega slovesa. V resnici gre za vodilni firmi na področju izdelave hemodializnih monitorjev in hemodializnega potrošnega materiala, ki si ju želijo v vseh modernih dializnih centrih po svetu in prevladujeta ravno zaradi visoke kvalitete in neprestanega vlaganja v razvoj in inovacije, ki je ostalim konkurentom dostikrat nedosegljiva.

    Drugi vlagatelj je naročnika z vlogo, izdano dne 12. februarja 2007, ki jo je še isti dan oddal priporočeno na pošto, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi drugi vlagatelj odgovarja na navedbe naročnika in dodatno pojasnjuje svoje navedbe iz zahtevka za revizijo.

    Naročnik je z dopisom številka 01-425/13-06, izdanim dne 13. februarja 2007, ter dopisom številka 01-425/14-06, izdanim dne 13. februarja 2007, odstopil zahtevek za revizijo obeh vlagateljev, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-53/2007-11 v predmetnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja zaupala prof. dr. Jožetu Drinovcu, dr. med., Poljanski nasip 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak), pri čemer je prvemu vlagatelju naložila, da mora za izvedbo dokaza s strokovnjakom s področja medicinske stroke v roku treh dni od prejema sklepa založiti predujem v višini 5.000,00 EUR, drugemu vlagatelju pa, da mora založiti predujem v višini 500,00 EUR. Državna revizijska komisija je dne 27. marca 2007 prejela "DOKAZILO O PLAČILU PREDUJMA" prvega vlagatelja, izdano dne 26. marca 2007, kateremu je priloženo tudi "Potrdilo o plačilu" predujma v zahtevani višini, dne 27. marca 2007 pa je Državna revizijska komisija prejela še "DOKAZILO O PLAČILU PREDUJMA" drugega vlagatelja, izdano dne 26. marca 2007, kateremu je bilo priloženo tudi "Informacija o plačilu" predujma v zahtevani višini.

    Dne 27. marca 2007 je Državna revizijska komisija izdala "Prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja" številka 018-053/2007-15, v kateri je strokovnjaku zastavila 41 vprašanj, katerim je kasneje (dne 04. aprila 2007 in dne 05. aprila 2007) dodala še tri vprašanja. Strokovnjak je dne 28. marca 2007 na Državni revizijski komisiji osebno prevzel vso ustrezno dokumentacijo za izdelavo strokovnega mnenja, skupaj s "Prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja" številka 018-053/2007-15, dne 12. aprila 2007 pa je Državna revizijska komisija prejela "Ekspertno mnenje v zvezi z javnim naročilom za dializni material za naročnika: Klinični center Ljubljana", izdelano istega dne (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje). Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija z dopisi "Ekspertno mnenje" številka 018-053/2007-31, številka 018-053/2007-32 in številka 018-053/2007-33, izdanimi dne 13. aprila 2007, z dnem njihove izdaje posredovala v odgovor in mnenje prvemu vlagatelju (njegovemu pooblaščencu), drugemu vlagatelju (njegovemu pooblaščencu) in naročniku. Prvi vlagatelj je svoj odgovor na strokovno mnenje, poimenovan "PRIPOMBE NA STROKOVNO MNENJE z dne 12.04.2007", z dne 18. aprila 2007 (v nadaljnjem besedilu: odgovor prvega vlagatelja na strokovno mnenje), priporočeno s povratnico na pošto oddal dne 19. aprila 2007, Državna revizijska komisija pa ga je prejela dan kasneje. Drugi vlagatelj je svoj odgovor na strokovno mnenje, poimenovan "ODGOVOR OZ. PRIPOMBE NA EKSPERTNO MNENJE", z dne 18. aprila 2007 (v nadaljnjem besedilu: odgovor drugega vlagatelja na strokovno mnenje), priporočeno na pošto oddal dne 18. aprila 2007, Državna revizijska komisija pa ga je prejela dan kasneje. Dne 19. aprila 2007 je Državna revizijska komisija prejela tudi odgovor naročnika na strokovno mnenje, poimenovan "Odgovori na ekspertno mnenje v zvezi z javnim naročilom za dializni material za naročnika Klinični center Ljubljana", z dne 19. aprila 2007 (v nadaljnjem besedilu: odgovor naročnika na strokovno mnenje).

    Dne 10. aprila 2007 je Državna revizijska komisija gospodarsko družbo TIK, d. o. o., Proizvodnja medicinskih pripomočkov, Goriška cesta 5b, 5222 Kobarid (v nadaljnjem besedilu: Tik, d. o. o., Kobarid), na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za ustrezno pojasnilo, ki ga je v pisni obliki prejela dne 17. aprila 2007.

    Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, proučitvi prejetega strokovnega mnenja, proučitvi utemeljenosti navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika ter opredelitvi prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika do strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. členom ter drugo in tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije številka 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 69/2005, 90/2005 in 43/2006; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    V konkretnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila vsebinsko povezana revizijska zahtevka zoper ravnanja istega naročnika, zato je senat Državne revizijske komisije z namenom zmanjšanja stroškov postopka in pospešitve obravnavanja zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združil v enotni revizijski postopek, v katerem je odločil z enim samim, to je predmetnim sklepom.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije številka 128/2006; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) izhaja, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe ZJN-2, izvedejo po dosedanjih predpisih, druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji pa se izvede po ZJN-2, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija pri odločanju v konkretnem postopku oddaje javnega naročila upoštevala določbe dosedanjih predpisov, torej določbe ZJN-1 in njegovih podzakonskih predpisov. Do pričetka uporabe na podlagi ZJN-2 izdanih predpisov se namreč, v kolikor niso z njim v nasprotju, še nadalje uporabljajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 111. člena ZJN-2 (tretji odstavek 111. člena ZJN-2).

    Državna revizijska komisija v nadaljevanju izpostavlja, da je najprej presojala očitke, ki jih je v zahtevku za revizijo navedel prvi vlagatelj. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi "Vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo za sklope 1, 2, 3 in 4." Skladno z doslej navedenim je Državna revizijska komisija presojala očitke, ki jih je v zahtevku za revizijo navedel prvi vlagatelj, po točkah in/ali zaporedju, kot jih je prvi vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo. Prvi vlagatelj v uvodnih dveh odstavkih točke II. zahtevka za revizijo naročniku očita, da je "Oblikovanje sklopov, kot jih je oblikoval naročnik,"â?? â??"diskriminatorno." (naročnik je po prepričanju prvega vlagatelja sklope oblikoval tako, da na posamezen sklop lahko odda ponudbo samo en ponudnik). Ker je izpostavljeni očitek neločljivo povezan s konkretno vsebino posameznih navedb, ki jih prvi vlagatelj podaja v nadaljevanju zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija predmetni očitek prvega vlagatelja presojala v povezavi z vsebino in smislom posameznih nadaljnjih navedb v zahtevku za revizijo.

    Državna revizijska komisija je tako v nadaljevanju obravnavala očitek prvega vlagatelja, da naročnik v "SKLOPU 1: Brezacetatne biofiltracije" zahteva za dializatorje sintetično membrano iz poliakrilonitrila, ki jo proizvaja le en proizvajalec, to je družba Hospal. V dokaz svojih navedb prvi vlagatelj predlaga "izvedenec nefrolog".

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije avtonomen, v kolikor njegove zahteve niso v nasprotju z določili ZJN-1 in drugimi predpisi. DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/18/ES) pod poglavjem IV "Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo" (2. točka 23. člena "Tehnične specifikacije") določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci, pa tudi (8. točka 23. člena "Tehnične specifikacije"), da se tehnične specifikacije, če tega ne opravičuje predmet naročila, ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Podobno določa tudi 32. člen ZJN-1: "(1) Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. (2) Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave. (3) Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno"". Državna revizijska komisija v povezavi z doslej izpostavljenem ugotavlja tudi, da so tehnične specifikacije, skladno s prvim odstavkom 31. člena ZJN-1, obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, določitev tehničnih specifikacij pa v okviru definiranja predmeta javnega naročila pomeni implementacijo načela transparentnosti. Tehnične specifikacije je potrebno v razpisni dokumentaciji določiti na način, da s tem posamezni (potencialni) ponudniki ali kategorije (potencialnih) ponudnikov ne bodo neupravičeno v boljšem ali slabšem položaju, pomenijo pa tudi izpolnitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Navedenih pravil se mora naročnik držati kljub temu, da je načeloma svoboden pri odločitvi o vprašanju,
    1. ali bo predmet javnega naročila razdelil na smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno, ali pa ga bo oddajal kot celoto,
    2. na koliko sklopov ga bo oblikoval (in v kakšne smiselno sklenjene celote).
    Naročnik mora ob tem upoštevati načelo gospodarnosti, pa tudi okoliščino, ali je (ne)oddaja naročila po sklopih morebiti diskriminatorna.

    Na podlagi doslej navedenega je mogoče zaključiti, da prvi odstavek 32. člena ZJN-1 preprečuje oziroma prepoveduje naročniku določiti takšne tehnične specifikacije, ki bi posamezne (potencialne) ponudnike ali več (potencialnih) ponudnikov v odnosu do ostalih (potencialnih) ponudnikov postavljale neupravičeno (iz neobjektivnih razlogov) v boljši oziroma ugodnejši položaj ali pa jih neupravičeno izločile. Navedena določba pomeni tudi spoštovanje načela zagotavljanja konkurence med ponudniki kot enega od temeljnih načel javnega naročanja (5. člen ZJN-1), saj a priori ne prepoveduje določenih konkretnih tehničnih specifikacij, prepoveduje pa uporabo tistih tehničnih specifikacij, za katere ni objektivno upravičenih razlogov. Prvi stavek drugega odstavka 32. člena ZJN-1 namreč nedvoumno določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Opravičljivost je v tem primeru odvisna od naročnikovih objektivnih potreb in ne od ponudnikovih subjektivnih okoliščin.

    Že Direktiva 2004/18/ES (v 8. točki 23. člena "Tehnične specifikacije") torej jasno določa, da se tehnične specifikacije v primeru, če tega ne upravičuje predmet naročila, ne sklicujejo na posamezno znamko (ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo), če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi bili s tem izločeni, ZJN-1 pa smiselno prav tako domneva, da je zapis določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev nedopusten, pri čemer pa je naročniku omogočeno, da zatrjuje (in dokaže) nasprotno. Dokazno breme je v tem primeru torej na naročniku (obrnjeno dokazno breme).

    V povzetku doslej navedenega gre zaključiti, da je naročnik upravičen sam določiti predmet javnega naročila in zahteve glede le-tega. Ker pa vsaka tehnična ali druga zahteva potencialne ponudnike diferencira na tiste, ki takšno zahtevo izpolnjujejo, in tiste, ki jo ne, s tem pa določa tudi krog potencialnih ponudnikov, mora biti za svoje zahteve naročnik zmožen izkazati objektivno upravičene razloge. V kolikor slednjih ne uspe izkazati, naročnikova zahteva (potencialne) ponudnike ne le diferencira, temveč jih tudi diskriminira (ustvarja torej objektivno neupravičeno razlikovanje med njimi), takšna zahteva pa ni skladna z načelom enakopravnosti med ponudniki (5. člen ZJN-1), kot tudi ne z eno od konkretizacij izpostavljenega načela, ki je podana v 32. členu ZJN-1. Ob doslej zapisanem tudi ne gre spregledati dejstva, da mora v postopku oddaje konkretnega javnega naročila ponudnik â??"vedno obvezno ponuditi celoten sklop" (odgovor naročnika na vprašanje številka 4, ki se glasi: "Zanima nas, če lahko ponudimo le posamezne proizvode v sklopu ali moramo vedno obvezno ponuditi celoten sklop. Vprašanje se nanaša na vse sklope"" - "Odgovori na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007).

    Državna revizijska komisija je v povezavi z navedbo prvega vlagatelja, da naročnik zahteva za dializatorje sintetično membrano iz poliakrilonitrila, ki jo proizvaja le en proizvajalec, to je družba Hospal, sledila dokaznemu predlogu prvega vlagatelja in strokovnjaku zastavila konkretna vprašanja. Iz prejetega strokovnega mnenja nesporno izhaja, da
    - "Sintetično membrano iz poliakrilonitrila proizvaja edino družba Hospal",
    - "Poliakrilonitrilne dializatorje dobavlja edino družba Hospal".
    Strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu in v smislu citiranih odgovorov strokovnjaka prvi vlagatelj ni oporekal (v drugem odstavku odgovora na strokovno mnenje je prvi vlagatelj zapisal, da "se povsem strinja z veliko večino odgovorov strokovnjaka, podanih v strokovnem mnenju", v nadaljevanju odgovora na strokovno mnenje pa strokovnjaku, kot zapisano, v smislu citiranih odgovorov ni oporekal), naročnik pa je v odgovoru na strokovno mnenje poudaril, da "razen firme Hospal poliakrilonitrilno membrano izdeluje tudi firma Asahi"â?? â??"in jo je trenutno mogoče dobiti v hemofiltrih "Panflo" za kontinuirane dializne metode." Podobno stališče je naročnik zavzel že v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, v kateri je zapisal, da â??"izdeluje dializatorje s poliakrilne membrane tudi firma Asahi, Japonska"â?? Glede na navedeno je Državna revizijska komisija strokovnjaka dne 27. aprila 2007 zaprosila za dodatno pojasnilo, strokovnjak pa je Državni revizijski komisiji dne 11. maja 2007 podal naslednje dodatno pojasnilo: "Asahi ne proizvaja hemodializatorjev iz poliakrilonitrila in jih tudi ne prodaja na slovenskem tržišču. Prav tako na nobenem drugem po svetu".

    V povezavi z navedenim zaključkom je Državna revizijska komisija nadalje strokovnjaku zastavila vprašanji številka 3 in 4, ki se glasita
    - "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da za dializatorje za izvedbo brezacetatnih biofiltracij zahteva edinole sintetične membrane iz poliakrilonitrila""
    - "Ali bi se lahko brezacetatna biofiltracija na obstoječih naročnikovih AFB monitorjih (Integra-Hospal) izvajala tudi z drugimi kompatibilnimi neoriginalnimi membranami"",
    strokovnjak pa je v strokovnem mnenju na citirani vprašanji odgovoril, da je za brezacetatno biofiltracijo mogoče uporabiti tudi druge dializatorje, ne samo tistih iz poliakrilonitrila, kar nekateri tudi prakticirajo. "Vendar je monitor za biofiltracijo programiran na membrano AN69 in le na tej membrani zagotavlja ustrezno mešanje, ultrafiltracijo, dozo bikarbonata in učinkovitost zdravljenja." Poleg tega je strokovnjak na vprašanje številka 5, "Ali bi se v primeru izvajanja brezacetatnih biofiltracij na obstoječih naročnikovih AFB monitorjih z neoriginalnimi (paralelnimi) membranami lahko povečala možnost zapletov v dializnem procesu oziroma ali bi to lahko pomenilo povečanje tveganja za dializne bolnike"", v strokovnem mnenju odgovoril: "Lahko bi pomenilo. Zanesljivost in predvidljivost dializnega zdravljenja bi se zmanjšala."

    Strokovnemu mnenju je v izpostavljenem delu oporekal prvi vlagatelj, ki je v odgovoru na strokovno mnenje zapisal, da je po njegovem mnenju trditev nepopolna, ker strokovnjak pri odgovoru ni upošteval dejstva, da imajo vsi sodobni monitorji za biofiltracijo v program vnesene možnosti filtriranja z dializatorji različnih membran (na primer: poliakrilonitril, polariletersulfon), uporabnik pa lahko v meniju programa izbira tudi dializatorje s polisulfonsko membrano. Prvi vlagatelj še dodaja, da v odločitvi o zahtevku za revizijo â??"tudi sam naročnik pojasnjuje, da lahko uporablja druge filtre." Naročnik v odgovoru na strokovno mnenje strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu in v smislu citiranih strokovnjakovih odgovorov ni oporekal. Glede na opisano dejansko stanje je Državna revizijska komisija smiselno sledila predlogu prvega vlagatelja, ki ga je podal v odgovoru na strokovno mnenje, da strokovnjak â??"poda dopolnilno izvedeniško mnenje", na način, da je strokovnjaka dne 24. aprila 2007 zaprosila za dodatno pojasnilo. Strokovnjak je Državni revizijski komisiji dne 07. maja 2007 podal naslednje dodatno pojasnilo: â??"Kot sem že povedal, je z določenimi prilagoditvami, pa tudi z improvizacijami mogoče uporabljati tudi druge dializatorje na aparatu Hospal, ne samo tistih z membrano AN69. Ultrafiltracija je daleč najbolj predvidljiva na originalni membrani"â??

    Ob zgoraj citiranem dodatnem pojasnilu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je strokovnjak ponovno potrdil, da je ultrafiltracija daleč najbolj predvidljiva na membrani originalnega proizvajalca, iz česar je a contrario razumeti, da je predvidljivost ultrafiltracije na membranah, ki niso proizvedene s strani originalnega proizvajalca, manj predvidljiva, kakor na membrani originalnega proizvajalca. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-001/2007-19, izdanem dne 22. marca 2007, je dializna membrana zelo pomemben, če ne celo najpomembnejši element biokompatibilnosti. Glede na navedeno in glede na siceršnjo občutljivost področja dialize, ki pomembno vpliva na življenje in zdravje prenekaterega (dializnega) bolnika, je potrebno pri postopkih dialize postopati zelo strokovno, natančno in previdno, saj so lahko posledice izbire napačne membrane (za ljudi) mnogo hujše kakor na mnogih drugih področjih javnega naročanja.

    Na podlagi izpostavljenih vprašanj Državne revizijske komisije, odgovorov prvega vlagatelja in naročnika na strokovno mnenje ter odgovorov, pojasnil in dodatnih pojasnil strokovnjaka je mogoče nesporno zaključiti, da so v konkretnem primeru v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene (strokovne) tehnične zahteve "Dializatorji: sintetična membrana iz poliakrilonitrila" za sklop "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije". Naročnik razpolaga, kakor to izhaja iz četrtega odstavka na strani 14 razpisne dokumentacije, z "AFB monitorji: 3 X Integra- Hospal", v razpisni dokumentaciji pa zahteva "Dializatorje: sintetična membrana iz poliakrilonitrila" (ki jih dobavlja edino družba Hospal), pri čemer bi se lahko, kakor to izhaja iz strokovnega mnenja in dodatnih pojasnil strokovnjaka, v primeru izvajanja brezacetatnih biofiltracij na obstoječih naročnikovih AFB monitorjih s (paralelnimi) membranami (torej membranami, ki niso proizvedene s strani originalnega proizvajalca) zanesljivost in predvidljivost dializnega zdravljenja zmanjšala. Slednje vsekakor ni niti v javnem interesu niti v interesu vsakega posameznega (dializnega) bolnika posebej in niti v interesu vsakega posameznega zdravnika (naročnika), ki odgovarja za svoje delo po pravilu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Posebej je potrebno poudariti, da mora zdravnik svoj poklic opravljati skladno s temeljnimi načeli etike (ki so tudi zato, ker narave zdravnikovega dela ni mogoče povsem natančno in izčrpno predpisati z navodili in zakoni, osnovno vodilo zdravnikovega ravnanja), odgovorno in vestno, dosledno pa mora upoštevati tudi spoznanja medicinske znanosti in načelo kakovostnega strokovnega ravnanja. Na podlagi vsega doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da se na celoten sklop 1 lahko prijavi le en ponudnik, prvi vlagatelj pa bi lahko ponudil svoje proizvode, če bi bile dovoljene paralele (naročnik za sklop "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije" namreč zahteva originalne krvne linije, originalno sterilno bikarbonatno infuzijsko raztopino v vrečkah, originalne ultrafiltre za hladno sterilizacijo dializata in dezinfekcijsko sredstvo). V dokaz svojih navedb prvi vlagatelj predlaga "poizvedbe v cit. bolnišnicah" in "po potrebi izvedenec nefrolog".

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji za sklop "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije" zahteval:
    - "Krvne linije:
    brez ftalatov, brez lateksa, originalne za monitor za "Brezacetatno biofiltracijo" ("AFB"):"
    - "Sterilna bikarbonatna infuzijska raztopina v vrečkah po 3000 ml, originalna za Brezacetatno biofiltracijo:"
    - "Originalni ultrafiltri za hladno sterilizacijo dializata"
    - "Dezinfekcijsko sredstvo, ki ga priporoča proizvajalec monitorjev za brezacetatno biofiltracijo"â??

    Državna revizijska komisija je na podlagi navedenih dejstev strokovnjaku postavila tri vprašanja, pri čemer je strokovnjak v strokovnem mnenju na vprašanje (številka 6) "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da za izvajanje brezacetatnih biofiltracij na obstoječih AFB monitorjih zahteva le"â?? â??"originalni potrošni material
    - krvne linije,
    - sterilno bikarbonatno infuzijsko raztopino,
    - ultrafiltre za hladno sterilizacijo dializata,
    - dezinfekcijsko sredstvo"", odgovoril "Naročnik ima strokovno utemeljene razloge, da zahteva originalne krvne linije, sterilno bikarbonatno infuzijsko raztopino, ultrafiltre za hladno sterilizacijo dializata, ne pa za dezinfekcijsko sredstvo". V odgovoru na vprašanje številka 7 je nadalje strokovnjak še dodal: "Originalne krvne linije, sterilna bikarbonatna infuzijska raztopina in ultrafiltri za hladno sterilizacijo dializata zagotavljajo večjo varnost. originalno dezinfekcijsko sredstvo ni nujno potrebno." Prav tako je strokovnjak na vprašanje številka 8, "Ali bi se v primeru izvajanja brezacetatnih biofiltracij na obstoječih naročnikovih AFB monitorjih z neoriginalnim kompatibilnim potrošnim materialom (paralelami) lahko povečala možnost zapletov v dializnem procesu oziroma ali bi to lahko pomenilo povečanje tveganja za dializne bolnike"", v strokovnem mnenju odgovoril: "Neoriginalni material poveča možnost zapletov"â?? in â??"je spekter neoriginalnega potrošnega materiala zelo širok, od solidnih izdelkov do hudo nezanesljivih."

    Strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu in v smislu citiranih odgovorov strokovnjaka prvi vlagatelj ni oporekal (v drugem odstavku odgovora na strokovno mnenje je prvi vlagatelj zapisal, da "se povsem strinja z veliko večino odgovorov strokovnjaka, podanih v strokovnem mnenju", v nadaljevanju odgovora na strokovno mnenje pa strokovnjaku, kot zapisano, v smislu citiranih odgovorov ni oporekal), naročnik pa je v odgovoru na strokovno mnenje zapisal: "Pri vprašanju 6"â?? â??"strokovnjak trdi, da zahteva po originalnem dezinfekcijskem sredstvu ni utemeljena. To ne drži, ker se sterilizacija sodobnih monitorjev Integra Hospal vrši s pomočjo kartuše Ecocart, ki se neprodušno montira na hemodializni monitor, kar zagotavlja zanesljivo, programirano dezinfekcijo in onemogoča polivanje in posledičnega hlapenja dezinfekcijskega sredstva v bolniški sobi, kar je škodljivo za osebje in bolnike in kar se je dogajalo v preteklosti, ko smo uporabljali izključno odprte kanistre, ki so vsebovali dezinfekcijsko sredstvo"â?? Glede na navedeno je Državna revizijska komisija strokovnjaka dne 27. aprila 2007 zaprosila za dodatno pojasnilo, strokovnjak pa je Državni revizijski komisiji dne 11. maja 2007 podal naslednje dodatno pojasnilo: "Vztrajam pri prvotnem odgovoru. Potrebne informacije oz. potrditev mojega stališča sem dobil pri evropskih upravah firm za dializni material."

    Na podlagi izpostavljenih vprašanj Državne revizijske komisije in odgovorov strokovnjaka je mogoče nesporno zaključiti, da so v konkretnem primeru (kljub temu, da je strokovnjak v strokovnem mnenju na vprašanje z dne 05. aprila 2007 odgovoril, da "v sklopu 1/(AFB) ustreza le Hospal") v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene (strokovne) tehnične zahteve
    - "Krvne linije:
    brez ftalatov, brez lateksa, originalne za monitor za "Brezacetatno biofiltracijo" ("AFB"):"
    - "Sterilna bikarbonatna infuzijska raztopina v vrečkah po 3000 ml, originalna za Brezacetatno biofiltracijo:"
    - "Originalni ultrafiltri za hladno sterilizacijo dializata"
    za sklop "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije" (opravičljivost je namreč odvisna od naročnikovih objektivnih potreb in ne od ponudnikovih subjektivnih okoliščin), pri čemer pa naročnik pri tehničnih zahtevah glede dezinfekcijskega sredstva ni zahteval, da bi moralo biti to originalno. Zahteval je namreč le, da morajo (bodoči) ponudniki ponuditi dezinfekcijsko sredstvo, ki ga priporoča proizvajalec monitorjev za brezacetatno biofiltracijo, kar samo po sebi (nujno) ne pomeni originalnega dezinfekcijskega sredstva. Prvi vlagatelj pri tem ne zatrjuje oziroma dokazuje, da bi bila zahteva, kot je zapisana, (sama po sebi) morebiti diskriminatorna, da bi šlo v primeru zahteve "Dezinfekcijsko sredstvo, ki ga priporoča proizvajalec monitorjev za brezacetatno biofiltracijo" za zahtevo po originalnem dezinfekcijskem sredstvu proizvajalca monitorja (aparata), prvi vlagatelj pa tudi ne zatrjuje, da bi bila zahteva, kot je zapisana, nejasna (v delu, ki določa "Dezinfekcijsko sredstvo, ki ga priporoča proizvajalec monitorjev za brezacetatno biofiltracijo") ali mu ne bi omogočala priprave pravilne ponudbe. Naročnik namreč, kakor to izhaja iz strokovnega mnenja, ne bi imel strokovno utemeljenih razlogov le, če bi zahteval dezinfekcijsko sredstvo originalnega proizvajalca AFB monitorjev (aparatov).

    Originalne krvne linije, sterilna bikarbonatna infuzijska raztopina in ultrafiltri za hladno sterilizacijo dializata po prepričanju Državne revizijske komisije, ki ima temelj tudi v strokovnem mnenju in dodatnih pojasnilih strokovnjaka, zagotavljajo večjo varnost, saj neoriginalni material poveča možnost zapletov. Večja varnost je vsekakor v javnem interesu in v interesu vsakega posameznega bolnika posebej, pa tudi v interesu vsakega posameznega zdravnika (naročnika), ki odgovarja za svoje delo po pravilu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Kot je bilo to že poudarjeno, mora zdravnik svoj poklic opravljati skladno s temeljnimi načeli etike (ki so tudi zato, ker narave zdravnikovega dela ni mogoče povsem natančno in izčrpno predpisati z navodili in zakoni, osnovno vodilo zdravnikovega ravnanja), odgovorno in vestno, dosledno pa mora upoštevati tudi spoznanja medicinske znanosti in načelo kakovostnega strokovnega ravnanja. V tem delu je torej pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja navaja, da je â??"kot naročnik in predstavnik nefrologov, ki to zdravljenje izvajajo, dolžan ščititi interes bolnika in mu zagotoviti varno, učinkovito in kvalitetno zdravljenje. Tega pa potrošni material "skrpan iz vseh vetrov" ne zagotavlja. Najpomembnejši je torej interes bolnika"â?? in â??"je naročanje dializnega materiala zelo delikatno in lahko pri neupoštevanju strokovnih načel privede do katastrof"â?? Prav tako je pritrditi naročniku glede navedb v povezavi s postavljenimi strokovnimi zahtevami po originalnih krvnih linijah, ki jih podaja v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, in v katerih zatrjuje, da se morajo krvne linije "brezhibno prilegati v segmentu krvne črpalke, morajo biti absolutno tesne", poleg tega pa je zaradi nevarnosti neposrednega ogrožanja bolnikovega življenja nesprejemljivo dopuščati paralele krvnih linij, ki puščajo kri (ker se je v preteklosti že dogajalo). Na podlagi vsega doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen. Obenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da izvedba dokaznega predloga s poizvedbami v bolnišnicah glede kompatibilnosti dializatorjev in dializnih sistemov, ki ga v zahtevku za revizijo predlaga prvi vlagatelj, v izpostavljenem delu ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev v predmetni zadevi (Državna revizijska komisija je namreč v povezavi s spornim vprašanjem izvedla že dokaz s strokovnjakom), zaradi česar omenjenega dokaznega predloga v skladu z načelom hitrosti postopkov revizije postopkov oddaje javnih naročil (2. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) ni izvedla.

    Prav tako v smislu dosedanje obrazložitve tega sklepa ni utemeljen niti očitek prvega vlagatelja, da bi naročnik "moral dovoliti, da se ponudijo paralele". Res je sicer, kakor je Državna revizijska komisija to že izpostavila, da Direktiva 2004/18/ES pod poglavjem IV "Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo" (2. točka 23. člena "Tehnične specifikacije") določa,
    - da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci,
    - da se tehnične specifikacije, če tega ne opravičuje predmet naročila, ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni (8. točka 23. člena "Tehnične specifikacije"),
    vendar pa je omogočeno tudi zatrjevanje (in dokazovanje) nasprotnega (obrnjeno dokazno breme), če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v konkretnem primeru (v mejah zahtevka za revizijo) v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene (strokovne) tehnične zahteve za sklop "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije" po "Dializatorjih: sintetična membrana iz poliakrilonitrila", originalnih krvnih linijah, sterilni bikarbonatni infuzijski raztopini in ultrafiltrih za hladno sterilizacijo dializata.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da je določba za sklop "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije", po kateri naročnik zahteva, da ponudnik zagotovi 1 hemodializni monitor na 2.800 brezacetatnih biofiltracij in servisiranje dveh obstoječih monitorjev na 2.800 procedur ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje, diskriminatorna. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija poudarja, da mora prvi vlagatelj v skladu s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva, hkrati pa jih mora konkretizirati in za njih ponuditi dokaze. Tega od njega ne zahteva le 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, temveč tudi 7. in 212. člen ZPP, katerega določbe se glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, ki postavljata pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ker Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, je meritorno obravnavala le tiste navedbe iz zahtevka za revizijo, ki jih je vlagatelj konkretiziral, ni pa vsebinsko obravnavala slednje navedbe, v kateri prvi vlagatelj le na splošno zatrjuje diskriminatornost razpisne dokumentacije v izpostavljenem delu (v bistvu gre le za prepis zahteve razpisne dokumentacije in dostavek "Ta določba razpisne dokumentacije je diskriminatorna"). Prvi vlagatelj pri tem ne pojasni razloga, zaradi katerega naj bi bila zanj sporna določba razpisne dokumentacije diskriminatorna, niti, v čem naj bi bila razpisna dokumentacija v tem delu diskriminatorna, prav tako pa v dokaz svojih navedb v tem delu ne predlaga dokazov.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja glede servisiranja. Prvi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da "Monitorje Hospal lahko v skladu s pogoji proizvajalca servisira le pooblaščeni serviser proizvajalca." Prvi vlagatelj v povezavi z navedenim v zahtevku za revizijo zatrjuje, da â??"je obveznost proizvajalca zagotoviti servisiranje. Naročnik pa v razpisnih pogojih želi prenesti servisiranje na ponudnike, ki niso pooblaščeni serviserji za monitorje Hospal in bi bilo nemogoče, da bi vlagatelj, kot zastopnik proizvajalca konkurenčnih monitorjev Braun, lahko pridobil licenco za pooblaščenega serviserja proizvodov Hospal, saj bi se s tem seznanil z vsemi tehničnimi podrobnostmi monitorjev oz. konkurenci izdal poslovno skrivnosti" in "V primeru, da bi v času garancije servisiral kdo drug, bi garancija prenehala veljati, proizvajalec pa vlagatelju tudi ne bi dobavljal rezervnih delov, ker je zastopnik konkurenčnega podjetja." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz določb razpisne dokumentacije za "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije" izhaja zahteva naročnika, da mora izbrani dobavitelj zagotoviti servisiranje dveh obstoječih monitorjev, ne pa, da bi jih moral servisirati prav on, torej izbrani dobavitelj sam. Določba razpisne dokumentacije (zadnji odstavek na strani 13) namreč jasno določa, da "Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemodializni monitor na 2.800 brezacetatnih biofiltracij in servisiranje 2 obstoječih monitorjev na 2.800 procedur ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje.". Glede na izpostavljeno torej prvemu vlagatelju ne bi bilo potrebno pridobiti licence za pooblaščenega serviserja proizvodov Hospal (navedba prvega vlagatelja, da â??" bi bilo nemogoče, da bi vlagatelj, kot zastopnik proizvajalca konkurenčnih monitorjev Braun, lahko pridobil licenco za pooblaščenega serviserja proizvodov Hospal"), temveč (po dikciji "izbrani dobavitelj zagotovi servisiranje") razpisna dokumentacija izbranemu dobavitelju dovoljuje tudi na primer sklenitev pogodbe o servisiranju obstoječih naročnikovih dializnih monitorjev (aparatov) s pooblaščenim serviserjem. Na navedeno opozarja prvega vlagatelja v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo tudi naročnik, ko zapiše, da prvi vlagatelj â??"lahko ustrezne monitorje"â?? â??"vzdržuje s pomočjo pooblaščenega serviserja, ki deluje v R. Sloveniji".

    Na podlagi doslej zapisanega gre zaključiti, da naročnik ne â??"želi prenesti servisiranje na ponudnike, ki niso pooblaščeni serviserji za monitorje Hospal"â??, kakor to v zahtevku za revizijo zatrjuje prvi vlagatelj, temveč naročnik od izbranega dobavitelja zahteva, da zagotovi servisiranje. Način zagotovitve servisiranja iz razpisne dokumentacije ne izhaja, prav gotovo pa je eden izmed možnih načinov sklenitev pogodbe o servisiranju obstoječih naročnikovih dializnih monitorjev (aparatov) izbranega dobavitelja s pooblaščenim serviserjem. Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da bi morebiti s pooblaščenim serviserjem za servisiranje posameznega dializnega monitorja (aparata), ki ga uporablja naročnik, skušal skleniti (pred)pogodbo o servisiranju, pooblaščeni serviser pa bi sklenitev (pred)pogodbe o servisiranju z njim morebiti odklonil. Na podlagi vsega doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo, da naročnik â??"v razpisnih pogojih želi prenesti servisiranje na ponudnike, ki niso pooblaščeni serviserji za monitorje Hospal"â?? ter â??"bi bilo nemogoče, da bi vlagatelj, kot zastopnik proizvajalca konkurenčnih monitorjev Braun, lahko pridobil licenco za pooblaščenega serviserja proizvodov Hospal", ni utemeljen. Razpisna dokumentacija v navedenem delu od izbranega dobavitelja namreč, kot je to Državna revizijska komisija že poudarila, ne zahteva pridobitve licence za servisiranje obstoječih monitorjev naročnika, temveč le, da zagotovi njihovo servisiranje. Skladno z navedenim zaključkom Državna revizijska komisija tudi ni opravila poizvedb pri Hospalu, katere je prvi vlagatelj predlagal v dokaz svojih navedb. Poizvedbe glede garancijskih pogojev in pogojev servisiranja po prepričanju Državne revizijske komisije v konkretnem primeru, ko je prvi vlagatelj (na zgoraj opisan način) napačno razumel razpisno dokumentacijo, namreč ne bi v ničemer pripomogle k razjasnitvi dejanskega stanja in ne bi imele vpliva na odločitev Državne revizijske komisije. Vpliv na odločitev bi morebiti lahko imele zgolj v primeru, če bi se navedbe prvega vlagatelja (da naročnik â??"želi prenesti servisiranje na ponudnike, ki niso pooblaščeni serviserji za monitorje Hospal") izkazale za utemeljene, za utemeljene pa se, kot je bilo to že ugotovljeno, niso izkazale.

    Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da ima zahteva naročnika glede servisiranja, kljub drugačnemu stališču prvega vlagatelja, povezavo s predmetom konkretnega javnega naročila, saj je naročniku, ki razpisuje javno naročilo za dobavo dializnega potrošnega materiala, gotovo pomembno, da so monitorji oziroma aparati, na katerih bo dializni potrošni material uporabljal, ustrezno servisirani in sicer s strani znanega (pooblaščenega) serviserja. Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da predmetni očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    Ob doslej zapisanem zgolj iz previdnosti Državna revizijska komisija prvega vlagatelja še opozarja, da Državna revizijska komisija kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Pristojna je tudi
    - za nadzor nad izvajanjem določb ZRPJN, ki se nanašajo na naročnika, ter odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve ZRPJN, skladno z zakonom, ki ureja prekrške (drugi odstavek 4. člena ZRPJN),
    - za ugotavljanje prekrškov naročnikov po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) - prvi odstavek 108. člena ZJN-2.
    Uresničevanje Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list Republike Slovenije, številka 20/1998, 25/1998 - popravek, 23/1999 - ZSVP, 110/2002, 51/2004 in 46/2006 Odločba Ustavnega sodišča; v nadaljnjem besedilu: Zakon o varstvu potrošnikov), na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje prvi vlagatelj, v skladu s svojimi pooblastili nadzirajo tržni inšpektorat in drugi pristojni inšpekcijski organi, ki izrekajo tudi ukrepe v skladu z navedenim zakonom (70. člen Zakona o varstvu potrošnikov).

    Državna revizijska komisija je kot naslednji obravnavala očitek prvega vlagatelja, da je nejasna â??"določba razpisne dokumentacije, koliko monitorjev bi moral zagotoviti vlagatelj, v primeru da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje.
    Razpisna dokumentacija pa si je tudi sama s seboj v nasprotju, saj naročnik zahteva originalen potrošni material in v tem primeru ne more priti do situacije, da ne bi ustrezal za obstoječe monitorje, če zahteva originalne proizvode." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi del zahteve razpisne dokumentacije za "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije", v katerem je določeno, da "Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemodializni monitor na 2.800 brezacetatnih biofiltracij in servisiranje 2 obstoječih monitorjev na 2.800 procedur" jasna, drugi del zahteve razpisne dokumentacije za "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije", v katerem je določeno, â??"ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje", pa je vsaj nejasen, če ne že celo neizvedljiv. Tako tudi strokovnjak v dodatnem pojasnilu Državni revizijski komisiji v povezavi s spornim vprašanjem zapiše, da navedena opcija glede na obstoječe tehnične zahteve za sklop 1 v praksi "Ni izvedljiva. Izvirni material ne more biti neustrezen in tega ni mogoče kompenzirati z dializnim monitorjem." Tovrsten zaključek sovpada tudi z navedbo naročnika, ki jo zapiše v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in se glasi: "Ponudnik posameznega sklopa lahko nabavi nov monitor ustrezne znamke, ki se sicer uporablja v Centru, podobno kot ga lahko kupijo bolniki ali podjetja, ki monitor potem podarijo." Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da je izpostavljeni očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da "Predmet javnega naročila"â?? â??"niso monitorji, temveč je to pogoj, ki pa ni določen v objavi javnega naročila." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v citiranem delu zahtevka za revizijo ni izkazal, da bi mu zaradi domnevne kršitve naročnika glede (ne)objave, ki jo navaja, lahko nastala škoda. Prvi vlagatelj je namreč, kakor to nesporno izhaja iz njegovega zahtevka za revizijo, pri naročniku dvignil razpisno dokumentacijo (prvi stavek drugega odstavka točke I. zahtevka za revizijo) in naročniku zastavil več vprašanj v povezavi z določbami razpisne dokumentacije, kar vse kaže na to, da se je ustrezno seznanil s pogoji in zahtevami razpisne dokumentacije, katere mora izpolniti oziroma jim zadostiti. Na pravilnost tovrstnega zaključka nesporno kaže dejstvo, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil pred iztekom roka za oddajo ponudb, sam priznava, da je v izpostavljenem delu natančno seznanjen z razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, saj sporno zahtevo v zahtevku za revizijo celo sam citira. Na podlagi navedb prvega vlagatelja tako ni mogoče ugotoviti, v čem naj bi očitana domnevna kršitev naročnika glede domnevne neobjave določb razpisne dokumentacije o zagotavljanju monitorjev vplivala na njegov pravni položaj. Prvi vlagatelj prav tako ni izkazal, na kakšen način naj bi mu zaradi domnevne neobjave v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti nastala škoda.

    Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija pripominja, da 41. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, izpolnjevanje pogojev pa se dokazuje s listinami v pisni ali elektronski obliki (navedene določbe Direktiva 2004/18/ES ne vsebuje). Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da je namen objav v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (pa tudi na splošno namen objav razpisov v postopkih oddaje javnih naročil) v tem, da se potencialni ponudniki (tudi v skladu z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev - 6. člen ZJN-1) seznanijo s predmetom javnega naročila, pogoji za sodelovanje, merili za izbor najugodnejšega ponudnika in podobno, torej z osnovnimi podatki o postopku oddaje javnega naročila. Nikakor pa ni namen javnih razpisov v objavljanju celotnih besedil razpisnih dokumentacij, preko katerih se potencialni ponudniki sicer lahko seznanijo z natančnimi vsebinskimi in količinskimi specifikacijami predmeta javnega naročila in drugimi elementi postopka oddaje javnega naročila. Skladno s takšnim namenom gre razumeti tudi določbo drugega odstavka 23. člena ZJN-1, ki popolne istovetnosti vsebine razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila in v takšnem postopku objavljenega javnega razpisa nikakor ne zahteva.

    Upoštevajoč zapisano je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila in ob tem ugotovila, da je naročnik na straneh od 25 do 29 razpisne dokumentacije izrecno navedel pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za priznanje sposobnosti. Med omenjenimi pogoji ni najti zahteve "Lastnik ponujenih monitorjev je ponudnik, kateri prevzame vse stroške vzdrževanja in servisiranje, vključno z ostalimi monitorji iz posameznega sklopa", za katero prvi vlagatelj trdi, da jo je šteti za pogoj. 42.a člen ZJN-1 v drugem odstavku določa, da mora naročnik, če določi ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje za priznanje sposobnosti, za dokazovanje njihovega izpolnjevanja od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. Za dokaze, ki jih mora ponudnik predložiti k ponudbi, da dokaže svojo sposobnost, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi ali poda ponudnik sam.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval nobenega (posebnega) pisnega dokaza za izpolnjevanje zahteve "Lastnik ponujenih monitorjev je ponudnik, kateri prevzame vse stroške vzdrževanja in servisiranje, vključno z ostalimi monitorji iz posameznega sklopa", pri čemer po prepričanju Državne revizijske komisije navedene zahteve razpisne dokumentacije tudi po vsebini ne gre šteti za (klasičen) pogoj za priznanje sposobnosti v smislu ZJN-1, temveč (zgolj) za zahtevo razpisne dokumentacije (ki je ni šteti med osnovne podatke o postopku oddaje javnega naročila). Tretji odstavek 65. člena ZJN-1 tako tudi izrecno določa, da "Zahteva za objavo, poslana v objavo v Uradno glasilo Evropskih skupnosti, lahko obsega največ eno stran v tem glasilu ali največ 650 besed." (podobno določbo vsebuje Direktiva 2004/18/ES v 36. členu "Oblika in način objave obvestil"). Tudi na podlagi navedenega je tako mogoče zaključiti, da namen objav ni v objavljanju celotnih besedil razpisnih dokumentacij, preko katerih se potencialni ponudniki sicer lahko seznanijo z natančnimi vsebinskimi in količinskimi specifikacijami predmeta javnega naročila in drugimi elementi postopka oddaje javnega naročila, temveč je namen objav v tem, da se potencialni ponudniki seznanijo z osnovnimi podatki o postopku oddaje javnega naročila. Z vsemi preostalimi podatki in zahtevami razpisne dokumentacije se potencialni ponudniki seznanijo vsaj od dne dviga razpisne dokumentacije dalje.

    Ob zatrjevanju prvega vlagatelja "Takšen pogoj je tudi nedopusten" Državna revizijska komisija poudarja, da skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija prvega vlagatelja ob tem ponovno opozarja na pravilo o trditveno-dokaznem bremenu, skladno s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti oziroma preveriti. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne pojasni razloga, zaradi katerega naj bi bila določba razpisne dokumentacije, ki jo omenja, sporna, niti, v čem naj bi šlo za spornost) oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

    Državna revizijska komisija nadalje prvega vlagatelja opozarja, da je v svojih dveh odločitvah, na katere se v dokaz svojih navedb sklicuje prvi vlagatelj, odločala na podlagi drugačnega dejanskega stanja, prav tako pa se ni opredeljevala do tedanjih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na brezacetatno biofiltracijo (AFB). Iz prve točke izreka sklepa Državne revizijske komisije številka 018-406/06-44-3986, izdanega dne 27. decembra 2006, namreč nesporno izhaja, da se tedanji zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 28. septembra 2004 v delu, v katerem se nanaša na sklop 3 (sklop za brezacetatno biofiltracijo), zavrže. V sklepu Državne revizijske komisije številka 018-362/06-42-3529, izdanem dne 20. novembra 2006, se Državna revizijska komisija, kakor to pravilno opozarja naročnik, prav tako ni opredeljevala v (neposredni) povezavi z brezacetatno biofiltracijo (AFB). Po drugi strani gre poudariti, da se Državna revizijska komisija v predmetnih dveh odločitvah, na katere se v dokaz svojih navedb sklicuje prvi vlagatelj, prav tako z ničemer ni opredeljevala do membran iz poliakrilonitrila. Glede na doslej navedeno sklepa Državne revizijske komisije, na katera se v dokaz svojih navedb sklicuje prvi vlagatelj, v konkretnem revizijskem postopku nista uporabljiva.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da naročnik v sklopu 1 ni dopuščal sterilizacije dializatorjev (in krvnih linij) z gama žarki, pri čemer po zatrjevanju prvega vlagatelja ni proizvajalca, ki bi lahko ponudil takšno membrano, saj je dializator s poliakrilonitrilno membrano edinega proizvajalca Hospal steriliziran z gama žarki. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (številka 1) enega od potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo "Zakaj ni dovoljena sterilizacija z gama žarki"", odgovoril z "Na vprašanje smo že odgovorili (8.1.07)". Naročnik je v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/2-06, z dne 08. januarja 2007, podal odgovor glede sklopov 2, 3 in 4, ko je na vprašanje (številka 1) "Zakaj"â?? â??"omejujete načine sterilizacije le na postopke s paro, in-line parno sterilizacijo in beta žarčenje"" odgovoril: "Parna sterilizacija je priporočena s strani European Best Practice Guidelines, 2002, je pa tudi dolgoletna praksa v Centru za dializo KC Ljubljana. Parno sterilizacijo zagotavlja tudi večina renomiranih svetovnih proizvajalcev dializne opreme." Prav tako je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, na vprašanje (številka 5) enega od potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo "V sklopu 1 ne navajate načinov sterilizacije. Ali to pomeni, da lahko v tem sklopu ponudimo proizvode sterilizirane z gama žarki"", odgovoril z "Ne".

    Državna revizijska komisija je v povezavi z doslej navedenim strokovnjaku zastavila sledeči vprašanji:
    - "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da v sklopu 1 zahteva parno sterilizacijo dializatorjev oziroma prepoveduje sterilizacijo dializatorjev z gama žarki"" (vprašanje številka 9),
    - "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da v sklopu 1 zahteva sterilizacijo krvnih linij s paro ali beta žarki in prepoveduje sterilizacijo z gama žarki"" (vprašanje številka 10),
    pri čemer je strokovnjak na prvo citirano vprašanje odgovoril "Naročnik neutemeljeno zahteva parno sterilizacijo in prepoveduje sterilizacijo dializatorjev z žarki gama. Po mednarodnih standardih (AJKS 2006; 48 suppl.1: S1-S322) se ne priporoča za sterilizacijo etilenoksid, priporoča pa se tako parna sterilizacija kot sterilizacija z žarki gama in beta"â??, na drugo citirano vprašanje pa "Naročnik ni upravičen zahtevati sterilizacije s paro in žarki beta, prepovedati pa sterilizacijo z žarki gama. Te tri vrste sterilizacije so si enakovredne po učinkovitosti in varnosti."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da so si, kakor to v strokovnem mnenju zelo jasno pojasni strokovnjak, vse tri vrste sterilizacije (sterilizacija s paro, sterilizacija z žarki beta in sterilizacija z žarki gama) enakovredne po učinkovitosti in varnosti, naročnik pa sterilizacije z žarki gama ni upravičen prepovedati. Strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu in v smislu citiranih odgovorov strokovnjaka prvi vlagatelj ni oporekal (v drugem odstavku odgovora na strokovno mnenje je prvi vlagatelj zapisal, da "se povsem strinja z veliko večino odgovorov strokovnjaka, podanih v strokovnem mnenju", v nadaljevanju odgovora na strokovno mnenje pa strokovnjaku, kot zapisano, v smislu citiranih odgovorov ni oporekal), naročnik pa je v odgovoru na strokovno mnenje v izpostavljenem delu strokovnemu mnenju nasprotoval. V povzetku nasprotovanja je naročnik zapisal, da â??"trdi obratno: najboljša sterilizacija dializatorjev pa tudi krvnih linij je sterilizacija s paro, ki se rutinsko izvaja pri temperaturi 121 stopinj C in traja okoli 20 minut. Ta postopek najučinkoviteje uniči mikroorganizme"â?? â??"ni nastajanja toksičnega in kancerogenega metilendianilina (MDA) (strokovnjak napačno navaja, da gre za metilendiamin), pač pa se le ta sprošča pri gama sterilizaciji"â?? â??"Gama sterilizacija tudi spremeni lastnosti materiala,"â?? â??"membrane in trdnost struktur iz umetnih materialov"â?? â??"Sodobna sterilizacija krvnih linij je bodisi sterilizacija z vodno paro ali z beta žarki, ki omenjenih sprememb ne povzročajo." Naročnik glede sklicevanja na mednarodne standarde AJKS 2006; 48 suppl.1: S1-S322 še dodaja, da "Omenjena literatura ne zrcali mednarodnih standardov, ampak ameriške, ki so za evropsko prakso, ki je "uzakonjena" v European Best Practice Guidelines, NDT 2002, neprimerne ali nesprejemljive. Ameriška hemodializa je po kvaliteti dosti slabša od evropske, kar se kaže v visoki umrljivosti okrog 24 % letno, v tem ko je v Sloveniji letna umrljivost okrog 12 %, s čimer Slovenija sodi po kvaliteti v sam vrh evropskih držav"â?? â??"V ZDA prakticirajo ponovne uporabe istih dializatorjev (reuse) (t.j. večkratna zaporedna uporaba istih dializatorjev), kar predstavlja velik padec kvalitete zdravljenja in je v tem kontekstu popolnoma vseeno kakšno sterilizacijo dializatorjev in krvnih linij uporabljajo."

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija strokovnjaka dne 27. aprila 2007 zaprosila za dodatno pojasnilo, strokovnjak pa je Državni revizijski komisiji dne 11. maja 2007 podal naslednje dodatno pojasnilo: "Res je, da gre za metilendianilin in ne metilendianin." V dodatnem pojasnilu strokovnjak nadalje še poudarja: "Literatura, ki jo navaja, izvirna je relativno stara. Knjiga Horla in sod. v poglavju o membranah za dializo omenja le, da se pri sterilizaciji z žarki beta in gama sproščajo nekatere topne snovi in delci materiala. Temu pojavu se, kolikor je mogoče, izognemo z zadostnim volumnov ustrezne izpiralne (polnilne) raztopine pred priključitvijo bolnika na hemodializo. V istem poglavju pisci decidirano trdijo, da bodo le opisali lastnosti membrane in nobenih ne priporočajo.
    Europen Best Practice Guidelines for Hemodialysis iz leta 2002 prav tako opisujejo sproščanje topnih snovi in delcev iz notranje površine dializnih materialov in priporočajo vsaj 2 litra izpiralne tekočine pred pričetkom hemodialize. O sterilizaciji z žarki gama pa piše, da ta sterilizacija ima lahko za posledico sproščanje citotoksičnih sestavin.
    Najin nesporazum z naročnikom je v naslednjem:
    Naročnik sledi marketinškim gradivom firm Fresenius in Gambro o prednostih sterilizacije s paro. Ne sledi pa priporočilom sodobne medicine - medicina, ki temelji na izledkih, dokazih, velikih, prepričljivih kliničnih raziskavah. Samo na osnovi takšnih raziskav strokovna združenja postavljajo trdna priporočila oz. smernice.
    Naročnik se obnaša arogantno do ameriške medicine, ameriške strokovnosti in še posebej na podoročju hemodialize. Po javno dostopnih podatkih so se največji strokovnjaki za področje hemodialize iz Kliničnega centra izobraževali prav v ZDA. ZDA s svojo regulatorno stanovo FDA je leta, če ne desetletja, prednjačila na podorčju regulative zdravil in terapevtskih pripomočkov. Ker so ZDA najbogatejša država na svetu, tudi državni organi na področju medicine in raziskav sami financirajo obsežne raziskave, ki so osnova za strokovne smernice.
    Strokovne smernice Združenega kraljestva, ene večjih evropskih držav, pri sterilizaciji hemodializatorjev na osnovi medicine, temelječe na izsledkih (evidence based medicine) odsvetujejo edino etilen oksid"â??
    â??"Strokovne smernice Evrope oz. evropskih držav se ne razlikujejo od strokovnih smernic ZDA.
    V dobrih dializnih centrih v ZDA imajo letno smrtnost bolnikov 9 %, v slabih pa 29 %. V Evropi ni nič drugače. Seveda pa je smrtnost odvisna tudi od selekcije bolnikov oz. sprejemanja tudi najbolj zapletenih bolnikov z najslabšo prognozo.
    Drugi prispevki, ki jih citira naročnik, so drobni raziskovalni članki, pretežno laboratorijski, brez dolgotrajnega opazovanja velikega števila bolnikov in dokazovanja vzročne odvisnosti."

    Naročnik je torej s tem, ko ni dopustil tudi sterilizacije dializatorjev oziroma krvnih linij z žarki gama, dejansko ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) na način, da je prvemu vlagatelju onemogočil oddajo ponudbe (po zatrjevanju prvega vlagatelja je namreč naročnik na njegovo vprašanje, ki se glasi "V sklopu 1 ne navajate načinov sterilizacije. Ali to pomeni, da lahko v tem sklopu ponudimo proizvode sterilizirane z gama žarki"", odgovoril z "Ne"). Naročnik prav tako za svoje zahteve ni uspel izkazati objektivno upravičenih razlogov, pri čemer Državna revizijska komisija ugotavlja, da je očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da v primeru, "Če naročnik zahteva izključno originalni krvni sistem, potem ne more nihče dati ponudbe, originalni krvni sistemi proizvajalca Hospal so namreč sterilizirani z etilen oxidom (EO). Take krvne linije ne more ponuditi nihče, saj velja prepoved ponudbe vseh proizvodov, ki so sterilizirani z EO." V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija strokovnjaku postavila vprašanje "Ali drži naslednja trditev prvega vlagatelja: "Če naročnik zahteva izključno originalni krvni sistem, potem ne more nihče dati ponudbe, originalni krvni sistemi proizvajalca Hospal so namreč sterilizirani z etilen oxidom (EO). Take krvne linije ne more ponuditi nihče, saj velja prepoved ponudbe vseh proizvodov, ki so sterilizirani z EO""", strokovnjak pa je nanj odgovoril, da "Trditev v vprašanju ni točna, krvni sistemi proizvajalca Hospala so sterilizirani z žarki beta. Tudi ni točno, da je sterilizacija z etilenoksidom prepovedana. Ni prepovedi, se ne svetuje, predvsem ne bolnikom s preobčutljivostnimi boleznimi"â?? â??"Vendar kljub temu zdravniki ne naročajo potrošnega materiala, steriliziranega z etilenoksidom". Strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu in v smislu citiranih odgovorov strokovnjaka prvi vlagatelj ni oporekal (v drugem odstavku odgovora na strokovno mnenje je prvi vlagatelj zapisal, da "se povsem strinja z veliko večino odgovorov strokovnjaka, podanih v strokovnem mnenju", v nadaljevanju odgovora na strokovno mnenje pa strokovnjaku, kot zapisano, v smislu citiranih odgovorov ni oporekal), naročnik pa je v odgovoru na strokovno mnenje v izpostavljenem delu med drugim zapisal, da "Etilen oksid kot sterilizant krvnih linij ni prepovedan".

    Državna revizijska komisija je v povezavi z doslej navedenim vpogledala v European Best Practice Guidelines for Haemodialysis (Part 1), julij 2002, ter ugotovila, da
    - iz poglavja "III.4 Reactions to membranes and other dialyzer-related material" "Guideline III.4.1" nesporno izhaja: "Use of dialyzers and tubings sterilized with EtO"â?? (EtO je okrajšava za ethylene oxide; ustrezno dodala Državna revizijska komisija) â??"should be avoided, especially in patients showing otherwise unexplained signs of anaphylactoid reaction (evidence level: B), eosinophilia or elevated IgE (evidence level: C)."
    - iz poglavja "Commentary on Guidelines III.4.1, III.4.2, and III.4.3" "Anaphylactoid reactions" nesporno izhaja: "A substantial proportion of patients showing anaphylactoid reactions develop biochemical anduor clinical allergic phenomena to the gas sterilant EtO."â?? â??"Reactions to EtO are less pronounced if dialyzers are thoroughly pre-rinsed. Application of non-EtO sterilized equipment also has a beneficial effect on hypersensitivity reactions"â??

    Državna revizijska komisija v zgoraj omenjenem delu v celoti sprejema vse izpostavljene ugotovitve strokovnjaka, saj je strokovno mnenje rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija dajeta tako strokovno mnenje kakor tudi European Best Practice Guidelines for Haemodialysis (Part 1), julij 2002, v citiranem delu dovolj jasen odgovor glede obravnavanega očitka prvega vlagatelja. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so, kakor to v strokovnem mnenju zelo jasno pojasni strokovnjak, krvni sistemi proizvajalca Hospal sterilizirani z žarki beta in ne z etilenoksidom (EO), kakor to v zahtevku za revizijo zatrjuje prvi vlagatelj (navedenemu zaključku strokovnjaka prvi vlagatelj v odgovoru na strokovno mnenje niti ne nasprotuje), prav tako pa sterilizacija z etilenoksidom ni prepovedana, kakor to v zahtevku za revizijo zatrjuje prvi vlagatelj (navedenemu zaključku prvi vlagatelj v odgovoru na strokovno mnenje niti ne nasprotuje). V tem delu je tako pritrditi naročniku, ki je v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja zapisal, da "Ne drži, kot trdi Medis, da so linije sterilizirane z etilenoksidom prepovedane"â?? oziroma "Sterilizacija z etilen oksidom"â?? â??"ki jo priporočila Best practice Guidelines 2002 odsvetujejo, se"â?? â??"ne uporablja več" (smiselno enako, kakor je bilo to že izpostavljeno, namreč trdi tudi strokovnjak: â??"zdravniki ne naročajo potrošnega materiala, steriliziranega z etilenoksidom"), v odgovoru na strokovno mnenje pa "Etilen oksid kot sterilizant krvnih linij ni prepovedan". Državna revizijska komisija ob tem prvega vlagatelja opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 19. člena ("Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo") ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da izpostavljeni očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da sklopi niso oblikovani tako, da lahko enakovredno oddajo ponudbo vsi zainteresirani ponudniki. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi odstavek 26. člena ZJN-1 določa, da "Naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi"â?? ZJN-1 â??"glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila." Citirana določba ZJN-1 naročniku sama po sebi ne nalaga obveznosti oblikovanja javnih naročil v sklope, temveč mu le daje to možnost (tovrsten zaključek gre napraviti na podlagi besedila, da naročnik predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote, ni pa tega dolžan storiti - ni uporabljen termin "mora"), pri čemer pa je potrebno navedeno določbo interpretirati tudi v smislu omejitev in zahtev, ki izhajajo iz temeljnih načel javnega naročanja.

    ZJN-1 prav tako ne vsebuje nobenih določil, ki bi naročniku neposredno zapovedovala, kako oziroma na kakšen način mora oblikovati predmet javnega naročila ter kako morajo biti (po vsebini) oblikovane smiselno zaključene celote (sklopi), kadar je predmet javnega naročila mogoče oddajati ločeno po posameznih sklopih. Vprašanje števila posameznih sklopov in s tem (posredno) njihove vsebine je tako v celoti v pristojnosti naročnika, ki nosi tudi polno odgovornost za poslovne odločitve, sprejete v okviru izvajanja predpisov o oddaji javnih naročil. Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim ni mogla slediti predlogu vlagatelja po (nadaljnjem) preoblikovanju (drobljenju) razpisanih sklopov predmeta obravnavnega javnega naročila na način, "da je vsaka vrstica samostojni sklop". Kot je Državna revizijska komisija v predmetnem sklepu že ugotovila, je namreč mogoče nesporno zaključiti, da so v konkretnem primeru v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene (strokovne) tehnične zahteve za sklop "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije", razen v delu, ki se nanaša na način sterilizacije dializatorjev. Državna revizijska komisija glede na vse doslej zapisano ugotavlja, da izpostavljeni očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (v katerem zatrjuje diskriminatornost postavljenih strokovnih zahtev v "SKLOPU 1: Brezacetatne biofiltracije" in predlaga, "da je vsaka vrstica samostojni sklop") ni utemeljen.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitke prvega vlagatelja, ki se nanašajo na "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure". Uvodoma je tako Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja "V sklopu 2 tč. A)sistemi za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvne linije) so strokovne zahteve, da so sterilizirani z β žarki", pri čemer prvi vlagatelj smatra, "da je naročnik brez pravih argumentov izločil vlagatelja, da sodeluje v tem sklopu s svojo ponudbo, ker proizvajalca Asahi in Braun, ki jih azstopa in čigar proizvode bi ponudil uporabljata gama žarčenje." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove razpisne dokumentacije za "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure" na strani 14 izhaja zahteva "A) Sistemi za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvne linije)"â?? â??"sterilizirani z beta žarki". Naročnik je v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (številka 1) enega od potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo "Zakaj ni dovoljena sterilizacija z gama žarki"", odgovoril z "Na vprašanje smo že odgovorili (8.1.07)". Naročnik je v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/2-06, z dne 08. januarja 2007, podal odgovor glede sklopov 2, 3 in 4, ko je na vprašanje (številka 1) "Zakaj"â?? â??"omejujete načine sterilizacije le na postopke s paro, in-line parno sterilizacijo in beta žarčenje"" odgovoril: "Parna sterilizacija je priporočena s strani European Best Practice Guidelines, 2002, je pa tudi dolgoletna praksa v Centru za dializo KC Ljubljana. Parno sterilizacijo zagotavlja tudi večina renomiranih svetovnih proizvajalcev dializne opreme." Prav tako je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, na vprašanje (številka 6) enega od potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo "Ali lahko v sklopih 2, 3 in 4, kjer dovoljujete, da so proizvodi sterilizirani z beta žarki, ponudimo proizvode sterilizirane z gama žarki"", odgovoril z "Ne".

    Prav tako je Državna revizijska komisija v povezavi z doslej navedenim strokovnjaku zastavila vprašanje "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da v sklopu 2 pri posameznih kosih potrošnega materiala zahteva parno sterilizacijo, in line parno sterilizacijo in sterilizacijo z beta žarki, prepoveduje pa sterilizacijo z gama žarki"" (vprašanje številka 14), pri čemer je strokovnjak na citirano vprašanje odgovoril "Naročnik ni upravičen zahtevati sterilizacijo izključno s paro in žarki beta, prepovedati pa sterilizacijo z žarki gama." Strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu in v smislu citiranih odgovorov strokovnjaka prvi vlagatelj ni oporekal (v drugem odstavku odgovora na strokovno mnenje je prvi vlagatelj zapisal, da "se povsem strinja z veliko večino odgovorov strokovnjaka, podanih v strokovnem mnenju", v nadaljevanju odgovora na strokovno mnenje pa strokovnjaku, kot zapisano, v smislu citiranih odgovorov ni oporekal), naročnik pa je v odgovoru na strokovno mnenje v izpostavljenem delu strokovnemu mnenju nasprotoval (v vsebini, ki je izpostavljena že na strani 28 obrazložitve tega sklepa).

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija strokovnjaka dne 27. aprila 2007 zaprosila za dodatno pojasnilo, strokovnjak pa je Državni revizijski komisiji dne 11. maja 2007 podal dodatno pojasnilo v vsebini, ki izhaja iz 28 in 29 strani obrazložitve tega sklepa.

    Državna revizijska komisija v omenjenem delu v celoti sprejema vse izpostavljene ugotovitve strokovnjaka, saj je strokovno mnenje rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Smiselno enako velja tudi za dodatna pojasnila strokovnjaka. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija daje strokovno mnenje (z dodatnimi pojasnili) v omenjenem delu dovolj jasen odgovor glede obravnavanega očitka prvega vlagatelja. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz strokovnega mnenja jasno in nedvoumno izhaja, da naročnik v "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure" ni upravičen zahtevati sterilizacije izključno s paro in žarki beta, prepovedati pa sterilizacije z žarki gama. Naročnik torej nima strokovno utemeljenih razlogov (objektivno opravičljivih argumentov), da v sklopu 2 pri posameznem potrošnem materialu zahteva parno sterilizacijo, in-line parno sterilizacijo in sterilizacijo z beta žarki, prepoveduje pa sterilizacijo z gama žarki. Glede na doslej izpostavljeno tudi ni mogoče slediti navedbam naročnika, ki jih podaja v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in v katerih naročnik (ponovno) poudarja, "da je parna sterilizacija priporočena s strani European Best Practice Guidelines 2002, da je gama radiacija v dializatorjih povzročila nastajanje kancerogenih radikalov, ki dolgoročno škodijo lahko bolnikom, ki so v stiku z umetno membrano 3x tedensko po 4-5 ur, tudi več kot 30 let". Ugotoviti je namreč potrebno, da je strokovnjak v strokovnem mnenju zapisal, da se "Po mednarodnih standardih (AJKS 2006; 48 suppl.1: S1-S322)"â?? priporoča â??"tako parna sterilizacija kot sterilizacija z žarki gama in beta. Po literaturi brez dobrih prospektivnih kliničnih študij krožijo domneve, naj bi metilendiamin (popravljeno: metilendianilin), ki se sprošča pri sterilizaciji z žarki gama, povzročal raka. V enaki meri kot pri sterilizaciji z žarki gama, se sprošča tudi pri parni sterilizaciji." Na podlagi izpostavljenih navedb strokovnjaka v strokovnem mnenju, ki jih Državna revizijska komisija v omenjenem delu v celoti sprejema, saj je strokovno mnenje rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko v "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure" ni dopustil sterilizacije "Sistemov za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvnih linij)" z žarki gama, dejansko ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Med prvim vlagateljem in naročnikom je namreč nesporno, da prvi vlagatelj (v "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure") ponuja proizvode proizvajalcev Asahi in Braun, sterilizirane z žarki gama. Naročnik prav tako za svoje zahteve v izpostavljenem delu ni uspel izkazati objektivno upravičenih razlogov, pri čemer Državna revizijska komisija ugotavlja, da je očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    Ob navedenem Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da argument "Razen tega imamo v Centru za dializo v KC dolgoletne dobre izkušnje s parno steriliziranimi dializatorji in zato ne nameravamo spreminjati naše dobre klinične prakse" v konkretnem primeru ni dejansko in pravno relevanten za odločitev o izpostavljenem očitku prvega vlagatelja. Dolgoletne dobre izkušnje s parno steriliziranimi dializatorji so sicer v strokovnem smislu gotovo zelo pomemben dejavnik pri delu zdravnikov, saj pomenijo zaupanje v dializatorje, ki jih uporabljajo pri svojem delu z bolniki, ne morejo pa biti dolgoletne dobre izkušnje razlog, ki bi deloval omejevalno in a priori odklonilno do preostalih vrst sterilizacije (konkretno sterilizacije z žarki gama), ki so enakovredne po učinkovitosti in varnosti. Navedeno stališče še posebej velja ob ugotovitvi strokovnjaka, da se "Po mednarodnih standardih (AJKS 2006; 48 suppl.1: S1-S322)"â?? priporoča â??"tako parna sterilizacija kot sterilizacija z žarki gama in beta. Po literaturi brez dobrih prospektivnih kliničnih študij krožijo domneve, naj bi metilendiamin (popravljeno: metilendianilin), ki se sprošča pri sterilizaciji z žarki gama, povzročal raka. V enaki meri kot pri sterilizaciji z žarki gama, se sprošča tudi pri parni sterilizaciji."

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da naročnik v sklopu 2 zahteva originalne krvne linije za ponujene hemofiltracijske monitorje prirejene za on-line HF, skladno z 32. členom ZJN-1 pa bi moral dovoliti paralele.

    Prvi odstavek 32. člena ZJN-1 preprečuje oziroma prepoveduje naročniku določiti takšne tehnične specifikacije, ki bi posamezne (potencialne) ponudnike ali več (potencialnih) ponudnikov v odnosu do ostalih (potencialnih) ponudnikov postavljale neupravičeno (iz neobjektivnih razlogov) v boljši oziroma ugodnejši položaj ali pa jih neupravičeno izločile. Navedena določba pomeni tudi spoštovanje načela zagotavljanja konkurence med ponudniki kot enega od temeljnih načel javnega naročanja (5. člen ZJN-1), saj a priori ne prepoveduje določenih konkretnih tehničnih specifikacij, prepoveduje pa uporabo tistih tehničnih specifikacij, za katere ni objektivno upravičenih razlogov. Prvi stavek drugega odstavka 32. člena ZJN-1 namreč nedvoumno določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Opravičljivost je v tem primeru odvisna od naročnikovih objektivnih potreb in ne od ponudnikovih subjektivnih okoliščin.

    ZJN-1 torej domneva, da je zapis določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev nedopusten, pri čemer pa naročniku omogoča, da zatrjuje (in dokaže) nasprotno. Dokazno breme je v tem primeru torej na naročniku (obrnjeno dokazno breme).

    V povzetku doslej navedenega gre zaključiti, da je naročnik upravičen sam določiti predmet javnega naročila in zahteve glede le-tega. Ker pa vsaka tehnična ali druga zahteva potencialne ponudnike diferencira na tiste, ki takšno zahtevo izpolnjujejo, in tiste, ki jo ne, s tem pa določa tudi krog potencialnih ponudnikov, mora biti za svoje zahteve naročnik zmožen izkazati objektivno upravičene razloge. V kolikor slednjih ne uspe izkazati, naročnikova zahteva (potencialne) ponudnike ne le diferencira, temveč jih tudi diskriminira (ustvarja torej objektivno neupravičeno razlikovanje med njimi), takšna zahteva pa ni skladna z načelom enakopravnosti med ponudniki (5. člen ZJN-1) kot tudi ne z eno od konkretizacij izpostavljenega načela, ki je podana v 32. členu ZJN-1.

    V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove razpisne dokumentacije za "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure" na strani 14 izhaja zahteva "A) Sistemi za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvne linije)"â?? â??"originalne krvne linije za ponujene hemofiltracijske monitorje prirejene za on-line HF". Naročnik je v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (številka 6) enega od potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo "Kaj pomeni originalen" Ali gre samo za izdelke proizvajalcev Gambro/Hospal (sklop 1), Gambro/Hospal (sklop 2,3,4), Fresenius (sklop 3,4) ali se lahko ponudijo tudi paralele"", odgovoril z "Originalen potrošni material razumemo kot izdelan v matični tovarni, ki izdeluje tudi hemodializne monitorje. Paralel za sklop 1 in 2 ne morete ponuditi, sklop 3 in 4 se ponudita kot celota. Gambro in Hospal sta različni firmi."

    Prav tako je Državna revizijska komisija v povezavi z doslej navedenim strokovnjaku zastavila naslednja tri vprašanja:
    - "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da za obstoječe hemofiltracijske monitorje (Gambro AK 200 U S), prirejene za on-line hemofiltracijo, zahteva le originalne krvne linije"" (vprašanje številka 15),
    - "Ali se lahko na obstoječih hemofiltracijskih monitorjih naročnika uporabljajo tudi neoriginalne krvne linije"" (vprašanje številka 16),
    - "Ali bi se v primeru uporabe neoriginalnih krvnih linij na obstoječih hemofiltracijskih monitorjih naročnika lahko povečala možnost zapletov v dializnem procesu oziroma ali bi to lahko pomenilo povečanje tveganja za dializne bolnike"" (vprašanje številka 17).

    Strokovnjak je na prvo citirano vprašanje odgovoril "Za hemofiltracijski monitor za on-line hemofiltracijo je naročnik"â?? â??"upravičen zahtevati originalne krvne linije. Sicer meritve, nadzor in vodenje hemofiltracije niso zanesljivi"â??, na drugo citirano vprašanje "Na obstoječih hemofiltracijskih monitorjih naročnika je mogoče uporabljati tudi neoriginalne krvne linije. V tem primeru pa gre za improvizacijo. Največje napake so možne pri meritvi volumna krvi, ki je merilo za koncentracijo hemoglobina. Od tega pa je odvisna hitrost nadomeščanja raztopine", na tretje citirano vprašanje pa "V primeru uporabe neoriginalnih krvnih linij na obstoječih hemofiltracijskih monitorjih naročnika bi se lahko povečala možnost zapletov oz. tveganje za bolnike." Strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu in v smislu citiranih odgovorov strokovnjaka prvi vlagatelj ni oporekal (v drugem odstavku odgovora na strokovno mnenje je prvi vlagatelj zapisal, da "se povsem strinja z veliko večino odgovorov strokovnjaka, podanih v strokovnem mnenju", v nadaljevanju odgovora na strokovno mnenje pa strokovnjaku, kot zapisano, v smislu citiranih odgovorov ni oporekal), naročnik pa je v odgovoru na strokovno mnenje v izpostavljenem delu med drugim zapisal, da â??"je strokovnjak pravilno ugotovil, da je zahteva upravičena"â?? ter â??"da je za on-line hemofiltracijo, ki omogoča produkcijo sterilne infuzijske raztopine do 150 l, ki se med eno proceduro infundira (vtoči) v bolnika, nikakršna improvizacija ne pride v poštev in v kolikor ta pogoj ne bi bil izpolnjen, je izpeljava takega postopka nevarna, neetična"â??

    Državna revizijska komisija v omenjenem delu v celoti sprejema vse izpostavljene ugotovitve strokovnjaka, saj je strokovno mnenje rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija daje strokovno mnenje v omenjenem delu dovolj jasen odgovor glede obravnavanega očitka prvega vlagatelja. Na podlagi izpostavljenih vprašanj Državne revizijske komisije in odgovorov strokovnjaka je tako mogoče nesporno zaključiti, da so v konkretnem primeru v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene (strokovne) tehnične zahteve v "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure" po originalnih krvnih linijah za ponujene hemofiltracijske monitorje, prirejene za on-line HF. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik glede hemofiltracijskega monitorja za on-line hemofiltracijo upravičen zahtevati originalne krvne linije, saj sicer meritve, nadzor in vodenje hemofiltracije niso zanesljivi, v primeru uporabe neoriginalnih krvnih linij na obstoječih hemofiltracijskih monitorjih naročnika pa bi se lahko povečala tudi možnost zapletov oziroma tveganje za bolnike. Prav gotovo ob zapisanem ne gre spregledati javnega interesa, ki v konkretnem primeru vsekakor pretehta zasebnega in je prav gotovo v tem, da se vsakemu bolniku posebej, vselej, ob vsakem trenutku, v vsakršnem stanju in v vsakršnih razmerah, zagotovi optimalno medicinsko oskrbo in pomoč, s čim manjšo verjetnostjo zapletov oziroma tveganja za bolnike same in njihovo klinično stanje. Velja poudariti tudi to, da je zdravnik (naročnik) tisti, ki odgovarja za svoje delo po pravilu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Na podlagi vsega doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    Državna revizijska komisija nadalje prvega vlagatelja opozarja, da je v svoji odločitvi, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, odločala na podlagi drugačnega dejanskega stanja, prav tako pa se ni opredeljevala do tedanjih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na "originalne krvne linije za ponujene hemofiltracijske monitorje prirejene za on-line HF". Iz sklepa Državne revizijske komisije številka 018-406/06-44-3986, izdanega dne 27. decembra 2006, namreč nesporno izhaja, da se je v tedanjem zahtevku za revizijo prvega vlagatelja Državna revizijska komisija med ostalim opredeljevala le do zahteve naročnika, da mora ponudnik z dvema mnenjema izkazati kompatibilnost dializatorjev, dializnih sistemov oziroma vsega razpisanega materiala z obstoječimi monitorji proizvajalca Gambro in Hospal.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da je "6 alinea tč A sklopa 2 tudi v nasprotju z razpisno dokumentacijo in nerazumljiva, saj predmet javnega naročila niso hemofiltracijski monitorji in ni jasno kaj pomeni ponujeni hemofiltracijski monitorji." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, s katero določbo oziroma katerimi določbami razpisne dokumentacije naj bi bila "6 alinea tč A sklopa 2" v nasprotju (prvi vlagatelj te določbe oziroma teh določb v zahtevku za revizijo namreč niti ne izpostavi), prav tako pa tudi ne, v čem naj bi bila nerazumljivost "6 alinee tč A sklopa 2", saj razpisna dokumentacija tudi v "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure" govori o zagotavljanju hemofiltracijskih monitorjev s strani izbranega dobavitelja (iz besedne zveze "Izbrani dobavitelj zagotovi"â??). Res je sicer, da je predmet javnega naročila nakup dializnega materiala, vendar pa naročnik v okviru predmeta javnega naročila zahteva tudi zagotovitev hemofiltracijskih monitorjev. Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti, v čem naj bi bila nejasnost pomena "ponujeni hemofiltracijski monitorji". 4. oziroma 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN nedvoumno določata, da mora (prvi) vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Ker Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, je meritorno obravnavala le tiste navedbe iz zahtevka za revizijo, ki jih je vlagatelj konkretiziral. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (kot to velja za navedbo prvega vlagatelja, da je "6 alinea tč A sklopa 2 tudi v nasprotju z razpisno dokumentacijo in nerazumljiva, saj predmet javnega naročila niso hemofiltracijski monitorji in ni jasno kaj pomeni ponujeni hemofiltracijski monitorji.") oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

    Državna revizijska komisija se je v nadaljevanju lotila očitka prvega vlagatelja, da je iz razloga, ker je v razpisni dokumentaciji za "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure" zahtevana membrana iz poliamida, ni pa navedeno, da so dopustne paralele (proizvajalec sintetične membrane iz poliamida je po zatrjevanju prvega vlagatelja le Gambro), takšna določba v nasprotju z 32. in 23. členom ZJN-1. Prvi vlagatelj še dodaja, da mu je naročnik glede dializnih membran za "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure" â??"podal nekonkretne odgovore". V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija najprej ugotavljala, ali je naročnik prvemu vlagatelju glede dializnih membran za "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure" dejansko "podal nekonkretne odgovore". Državna revizijska komisija je vsled navedenega vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod "SKLOPOM 2: On-line hemofiltracijske procedure" postavil sledečo strokovno zahtevo:
    "B) Hemofiltri:
    visokoprepustna sintetična membrana iz poliamida (UF koeficient â"Ą 33 ml/h/mmHg/) sterilizirani s paro
    površina 2.4 +/- 0.2m²"â??

    Državna revizijska komisija je na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotovila tudi, da je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (vprašanje številka 4) enega od potencialnih ponudnikov "Ali lahko v sklopu 2 ponudimo svojo paralelo hemofiltra s polisulfonsko membrano"" odgovoril "Vprašanje je preveč splošno, s premalo podatkov o filtru, ki ga ponujate, zato vam na vprašanje ne moremo odgovoriti." Prav tako je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, na vprašanje (vprašanje številka 7) enega od potencialnih ponudnikov "Ali lahko v sklopih 2, 3 in 4 ponudimo svojo paralelo dializatorjev s polisulfonsko membrano, ki so enako varne, zanesljive in brez znakov povečane koagulabilnosti, tako kot to velja za zahtevane dializatorje z membrano iz poliamida oz. helixon-a" odgovoril "Zaradi premalo podatkov o paraleli hemodializatorja vam odgovora ne moremo dati".

    Prvi odstavek 23. člena ZJN-1 jasno določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, 25. člen ZJN-1 pa ureja spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na zastavljeni mu vprašanji dejansko ni jasno odgovoril, poleg tega pa potencialnemu ponudniku, ki je citirani vprašanji zastavil, v fazi pred vložitvijo zahtevka za revizijo s strani prvega vlagatelja tudi ni pojasnil, kateri so tisti podatki o paraleli hemodializatorja oziroma o ponujenem filtru, ki bi jih naročnik s strani potencialnega ponudnika, ki mu je vprašanje zastavil, potreboval, da bi mu na vprašanje lahko jasno in nedvoumno odgovoril. Naročnik je namreč šele v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja navedel, da je običajno â??"pri karakteristikah dializatorjev potrebno navesti vrsto membrane, sterilizacijski postopek, površino membrane, hidravlično permeabilnost, klirense za sečnino, kreatinin, fosfor, beta2 mikroglobulin." Posledično naročnik slednje citiranega pojasnila (pisnega odgovora) tudi ni posredoval vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil tretji odstavek 25. člena ZJN-1 (v povezavi s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1), ki določa, da ima katerikoli potencialni ponudnik pravico zahtevati dodatna pojasnila ali obvestila v zvezi z razpisno dokumentacijo najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mora potencialnim ponudnikom (jasen) pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, obvestilo pa tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Prvi vlagatelj iz navedenega razloga, kakor v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi sam, ni mogel pripraviti pravilne ponudbe, zato je izkoristil pravno varstvo na podlagi ZRPJN in vložil zahtevek za revizijo. Skladno z doslej navedenim Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da mora v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na obe vprašanji, ki sta mu bili zastavljeni glede na tretji odstavek 25. člena ZJN-1, to je
    - vprašanje številka 4, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, ki se glasi: "Ali lahko v sklopu 2 ponudimo svojo paralelo hemofiltra s polisulfonsko membrano""
    - vprašanje številka 7, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, ki se glasi: "Ali lahko v sklopih 2, 3 in 4 ponudimo svojo paralelo dializatorjev s polisulfonsko membrano, ki so enako varne, zanesljive in brez znakov povečane koagulabilnosti, tako kot to velja za zahtevane dializatorje z membrano iz poliamida oz. helixon-a",
    oziroma potencialnemu ponudniku, ki mu je vprašanje zastavil, ustrezno pojasniti, kateri so tisti podatki o paraleli hemodializatorja oziroma o ponujenem filtru, ki bi jih potreboval, da bi na zastavljeno mu vprašanje lahko jasno in nedvoumno odgovoril. Naročnik mora določiti nov ustrezen rok za predložitev ponudb in rok za odpiranje ponudb, v kolikor vprašanja posegajo v vsebinsko spremembo razpisne dokumentacije, pa mora naročnik glede na obseg in vsebino sprememb tudi ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb (četrti odstavek 25. člena ZJN-1). Ob vsem doslej izpostavljenem mora naročnik postopati tudi v skladu s petim odstavkom 25. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da je očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    Glede na zaključek iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa Državna revizijska komisija ni obravnavala očitka prvega vlagatelja, da je iz razloga, ker je v razpisni dokumentaciji za "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure" zahtevana membrana iz poliamida, ni pa navedeno, da so dopustne paralele, takšna določba v nasprotju z 32. členom ZJN-1. Razlog, da Državna revizijska komisija izpostavljenega očitka prvega vlagatelja ni obravnavala, je v tem, da mora naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na obe (v prejšnjem odstavku citirani mu) vprašanji oziroma potencialnemu ponudniku, ki mu je vprašanje zastavil, ustrezno pojasniti, kateri so tisti podatki o paraleli hemodializatorja oziroma o ponujenem filtru, ki bi jih potreboval, da bi na zastavljeno mu vprašanje lahko jasno in nedvoumno odgovoril. Ker ustrezna odgovora naročnika zaenkrat nista znana, tudi ni mogoče vedeti ali bo naročnik za "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure" dopustil â??"paralelo dializatorjev s polisulfonsko membrano"â?? ali ne, zaradi česar o izpostavljenem očitku prvega vlagatelja v tem revizijskem postopku ni mogoče odločiti. Skladno z navedenim zaključkom prvemu vlagatelju tudi ni kršena njegova pravica do pravnega varstva, saj se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ZRPJN ne določata drugače (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). V kolikor bi torej morebiti prvi vlagatelj z novim zahtevkom za revizijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila naročniku (ponovno) očital, da je iz razloga, ker je v razpisni dokumentaciji za "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure" zahtevana membrana iz poliamida, ni pa navedeno, da so dopustne â??"paralele dializatorjev s polisulfonsko membrano"â?? ali katerakoli druga konkretna dializna membrana, takšna določba v nasprotju z 32. členom ZJN-1, bi Državna revizijska komisija o tem očitku odločala v novem revizijskem postopku po ZRPJN.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da â??"je bikarbonatni prašek v kapsuli vedno enak ali gre za in-line izvedbo ali ne, pa naj gre za Gambrov , Freseniusov ali Braunov proizvod. Zahteva originalen za on line je zavajajoča, saj tak prašek ne obstaja." V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod "SKLOPOM 2: On-line hemofiltracijske procedure" postavil sledečo strokovno zahtevo:
    "Alkalni del:
    Bikarbonatni prašek v kapsuli, originalen za on-line HF:"

    Državna revizijska komisija je glede izpostavljenega očitka prvega vlagatelja v tej zvezi strokovnjaku postavila naslednja vprašanja:
    - "Ali obstaja originalen prašek za on line HF"" (vprašanje številka 21),
    - "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da zahteva le originalen prašek za HF"" (vprašanje številka 22),
    - "Ali bi se v primeru uporabe neoriginalnega praška za HF lahko povečala možnost zapletov v dializnem procesu oziroma ali bi to lahko pomenilo povečanje tveganja za dializne bolnike"" (vprašanje številka 23).
    Iz odgovorov in ugotovitev strokovnjaka v strokovnem mnenju, ki jih Državna revizijska komisija v omenjenem delu v celoti sprejema, saj je strokovno mnenje rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila, nesporno izhaja, da "Ne obstaja originalni prašek", obstaja pa le originalni sistem za on-line hemofiltracijo. "Naročnik ima razloge, da uporablja na obstoječem aparatu" (kot izhaja iz razpisne dokumentacije za "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure" so naročnikovi "Obstoječi hemofiltracijski monitorji: 8X Gambro AK 200 U S") kapsulo istega proizvajalca", "Z nekaj improvizacije je možno tudi na obstoječih aparatih koristiti kapsulo proizvajalcev Bellco, Nipro in Braun", "Gambrov sistem"â?? pa â??"je univerzalen in je mogoče uporabljati tudi druge kapsule". Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija daje strokovno mnenje v omenjenem delu dovolj jasen odgovor glede obravnavanega očitka prvega vlagatelja.

    V povezavi s strokovnim mnenjem je v izpostavljenem delu prvi vlagatelj zapisal, da se z odgovorom sicer strinja, â??"vendar poudarja, da ni potrebna nobena improvizacija za izvedbo on- line hemofiltracije s praškom B.Braun na aparatu Gambro, ker ima aparat držalo, ki je kompatibilno z B.Braun kapsulo s praškom.
    Glede na navedeno oba načina on-line HF uporabljata na Gambro aparatih povsem enakovredno, ob pravilnem rokovanju osebja, brez improvizacije." Naročnik je v odgovoru na strokovno mnenje v izpostavljenem delu zapisal, da "ne glede na to, da je na monitorju Gambro AK 200 US mogoče uporabljati tudi neoriginalne bikarbonatne kapsule, pa to pri on-line HF ni preizkušeno in predstavlja improvizacijo, ki je nesprejemljiva. Z uporabo neoriginalnih kapsul se poveča možnost zapletov in pomeni večje tveganje za dializne bolnike.
    Zapleti z uporabo neoriginalnega potrošnega materiala pri on-line hemofiltraciji niso povezani z organizacijo in kakovostjo dela, kot trdi strokovnjak v odgovoru na vprašanje 23, ker je organizacija in kakovost dela vezana na izpeljavo postopka, nikakor pa ne more vplivati na postopke mešanja koncentratov z vodo in njihovega infundiranja v bolnika, ker to poteka povsem avtomatično, s stališča standardne hemodialize, z nepredstavljivo veliko hitrostjo." Strokovnjak je Državni revizijski komisiji dne 07. maja 2007 podal naslednje dodatno pojasnilo: â??"Mehanično držalo je le manjši del sistema pri dodajanju bikarbonatnega dela infuzata. Uporaba neoriginalnega bikarbonatnega sistema pri hemofiltraciji sicer malenkostno vendar kljub vsemu lahko povečuje možnost zapletov in zamenjav."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da strokovnjak v strokovnem mnenju razmejuje pojme originalni prašek in originalni sistem, pri čemer originalni prašek za on-line HF ne obstaja, obstaja pa originalni sistem za on-line hemofiltracijo. Glede na zaključek, da "Bikarbonatni prašek v kapsuli, originalen za on-line HF", ne obstaja, naročnik pa v razpisni dokumentaciji postavlja zahtevo po originalnem prašku, potencialni ponudniki v navedenem delu razpisne dokumentacije dejansko ne morejo pripraviti pravilne ponudbe, s čimer je kršen prvi odstavek 23. člena ZJN-1, katerega kršitev tudi smiselno zatrjuje prvi vlagatelj. Prvi odstavek 23. člena ZJN-1, kakor je bilo to že izpostavljeno, določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, obstoječa razpisna dokumentacija v izpostavljenem delu pa tega ne omogoča. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    Državna revizijska komisija je kot naslednji obravnavala očitek prvega vlagatelja, da je sklop 2 "oblikovan tako, da je vezan potrošni material"â??, â??"ki za Gambrov monitor morajo biti originalne, v sklopu skupaj z ostalim potrošnim materialom - hemofilter, kapsule z bikarbonatnim prahom, dezinfekcijska sredstva, ki bi jih lahko ponudili tudi drugi ponudniki in vlagatelj." V povezavi z navedenim očitkom prvega vlagatelja je strokovnjak Državni revizijski komisiji na vprašanje "Ali razmejitev prvega vlagatelja glede potrošnega materiala, ki je vezan na Gambrove monitorje in mora biti originalen, od tistega, ki ni vezan na Gambrove monitorje in ni nujno, da je originalen, drži"" pojasnil, da je "brez kakršnegakoli tveganja"â?? â??"mogoče zamenjati dezinficiens." Pojasnilo strokovnjaka, ki ga Državna revizijska komisija v celoti sprejema, je nedvoumno in jasno, na njegovi podlagi pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče v "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure" brez kakršnegakoli tveganja zamenjati le dezinficiens (dezinfekcijsko sredstvo). Ob upoštevanju naročnikovega odgovora (odgovora številka 4) v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, iz katerega izhaja, da mora ponudnik vedno obvezno ponuditi celoten sklop, Državna revizijska komisija poudarja, da je sicer res, da naročnik sklope oblikuje ob upoštevanju načela gospodarnosti, vendar pa jih mora oblikovati tudi v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, ki jih določa ZJN-1. Naročnik je torej s tem, ko je v "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure", kakor je oblikovan, vključil tudi dezinficiens (dezinfekcijsko sredstvo), poleg tega pa zahteval, da mora ponudnik vedno obvezno ponuditi celoten sklop, dejansko ravnal v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), ki določa, da naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je torej izpostavljeni očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da bi naročnik "v sklopu 2 moral dovoliti, da se ponudi namesto kislega koncentrata v vrečki in kapsuli z Nacl tudi tekoči kisli koncentrat v kanistru, ker iz navodil za uporabo aparatov Gambro izhaja, da se lahko uporablja tudi tekoči koncentrat. Kisle koncentrate v vrečki in kapsulah z Nacl proizvaja izključno Gambro, tako da vlagatelj tega ne more ponuditi in je takšna določba v nasprotju z 32. čl. ZJN-1." V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod "SKLOPOM 2: On-line hemofiltracijske procedure" postavil sledečo strokovno zahtevo:
    "C) Koncentrati za hemofiltracijo:
    Kisli del:
    hermetično zaprti koncentrat elektrolitov v vrečki ("minor electrolytes"), skupaj s pripadajočim NaCl v obliki prahu v kapsuli"â??
    â??"originalni za obstoječi ali ponujeni monitor".

    Državna revizijska komisija je glede izpostavljenega očitka prvega vlagatelja v tej zvezi strokovnjaku postavila med drugim tudi naslednja vprašanja:
    - "Ali je res, da bi naročnik v sklopu 2 moral dovoliti, da se ponudi namesto kislega koncentrata v vrečki in kapsuli z NaCl tudi tekoči kisli koncentrat v kanistru, saj naj bi se na aparatih Gambra lahko uporabljal tudi ta"" (vprašanje številka 24),
    - "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da zahteva kisli koncentrat v vrečki in kapsuli z NaCl"" (vprašanje številka 25),
    - "Ali bi lahko naročnik uporabljal tudi tekoči kisli koncentrat v kanistru"" (vprašanje številka 28),
    - "Ali bi se v primeru uporabe tekočega kislega koncentrata v kanistru lahko povečala možnost zapletov v dializnem procesu oziroma ali bi to lahko pomenilo povečanje tveganja za dializne bolnike"" (vprašanje številka 29).
    Iz odgovorov in ugotovitev strokovnjaka v strokovnem mnenju, ki jih Državna revizijska komisija v omenjenem delu v celoti sprejema, saj je strokovno mnenje rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila, nesporno izhaja, da "Naročniku ni treba dopustiti, da se namesto sterilnega koncentrata v vrečki in kapsuli z NaCl dovoli tudi tekoči kisli koncentrat v kanistru." Strokovnjak, katerega mnenje Državna revizijska komisija v tem delu v celoti sprejema, je pojasnil, da se tekoči kisli koncentrat v kanistru sicer lahko uporablja, vendar pa ta sistem ni sterilen, kar pomeni, da za nadomestno tekočino pride do vzvratne filtracije endotoksinov (backfiltration) z možnimi pirogenimi in še drugimi kliničnimi reakcijami. "V primeru uporabe kislega koncentrata iz kanistra se lahko poveča možnost zapletov pri dializnem zdravljenju s pirogenimi reakcijami in aktivacijo interlevkinskega sistema."

    V povezavi s strokovnim mnenjem je v izpostavljenem delu prvi vlagatelj zapisal, da se s trditvijo strokovnjaka, da je sistem z uporabo tekočega kislega koncentrata, pri izvedbi on-line HF na aparatih Gambro, nesterilen, pa tudi, da lahko pride do vzvratne filtracije endotoksinov (backfiltration) z možnimi pirogeni in še drugimi kliničnimi reakcijami, â??"strinja v delu, da je NaCl v kapsuli sterilen, v raztopini pa ne. Vendar sterilnost dialize ni odvisna od agregatnega stanja koncentrata temveč od filtrov, ki zagotavljajo čistočo vode in raztopin:
    Vsi aparati, ki se uporabljajo za procedure HF online in HDF online imajo vgrajena 2 ultrafiltra za "ultračisto vodo". En ultrafilter je zato, da dodatno filtrira vodo, ki jo pridobimo s postopkom reverzne osmoze, drugi pa filtrira dializno raztopino, ki nato pride do dializatorja. S tem se prepreči kakršnakoli nevarnost za bolnika v smislu endotoksinov oz.sterilnosti. Starejši sistemi te rešitve niso imeli"â?? â??"Vsi aparati, ki se uporabljajo v RS so prirejeni tako, da zagotavljajo želene procedure na različne načine. Stvar osebne odločitve je, za katerega se odloči posamezen vodja dializnega centra. Je pa najbolj pomembno pravilno rokovanje osebja, ki dela na dializi in to pri vseh aparatih in z vsemi raztopinami.
    Aparati podjetja Braun za izvedbo HF in HDF on-line procedur zagotavljajo popolnoma varno in učinkovito izvedbo omenjenih procedur s kislimi raztopinami v tekoči obliki.
    V 8 letni uporabi omenjenih aparatov v dializnih centrih Slovenije ni nikoli prišlo do kakršnih koli komplikacij. Proizvajalec se je držal vseh standardov, ki veljajo pri izdelavi aparatov, kar omogoča strokovnemu osebju enostavno in varno rokovanje ob upoštevanju standardnih procedur: poznavanje procedur, redna menjava ultrafiltrov na 150 procedur, redni LAL testi. Vsi dializni centri, ki uporabljajo Braunove aparate pa imajo tudi ustrezne reverzne osmoze."

    Naročnik je v odgovoru na strokovno mnenje v izpostavljenem delu zapisal, da "Na kislih koncentratih v vrečkah oz. kapsulah vztraja"â?? â??"iz naslednjih razlogov:
    1) Ker so tehnološko naprednejši in zagotavljajo večjo varnost pri sterilnosti dializata/infuzata
    2) Ker je koncentrat v prahu več kot 4x lažji od ustreznega kislega koncentrata v tekoči obliki ter tudi ustrezno manjše prostornine.
    Omenjene prednosti omogočajo bistveno lažje skladiščenje in transport v zelo omejenih prostorih preobremenjenega Centra za hemodializo"â?? â??"Bistveno manjša teža koncentratov v prahu pa pomembno manj fizično obremenjuje sicer zelo obremenjene sestre na dializi, ki koncentrate prenašajo med svojim delom. S kislim koncentratom v obliki tekočine v vrečki oz. v obliki kapsul s prahom imamo odlične izkušnje že vrsto let. Kisli koncentrati v obliki koncentriranih raztopin v vrečki in v obliki prahu so tehnološko naprednejši in zagotavljajo večjo varnost in večjo kvaliteto zdravljenja."

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija strokovnjaka dne 24. in dne 27. aprila 2007 zaprosila za dodatno pojasnilo, strokovnjak pa je Državni revizijski komisiji dne 07. maja 2007 podal naslednje dodatno pojasnilo: â??"Ultrafiltri za infuzat povsem preprečij prehajanje bakterij in virusov, ni pa povsem zanesljivo preprečevanje prehoda endotoksinskih molekul v kri. Test LAL je sicer zanesljiv, vendar grob"â?? â??"s strokovnega stališča pa je zaprti sistem varnejši, zanesljivejši." Ob citiranem dodatnem pojasnilu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je strokovnjak ponovno potrdil, da je s strokovnega stališča zaprti sistem varnejši in zanesljivejši, saj ultrafiltri za infuzat povsem preprečijo prehajanje bakterij in virusov, ni pa povsem zanesljivo preprečevanje prehoda endotoksinskih molekul v kri. Glede na navedeno in glede na siceršnjo občutljivost področja dialize, ki pomembno vpliva na življenje in zdravje prenekaterega (dializnega) bolnika, je potrebno pri postopkih dialize postopati zelo strokovno, natančno in previdno, saj so lahko posledice (za ljudi) mnogo hujše kakor na mnogih drugih področjih javnega naročanja.

    Državna revizijska komisija še poudarja, da sicer resnično razume dejanske razloge, ki jih je v odgovoru na strokovno mnenje zapisal naročnik in zaradi katerih vztraja na kislih koncentratih v vrečkah oziroma kapsulah (vključno z občutno razliko v teži in prostornini med koncentratom v prahu in ustreznim kislim koncentratom v tekoči obliki ter z razliko v fizični obremenjenosti sester na dializi), vendar pa poudarja, da izpostavljeni argumenti sami po sebi niso takšni, da bi skladno z ZJN-1 in njegovimi temeljnimi načeli objektivno opravičevali postavljene (strokovne) tehnične zahteve v "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure". Izpostavljene navedbe naročnika lahko zgolj dodatno in podredno pridonesejo k objektivni opravičenosti postavljenih (strokovnih) tehničnih zahtev, nikakor pa jih ne morejo primarno tvoriti. Objektivno opravičenost postavljenih (strokovnih) tehničnih zahtev namreč v konkretnem primeru v prvi vrsti tvori dejstvo, da sistem tekočega kislega koncentrata v kanistru ni sterilen, kar pomeni, da za nadomestno tekočino pride do vzvratne filtracije endotoksinov (backfiltration) z možnimi pirogenimi in še drugimi kliničnimi reakcijami, v primeru uporabe kislega koncentrata iz kanistra pa se lahko poveča tudi možnost zapletov pri dializnem zdravljenju s pirogenimi reakcijami in aktivacijo interlevkinskega sistema. Zaprti sistem je tako varnejši in zanesljivejši, saj ultrafiltri za infuzat povsem preprečijo prehajanje bakterij in virusov, ni pa povsem zanesljivo preprečevanje prehoda endotoksinskih molekul v kri. V tem pogledu je torej pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja zatrjuje, da bi bilo "Kakršnokoli pristajanje na improvizacije pri zdravljenju z on-line HF"â?? â??"nestrokovno, potencialno nevarno za bolnikovo zdravje in življenje in s tem neetično"â?? Strokovnjak je namreč v odgovoru na vprašanje Državne revizijske komisije številka 25 jasno zapisal, da so kanistri â??"improvizacija in možne so posledice, kot so opisane"â?? Prav tako je pritrditi naročniku, da kisli koncentrati v obliki koncentriranih raztopin v vrečki in v obliki prahu zagotavljajo večjo varnost zdravljenja. Ob izpostavljenih zaključkih tako ni mogoče prezreti javnega interesa, ki v konkretnem primeru vsekakor pretehta zasebnega in je prav gotovo v tem, da se vsakemu bolniku posebej, vselej, ob vsakem trenutku, v vsakršnem stanju in v vsakršnih razmerah, zagotovi optimalno dializno zdravljenje in on-line hemofiltracijsko proceduro, s čim manjšo verjetnostjo zapletov s pirogenimi reakcijami in aktivacijo interlevkinskega sistema, pri preprečevanju prehoda endotoksinskih molekul v kri pa tudi (morebitnimi) drugimi neželenimi kliničnimi reakcijami. Velja poudariti tudi to, da je zdravnik (naročnik) tisti, ki odgovarja za svoje delo po pravilu skrbnosti dobrega strokovnjaka.

    Na podlagi izpostavljenih vprašanj Državne revizijske komisije, odgovorov prvega vlagatelja in naročnika na strokovno mnenje ter odgovorov, pojasnil in dodatnih pojasnil strokovnjaka gre v povzetku navedenega zaključiti, da so v konkretnem primeru v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene (strokovne) tehnične zahteve v "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure", ki se glasijo "hermetično zaprti koncentrat elektrolitov v vrečki ("minor electrolytes"), skupaj s pripadajočim NaCl v obliki prahu v kapsuli"â?? â??"originalni za obstoječi ali ponujeni monitor". Na podlagi vsega doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da "Poliamidne dializatorje proizvaja samo en proizvajalec in sicer Gambro iz švedske. Paralele tem dializatorjem so vse ostale sintetične membrane, med njimi tudi polisulfonske"â?? â??"Da bi lahko ponudili vsi ponudniki enakopravno bi moral biti predmet naročila: sintetične membrane ali poliamidne membrane ali podobno, kot to zahteva tudi 32 čl. ZJN-1." V povezavi z navedenim očitkom prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je o njem že odločila in sicer na straneh 35 in 36 obrazložitve tega sklepa, zato ga v tem delu ni ponovno obravnavala oziroma se do njega opredeljevala. Pač pa Državna revizijska komisija v povezavi s slednje zapisanim zaključkom zgolj še dodatno ugotavlja, da se prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo v dokaz svojih navedb med drugim sklicuje na "članek v reviji Membrana letter št. 1/04" (pri čemer ne pojasni natanko, kateri članek v omenjeni reviji naj bi dejansko dokazoval njegove navedbe), na "revijo Biomaterials št. 12(2002) str. 3131-3140" in "prospekt GAMBRO". Državna revizijska komisija prvega vlagatelja opozarja na drugi odstavek 226. člena ZPP, katerega določbe se glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, v povezavi z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo tudi v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, ki določa, da mora biti listini, na katero se stranka sklicuje v dokaz svojih navedb, sestavljeni v tujem jeziku, priložen tudi overjen prevod. Kljub temu, da prvi vlagatelj izpostavljeni določbi ZPP ni sledil, je Državna revizijska komisija vpogledala v listine, na katere se prvi vlagatelj sklicuje v dokaz svojih navedb (v reviji "Membrane letter" številka 1/04 zlasti v članek "THE WORLD OF DIALYSIS MEMBRANES"), ter ugotovila, da izpostavljeni dokazi zaključka, zapisanega na straneh 35 in 36 obrazložitve tega sklepa, (v konkretnem revizijskem postopku) ne morejo spremeniti. Prvi vlagatelj namreč listine, na katere se sklicuje v dokaz svojih navedb, predlaga v povezavi z njegovo navedbo "Paralele tem dializatorjem so vse ostale sintetične membrane, med njimi tudi polisulfonske"â??

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitke prvega vlagatelja, ki se nanašajo na "SKLOP 3: Bikarbonatna hemodializa". Uvodoma je tako Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da se je naročnik v odgovoru na vprašanje, "Ali lahko v sklopu 3 ponudimo svojo paralelo dializatorja s polisulfonsko membrano"", "izgovoril, da nima dosti podatkov in da zato odgovora ne more dati, ni pa definiral kakšne podatke bi rabil, da bi lahko odgovoril." V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogedala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (vprašanje številka 14) enega od potencialnih ponudnikov "Ali lahko v sklopu 3 ponudimo svojo paralelo dializatorja s polisulfonsko membrano"" odgovoril "Vprašanje je premalo specificirano zato vam nanj ne moremo odgovoriti." Prav tako je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, na vprašanje (vprašanje številka 7) enega od potencialnih ponudnikov "Ali lahko v sklopih 2, 3 in 4 ponudimo svojo paralelo dializatorjev s polisulfonsko membrano, ki so enako varne, zanesljive in brez znakov povečane koagulabilnosti, tako kot to velja za zahtevane dializatorje z membrano iz poliamida oz. helixon-a" odgovoril "Zaradi premalo podatkov o paraleli hemodializatorja vam odgovora ne moremo dati".

    Prvi odstavek 23. člena ZJN-1 jasno določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, 25. člen ZJN-1 pa ureja spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na citirani zastavljeni mu vprašanji dejansko ni jasno odgovoril, poleg tega pa potencialnemu ponudniku, ki je vprašanji zastavil, v fazi pred vložitvijo zahtevka za revizijo s strani prvega vlagatelja tudi ni pojasnil, kateri so tisti podatki, ki bi jih zastavljeni vprašanji morali vsebovati, da bi naročnik lahko jasno in nedvoumno odgovoril. Naročnik je namreč šele v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja navedel, da bi moral ponudnik "navesti kot osnovne podatke, brez naročnikove sugestije, poleg vrste membrane še, sterilizacijski postopek, površino membrane, hidravlično permeabilnost, klirense za sečnino, kreatinin, fosfor, beta2 mikroglobulin." Posledično naročnik slednje citiranega pojasnila (pisnega odgovora) tudi ni posredoval vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil tretji odstavek 25. člena ZJN-1 (v povezavi s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1), ki določa, da ima katerikoli potencialni ponudnik pravico zahtevati dodatna pojasnila ali obvestila v zvezi z razpisno dokumentacijo najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mora potencialnim ponudnikom (jasen) pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, obvestilo pa tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Prvi vlagatelj iz navedenega razloga ni mogel pripraviti pravilne ponudbe, zato je izkoristil pravno varstvo na podlagi ZRPJN in vložil zahtevek za revizijo. Skladno z doslej navedenim Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da mora v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na obe vprašanji, ki sta mu bili zastavljeni glede na tretji odstavek 25. člena ZJN-1, to je
    - vprašanje številka 14, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, ki se glasi: "Ali lahko v sklopu 3 ponudimo svojo paralelo dializatorja s polisulfonsko membrano""
    - vprašanje številka 7, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, ki se glasi: "Ali lahko v sklopih 2, 3 in 4 ponudimo svojo paralelo dializatorjev s polisulfonsko membrano, ki so enako varne, zanesljive in brez znakov povečane koagulabilnosti, tako kot to velja za zahtevane dializatorje z membrano iz poliamida oz. helixon-a",
    oziroma potencialnemu ponudniku, ki mu je vprašanji zastavil, ustrezno pojasniti, kateri so tisti osnovni podatki, ki bi jih potreboval, da bi na zastavljeni mu vprašanji lahko jasno in nedvoumno odgovoril. Naročnik mora določiti nov ustrezen rok za predložitev ponudb in rok za odpiranje ponudb, v kolikor vprašanja posegajo v vsebinsko spremembo razpisne dokumentacije, pa mora naročnik glede na obseg in vsebino sprememb tudi ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb (četrti odstavek 25. člena ZJN-1). Ob vsem doslej izpostavljenem mora naročnik postopati tudi v skladu s petim odstavkom 25. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da je očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da je zahteva "V sklopu 3"â?? â??"pod tč. A Sistemi za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvne linije)" po sterilizaciji s paro ali beta žarki postavljena "izključno z namenom priviligirati določene ponudnike", naročnik pa bi moral â??"dovoliti krvno linijo tudi s sterilizacijo v gama žarki, tudi merilo za 3 sklop ni ustrezno, saj je sterilizacija z gama žarki enako kvalitetna kot z beta žarki ali in-line parna sterilizacija." V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod "SKLOPOM 3: Bikarbonatna hemodializa" postavil sledečo strokovno zahtevo:
    "A) Sistemi za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvne linije)"
    â??
    "sterilizacija s paro ali beta žarki".

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (številka 1) enega od potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo "Zakaj ni dovoljena sterilizacija z gama žarki"", odgovoril z "Na vprašanje smo že odgovorili (8.1.07)". Naročnik je v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/2-06, z dne 08. januarja 2007, podal odgovor glede sklopov 2, 3 in 4, ko je na vprašanje (številka 1) "Zakaj"â?? â??"omejujete načine sterilizacije le na postopke s paro, in-line parno sterilizacijo in beta žarčenje"" odgovoril: "Parna sterilizacija je priporočena s strani European Best Practice Guidelines, 2002, je pa tudi dolgoletna praksa v Centru za dializo KC Ljubljana. Parno sterilizacijo zagotavlja tudi večina renomiranih svetovnih proizvajalcev dializne opreme." Prav tako je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, na vprašanje (številka 6) enega od potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo "Ali lahko v sklopih 2, 3 in 4, kjer dovoljujete, da so proizvodi sterilizirani z beta žarki, ponudimo proizvode sterilizirane z gama žarki"", odgovoril z "Ne".

    Prav tako je Državna revizijska komisija v povezavi z doslej navedenim strokovnjaku zastavila predvsem naslednja vprašanja:
    - "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da zahteva sterilizacijo krvnih linij (samo) s paro ali beta žarki"" (vprašanje številka 30),
    - "Ali bi lahko naročnik uporabljal tudi krvne linije, sterilizirane z gama žarki"" (vprašanje številka 32),
    - "Ali je sterilizacija z gama žarki enakovredna sterilizaciji s paro in beta žarki oziroma enako kvalitetna kot sterilizacija s paro in beta žarki" Je katera od njih bolj škodljiva kot druga in če, katera"" (vprašanje številka 33),
    - "Se pri gama sterilizaciji hemodializatorjev dejansko generirajo kancerogeni radikali, ki lahko na dolgi rok s kancerogenostjo škodujejo dializnim bolnikom, ki so na hemodializi tudi več kot 30 let"" (vprašanje številka 34).
    Strokovnjak je na prvo citirano vprašanje odgovoril "Naročnik ni upravičen zahtevati sterilizacije krvnih linij samo s paro in žarki beta. Moral bi dopuščati tudi sterilizacijo z žarki gama.", na drugo citirano vprašanje "Naročnik bi lahko uporabljal tudi krvne linije, sterilizirane z žarki gama.", na tretje citirano vprašanje "Sterilizacija s paro, žarki beta in žarki gama je dobra, tri oblike so si med seboj enakovredne po učinkovitosti in tudi po varnosti.", na četrto citirano vprašanje pa "Pri sterilizaciji hemodializatorjev, krvnih linij in igel se ne generirajo dokazani kancerogeni radikali."â?? in â??"še nihče ni v prospektivni primerjalni raziskavi prikazal njene škodljivosti za bolnike. MDA se v popolnoma enaki meri generira pri parni sterilizaciji kot pri sterilizaciji z žarki gama."

    Strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu in v smislu citiranih odgovorov strokovnjaka prvi vlagatelj ni oporekal (v drugem odstavku odgovora na strokovno mnenje je prvi vlagatelj zapisal, da "se povsem strinja z veliko večino odgovorov strokovnjaka, podanih v strokovnem mnenju", v nadaljevanju odgovora na strokovno mnenje pa strokovnjaku, kot zapisano, v smislu citiranih odgovorov ni oporekal), naročnik pa je v odgovoru na strokovno mnenje v izpostavljenem delu strokovnemu mnenju nasprotoval v povzeti vsebini, kakršna izhaja iz strani 28 obrazložitve tega sklepa.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija strokovnjaka dne 27. aprila 2007 zaprosila za dodatno pojasnilo, strokovnjak pa je Državni revizijski komisiji dne 11. maja 2007 podal dodatno pojasnilo v vsebini, ki izhaja iz 28 in 29 strani obrazložitve tega sklepa.

    Državna revizijska komisija v omenjenem delu v celoti sprejema vse izpostavljene ugotovitve strokovnjaka, saj je strokovno mnenje rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Smiselno enako velja tudi za dodatna pojasnila strokovnjaka. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija daje strokovno mnenje (z dodatnimi pojasnili) v omenjenem delu dovolj jasen odgovor glede obravnavanega očitka prvega vlagatelja. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so si, kakor to v strokovnem mnenju zelo jasno pojasni strokovnjak, vse tri vrste sterilizacije (sterilizacija s paro, sterilizacija z žarki beta in sterilizacija z žarki gama) enakovredne po učinkovitosti in varnosti, naročnik pa ni upravičen zahtevati sterilizacije krvnih linij samo s paro in žarki beta, temveč bi moral dopuščati tudi sterilizacijo z žarki gama. Naročnik je torej s tem, ko pod "SKLOPOM 3: Bikarbonatna hemodializa", alineo "A) Sistemi za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvne linije)", ni dopustil tudi sterilizacije z žarki gama, dejansko ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Naročnik prav tako za svoje zahteve ni uspel izkazati objektivno upravičenih razlogov (v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja navaja le "Sterilizacija krvnih linij s paro ali beta žarki ni "priviligiranje določenih ponudnikov" ampak sledenje sodobnim smerem sterilizacije krvnih linij" ter "Ne drži, kot navaja Medis, da naročnik "neutemeljeno favorizira enega ponudnika z in-line parno sterilizacijo". In-line parna sterilizacija trenutno najboljši način sterilizacije dializnega materiala, ki sama po sebi loči ponudnike med bolj ali manj kvalitetne."), pri čemer Državna revizijska komisija ugotavlja, da je očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da "Naročnik zahteva arterijsko linijo, vensko linijo sistem za enoigelno dializo, od originalnih proizvajalcev za obstoječe in ponujene hemodializne monitorje kar je v nasprotju z 32 čl ZJN-1". V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod "SKLOPOM 3: Bikarbonatna hemodializa" postavil sledečo strokovno zahtevo:
    "A) Sistemi za vzpostavljanje izventelesnega krvnega obtoka (krvne linije)"
    â??
    "arterijska linija,
    venska linija,
    sistem za enoigelno hemodializo,
    od originalnih proizvajalcev za obstoječe in ponujene hemodializne monitorje"â??

    Državna revizijska komisija je strokovnjaku glede navedb prvega vlagatelja v tem delu zastavila predvsem naslednja vprašanja:
    - "Ali ima naročnik strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da zahteva arterijsko linijo, vensko linijo in sistem za enoigelno dializo le od originalnih proizvajalcev za obstoječe in ponujene hemodializne monitorje"" (vprašanje številka 36),
    - "Ali bi lahko naročnik v tem delu uporabljal tudi potrošni material drugih proizvajalcev (paralele, če sploh obstojijo)"" (vprašanje številka 37),
    - "Ali bi se v primeru uporabe potrošnega materiala drugih proizvajalcev lahko povečala možnost zapletov v dializnem procesu oziroma ali bi to lahko pomenilo povečanje tveganja za dializne bolnike"" (vprašanje številka 38).
    Na citirana postavljena mu vprašanja je strokovnjak v strokovnem mnenju, ki ga Državna revizijska komisija v omenjenem delu v celoti sprejema, saj je strokovno mnenje rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila, hkrati pa daje strokovno mnenje v omenjenem delu dovolj jasen odgovor glede obravnavanega očitka prvega vlagatelja, zapisal, da naročnik ima utemeljene razloge, da zahteva sistem cevja za enoigelno dializo od istega proizvajalca, ki je izdelal hemodializni monitor. Na ta način je zagotovljena natančnost in varnost, pri čemer se v primeru uporabe potrošnega materiala drugih proizvajalcev (ki bi jih naročnik tudi lahko uporabljal) zmanjša preciznost meritve pretoka in predvidljivost učinka hemodialize.

    Strokovnemu mnenju v izpostavljenem delu in v smislu citiranih odgovorov strokovnjaka prvi vlagatelj ni oporekal (v drugem odstavku odgovora na strokovno mnenje je prvi vlagatelj zapisal, da "se povsem strinja z veliko večino odgovorov strokovnjaka, podanih v strokovnem mnenju", v nadaljevanju odgovora na strokovno mnenje pa strokovnjaku, kot zapisano, v smislu citiranih odgovorov ni oporekal), naročnik pa je v odgovoru na strokovno mnenje v izpostavljenem delu v povzetku zapisal, da se â??"kot naročnik in kot odgovoren za svoje bolnike"â?? â??"s tem (da naročnik lahko uporablja potrošni material drugih proizvajalcev - (paralele) namesto originalnega; smiselno dodala Državna revizijska komisija) ne strinja in opozarja, da je kvaliteta posameznih proizvajalcev ne glede na CE certifikat zelo različna: kadar izdelujejo potrošni material majhne firme, je kvaliteta po pravilu slaba." ter "Naročnik zaradi zaščite bolnikovih interesov vztraja pri originalnem potrošnem materialu."

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija strokovnjaka dne 27. aprila 2007 zaprosila za dodatno pojasnilo, strokovnjak pa je Državni revizijski komisiji dne 11. maja 2007 podal naslednje dodatno pojasnilo: "Zagotovo je potrebno izbrati kvaliteten potrošni material (sistem cevja in igel). Kritičen je tisti del cevja, ki leži v črpalki oz. skozi katerega črpalka poganja kri. Tu so možne razlike v pretokih ob uporabi različnega cevja.
    Kvaliteta materiala je v glavnem res boljša pri velikih znanih proizvajalcih. Ni pa to nujno. Tudi veliki proizvajalci neredko prodajajo potrošni material svojih majhnih pogodbenih partnerjev. Neredko se dogaja, opisano tudi v literaturi, da so bile posamezne serije slabe. Zanesti se je pač treba na izkušnje osebja (medicinskih sester) ob uporabi teh materialov. Sestre vedo največ o kakovosti igel. Sam bi izbral originalno cevje, kompatibilno s tehodializnim monitorjem."

    Na podlagi izpostavljenih vprašanj Državne revizijske komisije in odgovorov strokovnjaka je mogoče nesporno zaključiti, da so v konkretnem primeru v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene (strokovne) tehnične zahteve po arterijskih linijah, venskih linijah in sistemu za enoigelno hemodializo originalnih proizvajalcev v "SKLOPU 3: Bikarbonatna hemodializa". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpostavljenem delu upravičen zahtevati arterijske linije, venske linije in sistem za enoigelno hemodializo originalnih proizvajalcev, saj je na ta način zagotovljena natančnost in varnost, pri čemer se v primeru uporabe potrošnega materiala drugih proizvajalcev (ki bi jih naročnik tudi lahko uporabljal) zmanjša natančnost meritve pretoka in predvidljivost učinka hemodialize. Ob zapisanem ne gre spregledati niti javnega interesa, ki v konkretnem primeru vsekakor pretehta zasebnega in je prav gotovo v tem, da se vsakemu bolniku posebej, vselej, ob vsakem trenutku, v vsakršnem stanju in v vsakršnih razmerah, zagotovi optimalno medicinsko oskrbo in pomoč, s čim manjšo verjetnostjo zapletov oziroma tveganja za bolnike same in njihovo klinično stanje. Velja poudariti tudi to, da je zdravnik (naročnik) tisti, ki odgovarja za svoje delo po pravilu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Na podlagi vsega doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da na vprašanje glede števila vzorcev za testiranje s strani naročnika ni dobil odgovora, pri čemer je za ponudnika "pri izdelavi ponudbe zelo pomembno število vzorcev, ker so nekateri proizvodi zelo dragi"â?? V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogedala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (vprašanje številka 17) enega od potencialnih ponudnikov "Prosimo, da točno navedete katere vzorce bo potrebno dostaviti na testiranje in kakšno število vzorcev je potrebno za testiranje"" odgovoril "Testirali bomo samo tiste izdelke, ki bodo izbrani na razpisu in ki jih do sedaj nismo uporabljalioz. imeli z njimi lastne izkušnje."

    Prvi odstavek 23. člena ZJN-1 jasno določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, 25. člen ZJN-1 pa ureja spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na citirano zastavljeno mu vprašanje dejansko ni jasno odgovoril. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil v tretji odstavek 25. člena ZJN-1 (v povezavi s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1), ki določa, da ima katerikoli potencialni ponudnik pravico zahtevati dodatna pojasnila ali obvestila v zvezi z razpisno dokumentacijo najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mora potencialnim ponudnikom (jasen) pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, obvestilo pa tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Prvi vlagatelj iz navedenega razloga ni mogel pripraviti pravilne ponudbe (zatrjuje namreč, da je zanj "pri izdelavi ponudbe zelo pomembno število vzorcev, ker so nekateri proizvodi zelo dragi"â??), zato je izkoristil pravno varstvo na podlagi ZRPJN in vložil zahtevek za revizijo. Skladno z doslej navedenim Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da mora v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno glede na tretji odstavek 25. člena ZJN-1, to je vprašanje številka 17, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, ki se glasi: "Prosimo, da točno navedete katere vzorce bo potrebno dostaviti na testiranje in kakšno število vzorcev je potrebno za testiranje"" Naročnik mora določiti nov ustrezen rok za predložitev ponudb in rok za odpiranje ponudb, v kolikor vprašanja posegajo v vsebinsko spremembo razpisne dokumentacije, pa mora naročnik glede na obseg in vsebino sprememb tudi ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb (četrti odstavek 25. člena ZJN-1). Ob vsem doslej izpostavljenem mora naročnik postopati tudi v skladu s petim odstavkom 25. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da je očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    Čeprav navedeno ne vpliva na sam zaključek iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa, Državna revizijska komisija zgolj iz previdnosti prvega vlagatelja opozarja, da za svojo navedbo â??"so nekateri proizvodi zelo dragi npr. en dializator stane od 35 do 50 â??." ni navedel nikakršnega dokaza, čeprav 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kot že poudarjeno, navedeno ne vpliva na sam zaključek iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa, saj naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (vprašanje številka 17), ki se glasi "Prosimo, da točno navedete katere vzorce bo potrebno dostaviti na testiranje in kakšno število vzorcev je potrebno za testiranje"", dejansko ni odgovoril jasno.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitke prvega vlagatelja, ki se nanašajo na "SKLOP 4: Hemodiafiltracija on-line". Uvodoma je tako Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da se je naročnik v odgovoru na vprašanje, "Ali lahko v sklopu 4 ponudimo svojo paralelo hemofiltra s polisulfonsko membrano"", "izgovoril, da nima dosti podatkov in da zato odgovora ne more dati, ni pa definiral kakšne podatke bi rabil, da bi lahko odgovoril." V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogedala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod "SKLOPOM 4: Hemodiafiltracija on-line" v spornem delu postavil sledečo strokovno zahtevo:
    "B) Hemodiafiltri:
    visokoprepustna sintetična membrana iz helixona ali poliamida (UF koeficient â"Ą 33 ml/h/mmHg/)
    sterilizirani s paro"â??

    Prav tako je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (vprašanje številka 15) enega od potencialnih ponudnikov "Ali lahko v sklopu 4 ponudimo svojo paralelo hemodiafiltra s polisulfonsko membrano"" odgovoril "Vprašanje je premalo specificirano zato vam na vprašanje ne moremo odgovoriti.", v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, pa je naročnik na vprašanje (vprašanje številka 7) enega od potencialnih ponudnikov "Ali lahko v sklopih 2, 3 in 4 ponudimo svojo paralelo dializatorjev s polisulfonsko membrano, ki so enako varne, zanesljive in brez znakov povečane koagulabilnosti, tako kot to velja za zahtevane dializatorje z membrano iz poliamida oz. helixon-a" odgovoril "Zaradi premalo podatkov o paraleli hemodializatorja vam odgovora ne moremo dati".

    Prvi odstavek 23. člena ZJN-1 jasno določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, 25. člen ZJN-1 pa ureja spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na zastavljeni mu vprašanji dejansko ni jasno odgovoril, poleg tega pa potencialnemu ponudniku, ki je citirani vprašanji zastavil, v fazi pred vložitvijo zahtevka za revizijo s strani prvega vlagatelja tudi ni pojasnil, kateri so tisti podatki, ki bi jih naročnik s strani potencialnega ponudnika, ki mu je vprašanje zastavil, potreboval, da bi mu na vprašanje lahko jasno in nedvoumno odgovoril. Naročnik je namreč šele v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja navedel, da je ponudnik postavil vprašanje â??"spet brez ključnih dodatnih informacij kot so sterilizacijski postopek hemodiafiltra, površino membrane, hidravlična permeabilnost, klirensi za sečnino, kreatinin, fosfor in beta 2 mikroglobulin." Posledično naročnik slednje citiranega pojasnila (pisnega odgovora) tudi ni posredoval vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil tretji odstavek 25. člena ZJN-1 (v povezavi s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1), ki določa, da ima katerikoli potencialni ponudnik pravico zahtevati dodatna pojasnila ali obvestila v zvezi z razpisno dokumentacijo najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mora potencialnim ponudnikom (jasen) pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, obvestilo pa tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Prvi vlagatelj iz navedenega razloga ni mogel pripraviti pravilne ponudbe, zato je izkoristil pravno varstvo na podlagi ZRPJN in vložil zahtevek za revizijo. Skladno z doslej navedenim Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da mora v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na obe vprašanji, ki sta mu bili zastavljeni glede na tretji odstavek 25. člena ZJN-1, to je
    - vprašanje številka 15, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, ki se glasi: "Ali lahko v sklopu 4 ponudimo svojo paralelo hemodiafiltra s polisulfonsko membrano""
    - vprašanje številka 7, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, ki se glasi: "Ali lahko v sklopih 2, 3 in 4 ponudimo svojo paralelo dializatorjev s polisulfonsko membrano, ki so enako varne, zanesljive in brez znakov povečane koagulabilnosti, tako kot to velja za zahtevane dializatorje z membrano iz poliamida oz. helixon-a",
    oziroma potencialnemu ponudniku, ki mu je vprašanje zastavil, ustrezno pojasniti, kateri so tisti podatki, ki bi jih potreboval, da bi na zastavljeno mu vprašanje lahko jasno in nedvoumno odgovoril. Naročnik mora določiti nov ustrezen rok za predložitev ponudb in rok za odpiranje ponudb, v kolikor vprašanja posegajo v vsebinsko spremembo razpisne dokumentacije, pa mora naročnik glede na obseg in vsebino sprememb tudi ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb (četrti odstavek 25. člena ZJN-1). Ob vsem doslej izpostavljenem mora naročnik postopati tudi v skladu s petim odstavkom 25. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da je očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    Glede na zaključek iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa Državna revizijska komisija ni obravnavala očitka prvega vlagatelja, da je način določitve membrane za "SKLOP 4: Hemodiafiltracija on-line" v nasprotju z 32. členom ZJN-1, saj â??"se ponudnik ne more javiti s poliamidom"â?? â??"in z Helixonom". Razlog, da Državna revizijska komisija izpostavljenega očitka prvega vlagatelja ni obravnavala, je v tem, da mora naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na obe (v prejšnjem odstavku citirani mu) vprašanji oziroma potencialnemu ponudniku, ki mu je vprašanje zastavil, ustrezno pojasniti, kateri so tisti podatki, ki bi jih potreboval, da bi na zastavljeno mu vprašanje lahko jasno in nedvoumno odgovoril. Ker ustrezna odgovora naročnika zaenkrat nista znana, namreč tudi ni mogoče vedeti ali bo naročnik za "SKLOP 4: Hemodiafiltracija on-line" dopustil paralelo s polisulfonsko membrano ali ne, zaradi česar o izpostavljenem očitku prvega vlagatelja v tem revizijskem postopku ni mogoče odločiti. Skladno z navedenim zaključkom prvemu vlagatelju tudi ni kršena njegova pravica do pravnega varstva, saj se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ZRPJN ne določata drugače (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). V kolikor bi torej morebiti prvi vlagatelj z novim zahtevkom za revizijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila naročniku (ponovno) očital, da je način določitve membrane za "SKLOP 4: Hemodiafiltracija on-line" v nasprotju z 32. členom ZJN-1, saj â??"se ponudnik ne more javiti s poliamidom"â?? â??"in z Helixonom", bi Državna revizijska komisija o tem očitku odločala v novem revizijskem postopku po ZRPJN.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da je enako škodljiva "parna sterilizacija β žarki kot gama žarki. Pri vseh se sprošča Methylen diamine. Parna sterilizacija ima isti efekt, zato ni razloga, da ne bi dovolili sterilizacije z gama žarki." Državna revizijska komisija poudarja, da je v predmetnem sklepu že ugotovila, da so si, kakor to v strokovnem mnenju zelo jasno pojasni strokovnjak, vse tri vrste sterilizacije (sterilizacija s paro, sterilizacija z žarki beta in sterilizacija z žarki gama) enakovredne po učinkovitosti in varnosti, naročnik pa sterilizacije z žarki gama ni upravičen prepovedati. Naročnik je torej s tem, ko ni dopustil sterilizacije hemodiafiltrov tudi z žarki gama, dejansko ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Naročnik prav tako za svoje zahteve ni uspel izkazati objektivno upravičenih razlogov, pri čemer Državna revizijska komisija ugotavlja, da je očitek prvega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

    V nadaljevanju se je Državna revizijska komisija opredeljevala do očitka prvega vlagatelja, da je vlagatelj "mnenja da poskusi"â?? v primeru ponudbe, ki bi vsebovala novo tehnologijo, â??"niso potrebni saj ima ponudnik vse certifikate in se njihovi aparati in potrošni material uporablja v slovenskih bolnišnicah". V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije avtonomen, v kolikor njegove zahteve niso v nasprotju z določili ZJN-1 in drugimi predpisi. Iz navedb, ki v izpostavljenem delu izhajajo iz zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, ni mogoče razbrati, katero kršitev ZJN-1 prvi vlagatelj naročniku sploh očita. Ker Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, je meritorno obravnavala le tiste navedbe iz zahtevka za revizijo, ki jih je vlagatelj konkretiziral, ni pa vsebinsko obravnavala slednje navedbe, saj prvi vlagatelj
    - kršitve niti ne navaja oziroma je ne zatrjuje (zaključek je Državna revizijska komisija napravila na podlagi besedne zveze "Vlagatelj je mnenja"â??);
    - svojega mnenja, ..."da poskusi"â?? v primeru ponudbe, ki bi vsebovala novo tehnologijo, â??"niso potrebni"â?? niti ne dokazuje, temveč ga (pavšalno) utemeljuje le s tem, da ima "vse certifikate in se njihovi aparati in potrošni material uporablja tudi v slovenskih bolnišnicah".

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da je nezakonita določba, po kateri mora vso eventualno škodo, ki bi nastala pri uvajanju nove tehnologije, nositi tisti, ki jo je povzročil. V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da iz nje na strani 23 izhaja sledeča zahteva: "Skupni kriterij za sklope 1, 2, 3 in 4
    V primeru ponudbe, ki bi vsebovala novo tehnologijo, ponudnik prevzema vse stroške nastale za opravljanje poskusov in prilagajanje aparatur, usposabljanja osebja, ter eventualne škode, ki bi nastale pri uvajanju nove tehnologije." Smiselno enaka določba izhaja tudi iz 12. člena vzorca pogodbe (obrazec 05), koder je zapisano: "Dobavitelj se izrecno obvezuje za sklope od 1 do 4, da bo v primeru ponudbe, ki bo vsebovala za naročnika novo tehnologijo, prevzel vse stroške nastale za opravljanje poskusov in prilagajanja aparatur, usposabljanja osebja, ter eventualne škode, ki bi nastale pri uvajanju nove tehnologije za vsak sklop posebej."

    Državna revizijska komisija glede na citirane naročnikove zahteve ugotavlja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija zgolj zadnji del zahteve naročnika "V primeru ponudbe, ki bi vsebovala novo tehnologijo, ponudnik prevzema vse stroške"â?? â??"eventualne škode, ki bi nastale pri uvajanju nove tehnologije.", ne pa tudi njenega preostalega dela. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja jasno, iz katerega razloga naj bi bil sporni del citirane naročnikove zahteve nezakonit, saj v povezavi s tem navaja le "Takšna določba je nezakonita, saj mora škodo nositi tisti, ki jo je povzročil." Prvi vlagatelj pri tem ne navaja niti zakona, ki naj bi utemeljeval njegovo navedbo, da "mora škodo nositi tisti, ki jo je povzročil." O kršitvi načela zakonitosti se Državna revizijska komisija iz navedenega razloga ne more izjasniti, saj je prvi vlagatelj ni ustrezno utemeljil oziroma ni pojasnil, kako naj bi bilo v konkretnem postopku oddaje predmetnega javnega naročila naročnikovo ravnanje v spornem primeru nezakonito oziroma ni ustrezno utemeljil (pojasnil) domnevne kršitve načela zakonitosti.

    Čeprav navedeno ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije v izpostavljenem delu, Državna revizijska komisija prvega vlagatelja opozarja, da
    - v skladu z obligacijskim pravom odgovornost za škodo ni vselej krivdna (vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč izhaja le iz predpostavke krivdne odgovornosti), temveč je v določenih primerih tudi objektivna, pri čemer iz Obligacijskega zakonika (Uradni list Republike Slovenije, številka 83/2001, 32/2004, 28/2006 - Odločba Ustavnega Sodišča in 29/2007 - Odločba Ustavnega Sodišča) ne izhaja, da se stranke glede odgovornosti za škodo v konkretnem primeru ne bi mogle dogovoriti drugače (in svoje odgovornosti za škodo izključiti, v kolikor to ne bi bilo v nasprotju s prisilnimi določbami pozitivnega prava - slednjega prvi vlagatelj ne zatrjuje),
    - je naročnik praviloma avtonomen pri oblikovanju določil razpisne dokumentacije, pri čemer mora spoštovati kogentne določbe ZJN-1, določila razpisne dokumentacije in navodila ponudnikom pa obvezujejo tako ponudnike pri pripravi ponudbe kot naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Navedeno smiselno velja tudi glede določanja pogojev in drugih zahtev, ki so povezane s predmetom javnega naročila, pri čemer je ponudnik dolžan naročnikove zahteve dosledno izpolniti. Iz sfere vsakega posameznega ponudnika torej izhaja ali bo sprejel postavljene zahteve razpisne dokumentacije (v primeru, ko niso spoštovane kogentne določbe ZJN-1 ima možnost vložiti tudi zahtevek za revizijo) in oddal ponudbo v postopku oddaje javnega naročila za posamezni predmet javnega naročila ali ne.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da naročnik "v danem primeru tudi krši Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK), ki določa, da Vlada RS, državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javna naročila, ne smejo omejevati prostega nastopanja na trgu." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija uvodoma zgolj iz previdnosti prvega vlagatelja opozarja, da Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list Republike Slovenije, številka 56/1999, 37/2004 in 40/2007; v nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence) v prvem odstavku 45. člena določa, da "Vlada, državni organi, organi lokalnih skupnosti, podjetja, organizacije in posamezniki, ki opravljajo javna pooblastila, ne smejo omejevati prostega nastopanja podjetij na trgu." Citirana določba torej govori o posameznikih, ki opravljajo javna pooblastila, ne pa o posameznikih, ki opravljajo javna naročila, kakor to v zahtevku za revizijo navaja prvi vlagatelj.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ureja prepovedane omejitve konkurence, varstvo in ukrepe, če do takih omejitev pride, organe, ki skrbijo za varstvo konkurence, njihove pristojnosti in postopek državnih organov in strank v zvezi z omejitvami konkurence. Prvi odstavek 15. in prvi odstavek 17. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence določata, da nadzor nad uporabo določb omenjenega zakona izvaja Urad za varstvo konkurence (ki obenem tudi vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom, Državnemu zboru in vladi pa daje mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti). Skladno z doslej navedenim gre prvega vlagatelja opozoriti, da Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil ne ugotavlja obstoja kršitev pravil Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence s strani ponudnikov kot subjektov na trgu, saj je, kot že zapisano, za nadzor nad uporabo določb Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence v skladu s 15., 17. in 18. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence pristojen Urad za varstvo konkurence. Prvega vlagatelja je potrebno še opomniti, da ima, skladno z določili 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, po pravilih obligacijskega prava pravico zahtevati odškodnino (uveljavljati odškodninski zahtevek), če bi mu bila z dejanji, ki so po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence nedopustna, storjena škoda.

    Določba 5. člena ZJN-1, ki normira načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, se nanaša na ravnanja naročnika, saj mu zapoveduje, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s pravili o varstvu konkurence. V reviziji postopkov oddaje javnih naročil na podlagi ZRPJN lahko zato Državna revizijska komisija ugotavlja skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja, medtem ko presoja skladnosti ravnanja ponudnikov s predpisi, za nadzor katerih je v skladu z zakonom pristojen drug organ, ni v njeni pristojnosti.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da "naročnik v nasprotju z Ustavo in zakonom omejuje svobodno menjavo blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu in omogoča načine, s katerimi se preprečuje konkurenca." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel konkretne pravice, zajamčene z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, številka 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljnjem besedilu: Ustava Republike Slovenije), ki naj bi mu bila kršena. Na podlagi ostalih navedb prvega vlagatelja pa je mogoče nedvoumno zaključiti, da prvi vlagatelj naročniku očita kršitev tretjega odstavka 74. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

    Kakor že zgoraj navedeno, Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil ne ugotavlja obstoja kršitev pravil Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence s strani ponudnikov kot subjektov na trgu, ki bi posledično lahko pomenile tudi kršitev Ustave Republike Slovenije v poglavju, v katerem se zagotavlja pravno varstvo na področju gospodarskih in socialnih razmerij.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da predmetni "javni razpis" preprečuje prvemu vlagatelju in ostalim prijaviteljem, da bi enakopravno konkurirali na razpisu. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da:
    - prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila;
    - drugi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko v primeru, če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, vložijo zahtevek za revizijo tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence. Navedeni organi lahko zahtevek za revizijo vložijo kadarkoli med potekom postopka, vendar najkasneje do dokončnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti.
    Glede na zapisano velja prvega vlagatelja opozoriti, da gre citirana odstavka 9. člena ZRPJN interpretirati na način, da lahko vsak ponudnik (prijavitelj) v postopku revizije postopka javnega naročanja ščiti le lastni interes, ne pa tudi interesov drugih (dejanskih ali potencialnih) ponudnikov (prijaviteljev). V primeru ogroženosti javnega interesa namreč lahko zahtevek za revizijo vložijo le Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence.

    Kot slednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek prvega vlagatelja, da je Državna revizijska komisija (po njegovem mnenju) enako odločila že v svojem sklepu številka 018-362/06-42-3529, ko Splošna bolnišnica Sežana ni dopustila paralel ("in ko je razpisala javno naročilo Splošna bolnišnica Jesenice in ni dopustila paralel"). Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je bilo dejansko stanje tako v zadevi številka 018-362/06-42, v kateri je bila odločitev Državne revizijske komisije izdana dne 20. novembra 2006, kakor tudi v zadevi številka 018-406/06-44, v kateri je bila odločitev Državne revizijske komisije izdana dne 27. decembra 2006, specifično in drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi. Državna revizijska komisija je v svoji odločitvi številka 018-362/06-42-3529, izdani dne 20. novembra 2006, tako že tedaj zapisala, "da naročnik v konkretnem primeru (tokrat poudarila, tedaj pa v ležečem besedilu zapisala Državna revizijska komisija) ni uspel v zadostni meri pojasniti okoliščin, ki bi objektivno upravičevale postavljene tehnične zahteve v sklopu 01: Poliamidni dializatorji (zgolj zatrjevanje skladnosti s svetovno in evropsko prakso ter zgled Ministrstva za zdravje, Kliničnega centra in drugih večjih bolnišnic, ki so v svojih razpisih, ki so se nanašali na isti predmet, določili enako ime in vsebino obeh predmetnih sklopov, ne zadostuje)". Že iz citiranega besedila je torej razbrati, da bi Državna revizijska komisija v primeru, če bi naročnik podal drugačne oziroma močnejše, (to je) objektivno opravičljive argumente, lahko odločila drugače. Smiselno podoben zaključek velja tudi za odločitev Državne revizijske komisije številka 018-406/06-44-3986, izdano dne 27. decembra 2006.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala očitke, ki jih je v zahtevku za revizijo navedel drugi vlagatelj in sicer po točkah in/ali zaporedju, kot so v zahtevku za revizijo navedeni. Najprej je tako Državna revizijska komisija obravnavala očitek drugega vlagatelja, da je naročnikova zahteva, po kateri morajo potencialni ponudniki prevzeti servisiranje dializnih monitorjev (in sicer na določeno število procedur), diskriminatorna, potencialni ponudniki pa niso v enakopravnem položaju. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pod "STROKOVNIMI ZAHTEVAMI PO POSAMEZNIH SKLOPIH" zapisal:
    1. Pod "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije"
    "Hemodializni monitorji prirejeni za brezacetatno biofiltracijo (AFB):
    Izbrani dobavitelj dializnega potrošnega materiala za brezacetatno biofiltracijo zagotovi Dializnemu centru za uporabo najsodobnejše hemodializne monitorje prirejene za brezacetatno biofiltracijo, ki omogočajo hemodiafiltracijsko proceduro brez uporabe acetata ali druge kisle substance kot stabilizacijskega pufra v dializni raztopini.
    Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemodializni monitor na 2.800 brezacetatnih biofiltracij in servisiranje 2 obstoječih monitorjev na 2.800 procedur ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje.
    Lastnik ponujenih monitorjev je ponudnik, kateri prevzame vse stroške vzdrževanja in servisiranja, vključno z ostalimi monitorji iz posameznega sklopa.
    â??
    Obstoječi AFB monitorji: 3 X Integra- Hospal".
    2. Pod "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure"
    "Hemodializni monitorji prirejeni zaon-line HF:
    Izbrani dobavitelj dializnega potrošnega materiala zagotovi Dializnemu centru za uporabo najsodobnejše hemodializne monitorje prirejene za on-line hemofiltracijo (HF), ki omogoča ultrafiltracijo več kot 100 L plazmine vode in omogoča "On-line" oz sprotno izdelavo več kot 100L sterilnega infuzata.
    Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemofiltracijski monitor na 2.500 "on-line" hemofiltracijskih procedur in servisiranje 2 obstoječih monitorjev na 2.500 procedur ali zagotovi ustrezno število hemofiltracijskih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje.
    Izbrani dobavitelj zagotovi tudi servisiranje 2 individualnih reverznih ozmoz na 2.500 procedur.
    Lastnik ponujenih monitorjev je ponudnik, kateri prevzame vse stroške vzdrževanja in servisiranja, vključno z ostalimi monitorji iz posameznega sklopa.
    â??
    Obstoječi hemofiltracijski monitorji: 8X Gambro AK 200 U S".
    3. Pod "SKLOP 3: Bikarbonatna hemodializa"
    "Hemodializni monitorji:
    Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemodializni monitor na 3.000 hemodializnih procedur in servisiranje 2 obstoječih hemodializnih monitorjev na 3.000 procedur ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje.
    Izbrani dobavitelj zagotovi tudi servisiranje 2 individualnih reverznih ozmoz na 3.000 procedur.
    Lastnik ponujenih monitorjev je ponudnik, kateri prevzame vse stroške vzdrževanja in servisiranja, vključno z ostalimi monitorji iz posameznega sklopa.
    â??
    Obstoječi hemodializni monitorji: 16X Fresenius 4008".
    4. Pod "SKLOP 4: Hemodiafiltracija on-line"
    "Hemodializni monitorji prirejeni za on-line HDF:
    Izbrani dobavitelj zagotovi 1 on-line HDF monitor na 2.500 on-line HDF procedur in servisiranje 2 obstoječih monitorjev na 2.500 procedur ali zagotovi ustrezno število on-line HDF monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje.
    Izbrani dobavitelj zagotovi tudi servisiranje 2 individualnih reverznih ozmoz na 2.500 procedur.
    Lastnik ponujenih monitorjev je ponudnik, kateri prevzame vse stroške vzdrževanja in servisiranja, vključno z ostalimi monitorji iz posameznega sklopa.
    â??
    Obstoječi HDF monitorji: 18X Gambro 200 U S".

    Z izpostavljenimi določbami naročnikove razpisne dokumentacije je povezanih tudi kar nekaj vprašanj potencialnih ponudnikov in naročnikovih odgovorov, zlasti še
    - vprašanja in odgovori številka 10, 11, 12 in 13 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007;
    - vprašanja in odgovori številka 1, 2, 4, 5, 6 in 11 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da so očitki drugega vlagatelja,
    - "naročnik ni jasno in nedvoumno navedel, v kakšnem stanju so obstoječi dial.monitorji",
    - "naročnik ni jasno in nedvoumno navedel,"â?? â??"kakšen strošek predstavlja servisiranje",
    - "je zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji v delu servisiranja obstoječih dializnih monitorjev nedefinirana, nejasna",
    - "naj"â?? naročnik â??"navede ali gre za redni ali generalni brezplačni servis in/ali brezplačno zagotovilo rezervnih delov",
    utemeljeni, niso pa utemeljeni očitki drugega vlagatelja
    - "je takšna zahteva nerealna",
    - "Popolnoma nemogoče"â?? â??"da bo potencialni ponudnik, ki ni isti kot dobavitelj že obstoječih dializnih monitorjev-aparatov in njegove pooblaščene servisne službe, sklenil pogodbo o sodelovanju z njima",
    - "Popolnoma nemogoče je"â?? â??"da se bo potencialni ponudnik prepuščal v roke konkurenci, ki bi mu za tako morebitno sodelovanje izdajala poljubne račune za ne vemo kakšno servisiranje",
    - "je zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji v delu servisiranja obstoječih dializnih monitorjev"â?? â??"neizvedljiva".
    vse iz razlogov, ki so navedeni v nadaljnji obrazložitvi tega sklepa.

    Državna revizijska komisija poudarja, da mora naročnik, skladno z določbo prvega odstavka 23. člena ZJN-1 (Priprava razpisne dokumentacije), pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Navedeno določilo usmerja in zavezuje naročnika k pripravi jasne, nedvoumne in razumljive razpisne dokumentacije, kar mu posledično omogoča pridobitev pravilnih (in medsebojno primerljivih) ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne iz razpisne dokumentacije in ne iz odgovorov na vprašanja v konkretnem javnem naročilu niso razvidni podatki glede tega, v kakšnem stanju so obstoječi dializni monitorji, kar je po prepričanju Državne revizijske komisije podatek, ki je dejansko potreben za pripravo pravilne ponudbe. Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni na primer predvidel
    - datuma ogleda, na katerem bi si (vsi) potencialni ponudniki lahko sami ali s pomočjo strokovne osebe, to je (dosedanjega) serviserja, ogledali obstoječe stanje dializnih monitorjev,
    - popisa doslej opravljenih servisnih oziroma vzdrževalnih del na obstoječih dializnih monitorjih, ali pa
    - vsaj morebitnih neizogibnih predvidenih bodočih servisnih del (rednega vzdrževanja) na obstoječih dializnih monitorjih (ki jih bo potrebno izvesti po priporočilih proizvajalca).
    V tem smislu nadalje tudi ni mogoče slediti odgovoru naročnika na vprašanje številka 11 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, v katerem je naročnik zapisal â??"stroške servisa vam lahko posredujejo proizvajalci hemodializnih monitorjev neposredno"â??, v nadaljevanju pa dodal: â??"druge podrobnosti kot npr. število ur so manj pomembne, ker so monitorji novi in zahtevajo le redno vzdrževanje". Kot je bilo že poudarjeno, je namreč naročnik tisti, ki mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Navedenega dejstva ni mogoče (blanketno) prevaliti na proizvajalce dializnih monitorjev (aparatov) na način, na kakršnega izhaja iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, tudi iz razloga, ker morajo biti, skladno z načelom enakopravnosti ponudnikov, z določili, ki bi jih glede (predvidenih) stroškov servisa posredovali posameznemu potencialnemu ponudniku proizvajalci dializnih monitorjev (aparatov), v istem obsegu seznanjeni vsi potencialni ponudniki in ne le nekateri od njih (bodisi skozi razpisno dokumentacijo bodisi skozi odgovore na vprašanja). V nasprotnem primeru bi se namreč lahko zgodilo, da bi posamezni potencialni ponudnik od istega pooblaščenega serviserja pridobil več podatkov ali drugačne podatke kakor drugi. Navedeni podatki bi vsekakor pomenili spremembo oziroma dopolnitev razpisne dokumentacije, naročnik pa bi jih tudi v tem smislu moral nemudoma brezplačno posredovati (vsem) tistim ponudnikom, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo. Ob zapisanem Državna revizijska komisija zgolj še pripominja, da ugotavljanje naročnika, da so dializni monitorji novi, samo po sebi prav gotovo še ne pomeni, da pri novem dializnem monitorju ne bi moglo priti do okvar(e), ki bi presegale njihovo redno vzdrževanje.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljen tudi očitek drugega vlagatelja, "da naročnik tudi na vprašanje 11 v"â?? â??"dopisu z dne 15.1.2007, opr.št.01-425/6-06 (pravilno: številka 01-425/5-06) ni odgovoril" v delu, v katerem se je glasilo, "naj navede v zvezi s servisiranjem obstoječih monitorjev v sklopih od 1 do 4"â?? oziroma â??"naj pojasni, ali gre za brezplačno zagotovilo rezervnih delov". Tudi iz vzorca pogodbe predmetnega javnega naročila (OBRAZEC 05) namreč ni mogoče jasno razbrati, kdo (naročnik, ponudnik ali dobavitelj) zagotavlja (servisne) rezervne dele, saj drugi odstavek 13. člena vzorca pogodbe določa le "in se zato zagotovi najpomembnejše potrebne rezervne dele za monitorje"â?? 13. člen vzorca pogodbe namreč določa:
    "Lastnik ponujenih monitorjev je ponudnik, kateri se zavezuje prevzeti vse stroške vzdrževanja in servisiranja, vključno z ostalimi monitorji iz posameznega sklopa.
    Skrb za dobavo, servisiranje in nadomestilo hudo okvarjenega monitorja je v celoti na strani dobavitelja, tekoče vzdrževanje pa bo naročnik opravljal sam in se zato zagotovi najpomembnejše potrebne rezervne dele za monitorje na lokaciji Kliničnega centra v Ljubljani" (smiselno enako določbo vsebuje tudi razpisna dokumentacija na strani 23, poglavje "Skupni kriterij za sklope 1, 2, 3 in 4", drugi odstavek).

    Skladno z doslej navedenim Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da mora v predmetnem postopku oddaje javnega naročila jasno odgovoriti na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno glede na tretji odstavek 25. člena ZJN-1, to je vprašanje številka 11, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, in sicer v delu, ki se glasi: "Ali to pomeni brezplačno zagotovilo rezervnih delov"". Naročnik mora odgovoru primerno prilagodi tudi drugi odstavek 13. člena vzorca pogodbe (OBRAZEC 05) ter določiti nov ustrezen rok za predložitev ponudb in rok za odpiranje ponudb. V kolikor vprašanja posegajo v vsebinsko spremembo razpisne dokumentacije, mora naročnik glede na obseg in vsebino sprememb tudi ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb (četrti odstavek 25. člena ZJN-1). Ob vsem doslej izpostavljenem mora naročnik postopati tudi v skladu s petim odstavkom 25. člena ZJN-1.

    Na podlagi vsega doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljen očitek drugega vlagatelja, da "navedena zahteva naročnika"â?? â??"daje ekskluzivno možnost priprave ponudbe za vsak posamezen sklop od 1 do 4 ponudnikom, ki so dobavitelji že obstoječih dializnih monitorjev navedenih na kraju teksta posameznega sklopa"â?? â??"saj le-ti oziroma njihovi pooblaščeni serviserji tudi servisirajo te monitorje in so v celoti seznanjeni z njihovim stanjem". Prav tako je pritrditi drugemu vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, v katerem navaja, da "je zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji v delu servisiranja obstoječih dializnih monitorjev nedefinirana, nejasna". Razpisna dokumentacija namreč v izpostavljenih delih sklopov od 1 do 4 ni skladna s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1, saj ni dovolj definirana, jasna in natančna, da bi potencialni ponudniki v ponudbi lahko (stroškovno) ovrednotili zahtevo po servisiranju in na njeni osnovi pripravili pravilno ponudbo. Poleg tega ponudnike, ki doslej niso dobavljali dializnih monitorjev naročniku (in tudi niso zagotavljali servisiranja), postavlja v neenakopraven položaj s ponudniki, ki so dializne monitorje naročniku dobavljali (in so tudi zagotavljali servisiranje), saj prvi razpolagajo s podatki, s katerimi naročnik slednjih ni seznanil.

    Po drugi strani Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene navedbe drugega vlagatelja, da "je zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji v delu servisiranja obstoječih dializnih monitorjev"â?? â??"neizvedljiva", da "je takšna zahteva nerealna" in je "Popolnoma nemogoče"â?? â??"da bo potencialni ponudnik, ki ni isti kot dobavitelj že obstoječih dializnih monitorjev-aparatov in njegove pooblaščene servisne službe, sklenil pogodbo o sodelovanju z njima". Drugi vlagatelj namreč nerealnost zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije utemeljuje na način, da je popolnoma nemogoče, da bo potencialni ponudnik, ki ni dobavitelj že obstoječih dializnih monitorjev, in njegove pooblaščene servisne službe, sklenil pogodbo o sodelovanju z njima. Državna revizijska komisija (smiselno enako kot glede navedb prvega vlagatelja na strani 23 obrazložitve tega sklepa) ugotavlja, da drugi vlagatelj v dokaz svoje izpostavljene navedbe ni predložil prav nobenega dokaza, izkazal pa ni niti tega, da bi morebiti s pooblaščenim serviserjem za servisiranje posameznega dializnega monitorja (aparata), ki ga uporablja naročnik, skušal skleniti (pred)pogodbo o servisiranju, pooblaščeni serviser pa bi sklenitev (pred)pogodbe o servisiranju z njim morebiti odklonil. Način zagotovitve servisiranja iz razpisne dokumentacije namreč ne izhaja, prav gotovo pa je eden izmed možnih načinov zagotovitve servisiranja sklenitev pogodbe o servisiranju obstoječih naročnikovih dializnih monitorjev (aparatov) izbranega dobavitelja s pooblaščenim serviserjem. Drugi vlagatelj v točki II. zahtevka za revizijo celo sam dopušča možnost rešitve vprašanja servisiranja obstoječih dializnih monitorjev naročnika, ko navaja: "Tudi, če bi potencialni ponudnik na nek način uspel rešiti vprašanje servisiranja obstoječih dializnih monitorjev za ne-proizvajalca oz. distributerja le-teh"â?? in â??"če bi se posamezen ponudnik uspel dogovoriti s pooblaščeno službo za servisiranje obstoječih dializnih monitorjev, ki so mu absolutni konkurenti"â?? Državna revizijska komisija ob zapisanem poudarja, da skladno z določilom drugega odstavka 19. člena ZRPJN odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. 4. oziroma 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN nedvoumno določata, da mora (drugi) vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Drugi vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo najprej navaja, da "je zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji v delu servisiranja obstoječih dializnih monitorjev"â?? â??"neizvedljiva", da "je takšna zahteva nerealna" in je "Popolnoma nemogoče"â?? â??"da bo potencialni ponudnik, ki ni isti kot dobavitelj že obstoječih dializnih monitorjev-aparatov in njegove pooblaščene servisne službe, sklenil pogodbo o sodelovanju z njima", v nadaljevanju zahtevka za revizijo pa sam dopušča možnost rešitve vprašanja servisiranja obstoječih dializnih monitorjev naročnika, ko navaja: "Tudi, če bi potencialni ponudnik na nek način uspel rešiti vprašanje servisiranja obstoječih dializnih monitorjev za ne-proizvajalca oz. distributerja le-teh"â?? in â??"če bi se posamezen ponudnik uspel dogovoriti s pooblaščeno službo za servisiranje obstoječih dializnih monitorjev, ki so mu absolutni konkurenti"â??

    Smiselno enak zaključek velja tudi za navedbo drugega vlagatelja, da je popolnoma nemogoče, "da se bo potencialni ponudnik prepuščal v roke konkurenci, ki bi mu za tako morebitno sodelovanje izdajala poljubne račune za ne vemo kakšno servisiranje", pri čemer Državna revizijska komisija (čeprav navedeno ni vplivalo na njeno odločitev o v tem delu) zgolj opozarja drugega vlagatelja, da bi lahko v primeru, če bi mu konkurenca dejansko "za tako morebitno sodelovanje izdajala poljubne račune za ne vemo kakšno servisiranje" (pa četudi gre zgolj za ugibanje in domneve drugega vlagatelja), uveljavljal povračilo škode, ki bi mu s tem morebiti nastala, pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek drugega vlagatelja, da za obstoječe dializne monitorje lahko v vsakem sklopu ponudi originalni material le njihov proizvajalec oziroma distributer, s čimer â??"se jasno definira kot možnega ponudnika le enega samega ponudnika, to je v vsakem sklopu le proizvajalca oz. distributerja tistega dializnega monitorja, ki je proizvajalec monitorja, navedenega na kraju posameznega sklopa", priprava ponudbe oziroma predračuna pa je glede na zahteve naročnika nemogoča, razen za že navedene dosedanje dobavitelje. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pod "STROKOVNIMI ZAHTEVAMI PO POSAMEZNIH SKLOPIH" zapisal:
    1. "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije"
    "Hemodializni monitorji prirejeni za brezacetatno biofiltracijo (AFB):
    Izbrani dobavitelj dializnega potrošnega materiala za brezacetatno biofiltracijo zagotovi Dializnemu centru za uporabo najsodobnejše hemodializne monitorje prirejene za brezacetatno biofiltracijo, ki omogočajo hemodiafiltracijsko proceduro brez uporabe acetata ali druge kisle substance kot stabilizacijskega pufra v dializni raztopini.

    Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemodializni monitor na 2.800 brezacetatnih biofiltracij in servisiranje 2 obstoječih monitorjev na 2.800 procedur ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje."
    2. "SKLOP 2: On-line hemofiltracijske procedure"
    "Hemodializni monitorji prirejeni zaon-line HF:
    Izbrani dobavitelj dializnega potrošnega materiala zagotovi Dializnemu centru za uporabo najsodobnejše hemodializne monitorje prirejene za on-line hemofiltracijo (HF), ki omogoča ultrafiltracijo več kot 100 L plazmine vode in omogoča "On-line" oz sprotno izdelavo več kot 100L sterilnega infuzata.

    Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemofiltracijski monitor na 2.500 "on-line" hemofiltracijskih procedur in servisiranje 2 obstoječih monitorjev na 2.500 procedur ali zagotovi ustrezno število hemofiltracijskih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje."
    3. "SKLOP 3: Bikarbonatna hemodializa"
    "Hemodializni monitorji:
    Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemodializni monitor na 3.000 hemodializnih procedur in servisiranje 2 obstoječih hemodializnih monitorjev na 3.000 procedur ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje."
    4. "SKLOP 4: Hemodiafiltracija on-line"
    "Hemodializni monitorji prirejeni za on-line HDF:
    Izbrani dobavitelj zagotovi 1 on-line HDF monitor na 2.500 on-line HDF procedur in servisiranje 2 obstoječih monitorjev na 2.500 procedur ali zagotovi ustrezno število on-line HDF monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje."

    Ob izpostavljenem očitku drugega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je strokovnjak v dodatnem pojasnilu Državni revizijski komisiji, ki ga je podal dne 09. maja 2007, glede "SKLOPA 2: On-line hemofiltracijske procedure" zapisal sledeče: "Kot sem že pojasnil, je Gambrov monitor za on-line hemofiltracijo prilagojen tako, da je ultrafiltracija izračunana na poliamidno membrano. Varnejša za bolnika, predvsem zaradi manj incidentov in možnih zamenjav, je uporaba originalnega potrošnega materiala, azen dezinfekcijskega sredstva", pravzaprav identičen oziroma enak odgovor pa velja smiselno tudi glede preostalih sklopov, to je "SKLOPA 3: Bikarbonatna hemodializa" in "SKLOPA 4: Hemodiafiltracija on-line". Na podlagi izpostavljenega dodatnega pojasnila strokovnjaka gre zaključiti, da ima naročnik (smiselno enako kod pri "SKLOPU 1: Brezacetatne biofiltracije") v vseh štirih izpostavljenih sklopih strokovno utemeljene razloge (objektivno opravičljive argumente), da na obstoječih (AFB, hemofiltracijskih, hemodializnih, HDF) monitorjih (aparatih) uporablja potrošni material originalnih proizvajalcev, razen dezinfekcijskega sredstva. Dializni material originalnih proizvajalcev pri njegovi uporabi na monitorjih (aparatih) istega proizvajalca zagotavlja večjo varnost za (dializne) bolnike, saj neoriginalni material poveča možnost zapletov, incidentov in možnih zamenjav. Glede na navedeno in glede na siceršnjo občutljivost področja dialize, ki pomembno vpliva na življenje in zdravje prenekaterega (dializnega) bolnika, je potrebno pri postopkih dialize postopati zelo strokovno, natančno in previdno, saj so lahko posledice (za ljudi) mnogo hujše kakor na mnogih drugih področjih javnega naročanja. Večja varnost je vsekakor v javnem interesu in v interesu vsakega posameznega bolnika posebej, pa tudi v interesu vsakega posameznega zdravnika (naročnika), ki odgovarja za svoje delo po pravilu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Kot je bilo to že poudarjeno, mora zdravnik svoj poklic opravljati skladno s temeljnimi načeli etike (ki so tudi zato, ker narave zdravnikovega dela ni mogoče povsem natančno in izčrpno predpisati z navodili in zakoni, osnovno vodilo zdravnikovega ravnanja), odgovorno in vestno, dosledno pa mora upoštevati tudi spoznanja medicinske znanosti in načelo kakovostnega strokovnega ravnanja. Naročnik je torej v predmetnem javnem naročilu v izpostavljenem delu izkazal objektivno upravičene razloge za nakup potrošnega materiala originalnih proizvajalcev (z izjemo delov razpisne dokumentacije, za katere je v tem sklepu izrecno ugotovljeno drugače), razen dezinfekcijskega sredstva, obravnavani očitek drugega vlagatelja pa v omenjenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen. Potrebno pa je ponovno poudariti, da je naročnik
    - v "SKLOPU 1: Brezacetatne biofiltracije" zahteval "Dezinfekcijsko sredstvo, ki ga priporoča proizvajalec monitorjev za brezacetatno biofiltracijo"â?? in ne morebiti originalnega dezinfekcijskega sredstva,
    - v "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure" zahteval "Dezinfekcijsko sredstvo za 5000 on-line HF procedur (dezinfekcija po priporočilu proizvajalca)"â?? in ne morebiti originalnega dezinfekcijskega sredstva,
    - v "SKLOPU 3: Bikarbonatna hemodializa" zahteval "Dezinfekcijsko sredstvo za 12.200 procedur, originalno za obstoječe in ponujene hemodializne monitorje",
    - v "SKLOPU 4: Hemodiafiltracija on-line" zahteval "Dezinfekcijsko sredstvo za 12.200 procedur (originalno in po priporočilu proizvajalca HDF monitorja"â?? in ne morebiti zgolj originalnega dezinfekcijskega sredstva.

    Ob doslej zapisanem ne gre spregledati dejstva, da mora v postopku oddaje konkretnega javnega naročila ponudnik â??"vedno obvezno ponuditi celoten sklop" (odgovor naročnika na vprašanje številka 4, ki se glasi: "Zanima nas, če lahko ponudimo le posamezne proizvode v sklopu ali moramo vedno obvezno ponuditi celoten sklop. Vprašanje se nanaša na vse sklope"" - "Odgovori na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007). Navedeno pomeni, da za razpisno dokumentacijo v delu "SKLOPA 3: Bikarbonatna hemodializa", v katerem je naročnik zahteval originalno dezinfekcijsko sredstvo za obstoječe in ponujene hemodializne monitorje, naročnik ni izkazal objektivno upravičenih razlogov, saj lahko dezinfekcijsko sredstvo po obstoječi razpisni dokumentaciji, ker je vedno obvezno ponuditi celoten sklop, ponudi le ponudnik, ki ponuja (preostali) dializni material originalnega proizvajalca v sklopu 3. Smiselno enak zaključek bi veljal tudi za sklope 1, 2 in 4, če bi v njih naročnik zahteval zgolj originalno dezinfekcijsko sredstvo za obstoječe in ponujene hemodializne monitorje (kot je razvidno iz prejšnjega odstavka pa naročnik zahteva dezinfekcijsko sredstvo po priporočilu proizvajalca). Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da je očitek drugega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo delno utemeljen in sicer v delu, ki se nanaša na originalno dezinfekcijsko sredstvo za obstoječe in ponujene hemodializne monitorje "SKLOPA 3: Bikarbonatna hemodializa", zaradi česar je v omenjenem delu razpisno dokumentacijo tudi delno razveljavila.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljen tudi očitek drugega vlagatelja, â??"da naročnik sploh ni odgovoril na zastavljeno vprašanje"â?? številka 3, razvidno iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007. Ob vpogledu v "Odgovore na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007, je Državna revizijska komisija ugotovila, da izpostavljeno (in sicer dokaj obsežno) vprašanje številka 3 ni bilo zastavljeno na način, naj naročnik argumentira, â??"na kakšen način bi lahko drugi potencialni ponudniki razen navedenih, glede na zahteve naročnika oddali ponudbo", temveč je bilo postavljeno v obliki samih trdilnih stavkov (torej v obliki (trdilnih) navedb, ne pa vprašanj), razen enega vprašalnega stavka, ki se je glasilo: "Sprašujemo, zakaj se vendar ne usedete z njihovimi zastopniki in posel do kraja dogovorite v kolikor to že ni bilo narejeno"". Kljub navedenemu je naročnik na izpostavljeno vprašanje številka 3 tudi odgovoril.

    Kot naslednji je Državna revizijska komisija obravnavala očitek drugega vlagatelja, da "razpisna dokumentacija in vzorec pogodbe ne opredeljujeta, kaj pomeni terminologija "dati na uporabo" dializne monitorje in za koliko časa" ter "naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel, na kakšen način bo prevzel monitorje od izbranega ponudnika na uporabo, kako bo v tem času z monitorji rokoval in v kakšnem stanju jih bo izbranemu ponudniku vrnil." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede navedbe "razpisna dokumentacija in vzorec pogodbe ne opredeljujeta, kaj pomeni terminologija "dati na uporabo" dializne monitorje in za koliko časa" drugi vlagatelj že sam navaja, da bi se iz odgovora "dalo sklepati, da je uporaba monitorjev brezplačna in sicer za čas, ko bo ponudnik naročniku dobavljal potrošni material, po izteku pogodbe oz. ko bo prenehal dobavljati potrošni material, pa bo ponudnik lahko svoje dializne monitorje odpeljal." Glede na izpostavljeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da med drugim vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je uporaba monitorjev brezplačna in sicer za čas, ko bo ponudnik naročniku dobavljal potrošni material, po izteku pogodbe oziroma ko bo prenehal dobavljati potrošni material, pa bo ponudnik lahko svoje dializne monitorje odpeljal (smiselno enak zaključek izhaja tudi iz odgovora na vprašanje številka 4 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007), zato Državna revizijska komisija izpostavljenega očitka drugega vlagatelja ni vsebinsko obravnavala.

    Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik dejansko v razpisni dokumentaciji nikjer ni navedel, na kakšen način bo prevzel dializne monitorje izbranega ponudnika na uporabo in v kakšnem stanju jih bo izbranemu ponudniku vrnil, vendar pa Državna revizijska komisija obenem poudarja, da drugi vlagatelj ni navedel kršitev ZJN-1, ki naj bi jih naročnik s tem storil. ZRPJN v 4. točki tretjega odstavka 12. člena nedvoumno določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tudi kršitve, Državna revizijska komisija pa je že v več svojih sklepih zapisala, da so predmet revizijskega postopka lahko zgolj konkretizirane kršitve. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN) Državna revizijska komisija namreč odloča le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo, kar pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Ker drugi vlagatelj v tem delu ni podrobneje pojasnil zatrjevanih kršitev, na podlagi pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (slednje izhaja tudi iz določila 7. in 212. člena ZPP, katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja), ki je na strani drugega vlagatelja, ni mogoče zaključiti, da je naročnik v tem delu ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek drugega vlagatelja, da "Vlagatelj meni, da tudi ni pravne podlage za dajanje monitorjev v brezplačno uporabo naročniku. Iz navedenega vidika pa je brezplačna uporaba premalo definirana in nejasna ter izbranemu ponudniku ne daje nobenega zagotovila, da bo po poteku pogodbe dobil vrnjene takšne monitorje, kot jih je dal v uporabo" in "Glede na to, da tudi sama časovna komponenta izvedbe javnega naročila ni popolnoma jasna, potencialni ponudniki ne morejo pripraviti stroškovno ponudbo na način, da bi cena lahko vključevala vse stroške, ki bodo z zahtevami naročnika nastali izbranemu ponudniku." Iz navedb zahtevka za revizijo drugega vlagatelja v tem delu je razumeti, da drugi vlagatelj naročniku očita, da ni pripravil takšne razpisne dokumentacije, da bi omogočala primerljivost ponudb. Navedeno je mogoče zaključiti iz besedne zveze â??"je brezplačna uporaba premalo definirana in nejasna"â?? in â??"tudi sama časovna komponenta izvedbe javnega naročila ni popolnoma jasna, potencialni ponudniki ne morejo pripraviti stroškovno ponudbo na način, da bi cena lahko vključevala vse stroške, ki bodo z zahtevami naročnika nastali izbranemu ponudniku."

    Ob doslej zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet javnega naročila, kot je razviden iz razpisne dokumentacije in objave v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 128/2006, z dne 08. decembra 2006 (številka objave Ob-34534/06), "nakup dializnega materiala", vključuje pa tudi zahtevo naročnika, da izbrani dobavitelj dializnega potrošnega materiala zagotovi Dializnemu centru za uporabo najsodobnejše hemodializne monitorje. Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim ugotavlja, da je naročnik praviloma avtonomen pri oblikovanju določil razpisne dokumentacije, pri čemer mora spoštovati kogentne določbe ZJN-1, določila razpisne dokumentacije in navodila ponudnikom pa obvezujejo tako ponudnike pri pripravi ponudbe kot naročnika v postopku oddaje javnega naročila ter pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Določila razpisne dokumentacije je potrebno v tem delu razumeti na način, da je predmet javnega naročila dejansko le nakup dializnega materiala, saj mora izbrani dobavitelj dializnega potrošnega materiala Dializnemu centru najsodobnejše hemodializne monitorje dati v brezplačno uporabo. Navedeno nesporno izhaja iz odgovora na vprašanje številka 10 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, v katerem je naročnik na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, ki se glasi "Ali "zagotovi" pomeni, da (monitorje; smiselno dodala Državna revizijska komisija) podarimo, prodamo, damo v brezplačen najem ali v najem za plačilo"", odgovoril z "Dobavitelj da monitorje v brezplačno uporabo." V konkretnem primeru torej ne gre za nakup dializnih monitorjev, temveč le za zagotovitev dializnih monitorjev s strani izbranega dobavitelja naročniku v brezplačno uporabo. Nakup dializnega materiala v predmetnem postopku oddaje javnega naročila absorbira tudi zagotovitev brezplačne uporabe najsodobnejših hemodializnih monitorjev (predmet javnega naročila absorbira akcesorije), saj je:
    - (brezplačna) uporaba monitorjev namenjena izključno predmetu javnega naročila, to je nakupu (in uporabi) dializnega materiala,
    - lastnik ponujenih monitorjev ponudnik.

    Ob upoštevanju dejstva, da nakup dializnega materiala v predmetnem postopku oddaje javnega naročila absorbira tudi zagotovitev brezplačne uporabe najsodobnejših hemodializnih monitorjev, gre ugotoviti, da bi razpisna dokumentacija morala vsebovati (vsaj minimalne) določbe o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih iz naslova zagotovitve dializnih monitorjev naročniku v brezplačno uporabo. Smiselno enako velja tudi za vzorec pogodbe kot sestavni del razpisne dokumentacije.

    Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo in vzorec pogodbe (OBRAZEC 05), ki je sestavni del naročnikove razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik zagotovitev dializnih monitorjev s strani izbranega dobavitelja (za posamezni sklop) uredil
    - na straneh 13 in 14 (sklop 1), 15 (sklop 2), 18 (sklop 3) in 20 (sklop 4) razpisne dokumentacije,
    - v členih od 8 do 14 vzorca pogodbe (OBRAZEC 05),
    - zlasti v odgovorih na vprašanja številka 10 in 11, posledično pa tudi številka 18 ("Odgovori na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007),
    - zlasti v odgovorih na vprašanja številka 4 in 6, posledično pa tudi številka 18 ("Odgovori na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007),
    pri čemer je ureditev tako v razpisni dokumentaciji kakor tudi v vzorcu pogodbe (OBRAZEC 05), ki je sestavni del naročnikove razpisne dokumentacije, v bistvenih delih smiselno enaka. Iz drugega odstavka 18. člena vzorca pogodbe pri tem še dodatno izhaja, da se "Pri razlagi pogodbenih določil in reševanju sporov iz te pogodbe"â?? â??"upoštevata razpisna in ponudbena dokumentacija, priloge, ki so sestavni del te pogodbe, ter Obligacijski zakonik."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi izpostavljenih pomanjkljivosti razpisne dokumentacije ni oziroma ne bo mogoča primerljivost (bodočih) ponudb. Razpisna dokumentacija je nedvomno namenjena natančnemu definiranju predmeta javnega naročila in določanju avtonomnih pravil pri oddaji in sestavi ponudbe. Le takšna razpisna dokumentacija zagotavlja potrebno primerljivost (bodočih) ponudb, kar še posebej velja za vse elemente, ki so pomembni za presojo cene. Merilo "najnižja končna ponudbena vrednost za sklop" (najnižja cena), kot je določeno v sklopih 1, 2 in 4 (v sklopu 3 je določeno merilo "najugodnejša končna ponudbena vrednost" 80 % in "strokovne zahteve" 20 %), zahteva natančno razpisno dokumentacijo glede elementov ponudbene cene. Naročniki lahko namreč med seboj primerjajo samo tiste ponudbene cene ponudnikov, ki imajo enako vsebino in so izdelane na podlagi jasnih, nedvoumnih in natančnih zahtev razpisne dokumentacije. V nasprotnem primeru so cene med seboj neprimerljive in lahko privedejo do nepravilnih izračunov, posledično pa do različnega obravnavanja ponudnikov in kršitve enega od temeljnih načel javnega naročanja, načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Skladno z navedenim in na podlagi doslej zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je obravnavani očitek drugega vlagatelja, da
    - "je brezplačna uporaba premalo definirana in nejasna"â?? in
    - "tudi sama časovna komponenta izvedbe javnega naročila ni popolnoma jasna, potencialni ponudniki ne morejo pripraviti stroškovno ponudbo na način, da bi cena lahko vključevala vse stroške, ki bodo z zahtevami naročnika nastali izbranemu ponudniku",
    utemeljen. Res je sicer, da je naročnik nekatera vprašanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih potencialnega ponudnika oziroma naročnika iz naslova zagotovitve dializnih monitorjev naročniku v brezplačno uporabo uredil
    - zlasti v odgovorih na vprašanja številka 10 in 11, posledično pa tudi številka 18 ("Odgovori na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007),
    - zlasti v odgovorih na vprašanja številka 4 in 6, posledično pa tudi številka 18 ("Odgovori na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007),
    vendar pa izpostavljenih vprašanj s stališča primerljivosti ponudb dejansko ni uredil v zadostni meri. V konkretnem primeru po oceni Državne revizijske komisije ne zadošča niti sklicevanje naročnika na določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list Republike Slovenije, številka 83/2001, 32/2004 - Avtentična razlaga 195. člena Obligacijskega zakonika in 28/2006 - Odločba Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 1060. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljnjem besedilu: OZ), saj je potrebno v razpisni dokumentaciji v smislu javnega naročanja urediti vse tiste minimalne elemente, ki omogočajo medsebojno primerljivost ponudb (potencialnih) ponudnikov.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljen tudi očitek drugega vlagatelja, po katerem "tudi sama časovna komponenta izvedbe javnega naročila ni popolnoma jasna, potencialni ponudniki ne morejo pripraviti stroškovno ponudbo na način, da bi cena lahko vključevala vse stroške, ki bodo z zahtevami naročnika nastali izbranemu ponudniku." Ob vpogledu v naročnikovo razpisno dokumentacijo je namreč Državna revizijska komisija ugotovila, da je pogodba sklenjena "za obdobje enega (1) leta z možnostjo podaljšanja še največ za dvakratno obdobje". Smiselno enak zaključek izhaja tudi iz odgovora naročnika na vprašanje številka 18 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, v katerem je naročnik na vprašanje enega od ponudnikov, ki se glasi "Za kakšno časovno obdobje veljajo skupni kriteriji za sklope 1,2,3 in 4"", odgovoril z "Za 1 leto z možnostjo dvakratnega podaljšanja." Ker posamezni (potencialni) ponudniki na podlagi izpostavljene določbe ne morejo vedeti, ali bo pogodba za konkretni predmet javnega naročila sklenjena za obdobje enega leta ali več let (zaradi predvidene možnosti podaljševanja njene veljavnosti še največ za dvakratno obdobje), v konkretnem javnem naročilu in ob upoštevanju njegovih specifik tudi dejansko ne morejo pripraviti stroškovne ponudbe na način, da bi cena lahko vključevala vse stroške, ki bodo z zahtevami naročnika nastali izbranemu ponudniku. (Potencialni) ponudnik namreč ne more vnaprej vedeti, ali bo v primeru zagotovitve dializnih monitorjev naročniku v brezplačno uporabo slednja trajala eno leto, več kot eno leto ali celo tri leta. Na podlagi navedenega tudi ni mogoče pripraviti primerljive ponudbe in ovrednotiti vseh potrebnih stroškov.

    Pač pa niso utemeljeni očitki drugega vlagatelja, da
    - naročnik "nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel,"â?? kdo in â??"kako bo v tem času z monitorji rokoval" (naročnik je namreč v odgovoru na vprašanje številka 6 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007, v zvezi s sklopi številka 1, 2, 3 in 4, ki se glasi "Kje ste opredelili odgovornost korektnega ravnanja z dializnimi monitorji, ki naj ne bi bili vaši, ampak pri vas le na uporabo za čas trajanja pogodbe"", odgovoril: "Z monitorji bo ravnalo izkušeno medicinsko osebje, po principu dobrega gospodarja. Korektnost ravnanja z monitorji je preverljiva s strani pooblaščenega serviserja."),
    - "izbrani ponudnik nima možnosti zahtevati povrnitev škode, ki bi nastala z nepravilno in nestrokovno uporabo monitorjev s strani naročnika" (Državna revizijska komisija poudarja, da bo drugi vlagatelj morebitno škodo, ki bi nastala z nepravilno in nestrokovno uporabo monitorjev s strani naročnika, lahko uveljavljal po splošnih pravilih civilnega (obligacijskega) prava pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem splošne pristojnosti),
    - je potrebno določiti tudi način "ugotovitve morebitne škode in pomanjkljivosti, ki se je v času uporabe zgodila na predani opremi", saj navedena očitana kršitev ne vpliva na primerljivost ponudb, drugi vlagatelj pa tudi ni navedel, katera druga določba ZJN-1 naj bi bila z očitano kršitvijo kršena.

    Državna revizijska komisija se do očitka drugega vlagatelja, da "bi morala biti pravna podlaga za takšno predajo v uporabo jasno in nedvoumno opredeljena v vzorcu pogodbe", ni opredeljevala, saj drugi vlagatelj ne utemeljuje oziroma izkazuje, da bi izpostavljeni očitek lahko kakorkoli posegel v njegov pravni položaj in bi mu (tudi v primeru morebitne ugoditve) zaradi tega nastala škoda.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek drugega vlagatelja "Nejasna je tudi zahteva v sklopu št. 1, ko naročnik opredeljuje potrebe po materialu za 1500 procedur letno", pa tudi očitek, da ni "jasno, zakaj se sploh navaja zahteva po "dostavi 1 AFB monitorja na 2800 procedur", saj je v specifikaciji sklopa navedena potreba po potrošnem materialu za 1500 procedur letno in ne za 2800 procedur." Ob vpogledu v naročnikovo razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik na strani 13 za "SKLOP 1: Brezacetatne biofiltracije" zapisal:
    "Hemodializni monitorji prirejeni za brezacetatno biofiltracijo (AFB):
    â??
    Izbrani dobavitelj zagotovi 1 hemodializni monitor na 2.800 brezacetatnih biofiltracij in servisiranje 2 obstoječih monitorjev na 2.800 procedur ali zagotovi ustrezno število hemodializnih monitorjev v primeru, da potrošni material ponudnika ni ustrezen za obstoječe monitorje." Državna revizijska komisija na podlagi citirane določbe razpisne dokumentacije in ob upoštevanju dejstva, da se pogodba sklepa "za obdobje enega (1) leta z možnostjo podaljšanja še največ za dvakratno obdobje", ugotavlja, da je razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila v izpostavljenem delu dejansko nejasna, saj se pogodba v osnovi sklepa (zagotovo) le za obdobje enega leta, njeno (morebitno) podaljšanje pa je negotovo dejstvo. Podaljšanje za vsako naslednje obdobje (enega leta) je namreč možno le ob pogojih, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 16. člena vzorca pogodbe (OBRAZEC 05). S tem povezani očitki oziroma revizijske navedbe drugega vlagatelja so torej utemeljeni oziroma utemeljene.

    Državna revizijska komisija je kot naslednji obravnavala očitek drugega vlagatelja, da "Iz navedenega (navedba drugega vlagatelja se nanaša na navedbo iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa; opomba Državne revizijske komisije) se lahko sklepa le, da se je naročnik že vnaprej dogovoril z konkretnim dobaviteljem, da mu bo podaljšal pogodbo, ki naj bi imela veljavnost enega leta in tako dosegel predvidenih 2800 procedur ter si "zagotovil" 1 monitor". Ob zapisanem Državna revizijska komisija poudarja, da v revizijskem postopku ne more presojati morebitnih bodočih kršitev naročnika, za katere vlagatelj domneva, da bi do njih lahko prišlo, svojih domnev pa ne podkrepi s konkretnimi dejstvi in dokazi.

    Nadalje je Državna revizijska komisija obravnavala očitek drugega vlagatelja, da ni res, da sta proizvajalca Hospal in Gambro različni firmi, "Gambro"â?? pa je â??"edini 100% lastnik proizvajalca Hospal in tako pod eno streho obvladuje lahko 2 paralelni ali kombinirani ponudbi." Državna revizijska komisija opozarja, da mora vlagatelj v skladu s 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti dejstva, hkrati pa jih mora konkretizirati in za njih ponuditi dokaze. Tega od njega ne zahteva le 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, temveč tudi 7. in 212. člen ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ki postavlja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Ker Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, je meritorno obravnavala tiste navedbe iz zahtevka za revizijo, ki jih je vlagatelj konkretiziral ter zanje ponudil dokaze. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati konkretnih kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Upoštevaje zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako splošno formuliranih navedb v zahtevku za revizijo (drugi vlagatelj navaja, da ni res, da sta proizvajalca Hospal in Gambro različni firmi) v tem delu ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika.

    Državna revizijska komisija ob navedenem še poudarja, da (kljub drugačnemu stališču drugega vlagatelja) kot dokaza v predmetnem postopku ni mogla upoštevati prevoda akta registracije družbe Hospal, ki ga je drugi vlagatelj priložil sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, saj ga je drugi vlagatelj predložil prepozno. Določba 286. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, namreč stranki dopušča možnost ponujanja (predlaganja) novih dokazov, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, na poznejših narokih, vendar le ob pogoju, da jih stranke brez svoje krivde niso mogle navesti že na prvem naroku. Dokazi, ki so navedeni v nasprotju z navedenim, se ne upoštevajo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo sicer zatrjuje, da "Z predloženim dokazom (to je prevodom akta registracije družbe Hospal; smiselno navezala Državna revizijska komisija) vlagatelj ni prekludiran, saj je šele v obrazložitvi naročnika zasledil, da njegove navedbe glede lastništva ne držijo"â??, vendar pa obenem ugotavlja tudi, da bi drugi vlagatelj predmetni dokaz zagotovo lahko predložil zahtevku za revizijo, saj je že v njem jasno zapisal: â??"naročnik navaja tudi ,da sta proizvajalca Hospal in Gambro različni firmi.To ni res. Tu bi želeli opozoriti, da je Gambro edini 100% lastnik proizvajalca Hospal in tako pod eno streho obvladuje lahko 2 paralelni ali kombinirani ponudbi. To je preverljivo v italijanskem registru podjetij.". Naročnikova navajanja, na katera se sklicuje drugi vlagatelj, torej niso povzročila obrata v procesu, ki ga ne bi bilo mogoče predvidevati, zato ni mogoče šteti, da gre za odziv drugega vlagatelja, brez njegove krivde, šele v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Nenazadnje gre ugotoviti tudi, da drugi vlagatelj iz istih razlogov v sporočilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ne more ponujati (predlagati) novih dokazov, ker z njimi ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, zaradi česar se o njih zato tudi ni mogel odločati oziroma se izjaviti.

    Kot naslednji po vrsti je Državna revizijska komisija obravnavala očitek drugega vlagatelja, da "lahko naročnik v konkretnem primeru subjektivno ocenjuje tako tehnične lastnosti igle kot tudi, kdaj in v kakšnem primeru bo iglo poslal na testiranje. Iz navedenega izhaja, da se ne ve niti to, kaj naj bi morebitni laboratorij sploh testiral in katere strokovne kriterije bo pri testiranju porabljal", zelo nejasno pa naj bi bila po prepričanju drugega vlagatelja tudi, "kaj pomeni terminologija "ustrezni" laboratoriji". V povezavi s prvo izpostavljenim vprašanjem Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi se ob pomanjkanju objektivnih strokovnih kriterijev, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati (ne)ustreznost testiranja hemodializnih igel, dejansko lahko utemeljeno zastavilo vprašanje naročnikove objektivnosti, zaradi česar je vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in naročnikove odgovore na vprašanja potencialnih ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pod "STROKOVNIMI ZAHTEVAMI PO POSAMEZNIH SKLOPIH" za "SKLOP 5: Dializne igle" v zadnjem odstavku med drugim zapisal: "Igle pred sklenitvijo pogodbe naročnik klinično preizkusi. V kolikor se po preizkusu ugotovi, da klinično ne ustrezajo, si naročnik pridržuje pravico da igel ne izbere." Naročnik je nadalje na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, ki se glasi "V strokovnih zahtevah pišete, da konica igle ne sme zvijati pri prehodu skozi tkivo, da mora brezhibno rezati tkivo, tudi pri zabrazgotinjeni in kalcinirani AV fistuli. Prosimo, da posredujete strokovne kriterije, po katerih boste te lastnosti igel ocenjevali, saj drugače obstaja prevelika možnost subjektivnega ocenjevanja"", v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007, odgovoril na sledeč način: "Igle bodo po potrebi poslane v ustrezni domači ali tuji laboratorij za testiranje hemodializnih igel".

    Naročnik je že v razpisni dokumentaciji zapisal, katere strokovne zahteve morajo izpolnjevati dializne igle, da bodo štele kot ustrezne, ko je zapisal: "konica igle se ne sme zvijati pri prehodu skozi tkivo, mora brezhibno rezati tkivo, tudi pri zabrazgotinjeni in kalcinirani AV fistuli"â?? Na podlagi doslej zapisanega je potrebno nesporno zaključiti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da bo igle pred sklenitvijo pogodbe klinično preizkusil, iz česar je vsekakor potrebno zaključiti, da jih bo klinično preizkusil izključno na podlagi izpostavljenih strokovnih zahtev (kriterijev), ki jih je navedel v razpisni dokumentaciji: konica igle se ne sme zvijati pri prehodu skozi tkivo, mora brezhibno rezati tkivo, tudi pri zabrazgotinjeni in kalcinirani AV fistuli. Navedeno pomeni, da naročnik pri kliničnem preizkušanju dializnih igel ne bo smel uporabiti nobenega drugega kriterija, ki ni že zapisan v razpisni dokumentaciji oziroma odgovorih na vprašanja. Posebej prvi kriterij "konica igle se ne sme zvijati pri prehodu skozi tkivo" je po stališču strokovnjaka že sam po sebi izpolnjen, saj je v strokovnem mnenju (odgovor na vprašanje številka 39) zapisal: "Nobena konica kovinske igle se namreč pri klinični uporabi ne zvija". Smiselno enako velja tudi za morebitni laboratorij, ki bi opravljal testiranje. Na podlagi doslej zapisanega je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta v tem delu obravnavana očitka drugega vlagatelja,
    - "da lahko naročnik v konkretnem primeru subjektivno ocenjuje"â?? â??"tehnične lastnosti igle",
    - "da se ne ve niti to, kaj naj bi morebitni laboratorij sploh testiral in katere strokovne kriterije bo pri testiranju porabljal",
    neutemeljena. Zaključek iz prve alinee je Državna revizijska komisija presojala tudi v povezavi z naročnikovim odgovorom na vprašanje številka 8 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007, v katerem je naročnik zapisal: "Igle bodo po potrebi poslane v ustrezni domači ali tuji laboratorij za testiranje hemodializnih igel". Naročnik je namreč predvidel tudi testiranje dializnih igel v (domačem ali tujem) laboratoriju, kar vsekakor pomeni, da testiranja ne bo opravljal zgolj naročnik (in to subjektivno).

    Naročnik tudi v "svojih strokovnih zahtevah"â?? â??"glede dializnih AV igel"â?? ni bil â??"zelo nejasen", kakor to v zahtevku za revizijo zatrjuje drugi vlagatelj, saj je strokovnjak v odgovoru na vprašanje številka 39, ki se je glasilo "Ali je naročnik s strokovnega stališča ustrezno opisal tehnične zahteve glede dializnih igel"", odgovoril "S tehničnega stališča je naročnik ustrezno opisal zahteve glede dializnih igel." Državna revizijska komisija v omenjenem delu v celoti sprejema vse izpostavljene ugotovitve strokovnjaka, saj je strokovno mnenje rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija daje strokovno mnenje v omenjenem delu dovolj jasen odgovor glede obravnavanega očitka drugega vlagatelja.

    Je pa v povezavi s prejšnjim odstavkom utemeljen očitek drugega vlagatelja v delu zahtevka za revizijo, v katerem navaja, da "lahko naročnik v konkretnem primeru subjektivno ocenjuje"â??, â??"kdaj in v kakšnem primeru bo iglo poslal na testiranje." Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji in odgovorih na vprašanja dejansko ni jasno navedel konkretnih primerov oziroma situacij, ko bo dializne igle (obvezno) poslal na testiranje v laboratorij, prav tako pa ni ustrezno pojasnil termina "po potrebi". Termin "po potrebi" namreč po prepričanju Državne revizijske komisije dejansko dopušča možnost, da naročnik subjektivno presoja, v katerih primerih bo dializne igle poslal na testiranje v laboratorij. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija z namenom odprave opisane nejasnosti razveljavila naročnikovo razpisno dokumentacijo v delu tretjega odstavka sklopa 5 "Dializne igle" na strani 21 razpisne dokumentacije, ki določa: "V kolikor se po preizkusu ugotovi, da klinično ne ustrezajo, si naročnik pridržuje pravico da igel ne izbere", pa tudi v odgovoru na vprašanje številka 8 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007.

    Prav tako je utemeljen očitek drugega vlagatelja v delu zahtevka za revizijo, v katerem navaja, da je zelo nejasno tudi, "kaj pomeni terminologija "ustrezni" laboratoriji". Pritrditi je namreč drugemu vlagatelju, da naročnik niti v razpisni dokumentaciji niti v odgovorih na vprašanja ni pojasnil, kateri laboratorij je šteti za ustrezni laboratorij. Naročnik po drugi strani tudi ni izrecno (imensko) navedel ustreznega laboratorija, ki naj bi opravljal testiranje dializnih igel, temveč je šele v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel "TIK Kobarid"â?? kot â??""ustrezni laboratorij" za testiranje lastnosti igel." Navedba predmetnega laboratorija za testiranje dializnih igel (kot ustreznega) torej ne izhaja ne iz razpisne dokumentacije in ne iz odgovorov naročnika na vprašanja ponudnikov, kar pomeni, da nobeden od potencialnih ponudnikov v času pred dnem izdaje naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja z navedenim ni bil seznanjen. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija z namenom odprave opisane nejasnosti razveljavila naročnikovo razpisno dokumentacijo v odgovoru na vprašanje številka 8 "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007.

    Čeprav navedeno ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije v tem delu pa Državna revizijska komisija še pripominja, da je gospodarska družba Tik, d. o. o., Kobarid, na poziv Državne revizijske komisije, naj izda ustrezno pojasnilo na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17. aprila 2007, zapisala:
    1. "Tikov laboratorij ni akreditiran za izvajanje preizkusov in meritev na medicinskih pripomočkih.
    2. Tik ne izdeluje hemodializne igle, niti jo nima v prodajnem programu. Prav tako nam ni poznan standard za omenjeni izdelek"â??
    Naročnik, nasprotno, v odgovoru na strokovno mnenje, zatrjuje, da â??"je svojo zahtevo utemeljil na osnovi lastnih kliničnih raziskav skupaj z laboratorijskimi raziskavami v tovarni TIK Kobarid, kjer so dokazali nestabilnost konice igle, ki kalciniranega tkiva zaradi nežnosti ni rezala ampak z upognjeno konico odrivala."

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala očitek drugega vlagatelja, da "Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi niti ni podal količine posameznih mer oz.velikosti igel, tako da je predračun pavšalen na način, da ponudniku niti ne omogoča, da si pripravi pravilno zalogo posameznih modelov AF dializnih igel." V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pod "STROKOVNIMI ZAHTEVAMI PO POSAMEZNIH SKLOPIH" za "SKLOP 5: Dializne igle" zapisal sledeče: "Dializne igle za 23.000 hemodializ:
    - 23.000 arterijskih in
    - 23.000 venskih igel

    dializne igle premera: 1.4mm, 1.6mm, 1.8mm, 2.0mm,
    arterijske igle premera: 1.4mm, 1.6mm, 1.8mm, 2.0mm,
    venske igle: 1.4mm, 1.6mm, 1.8mm, 2.0mm"â??

    Nadalje je naročnik v "PREDRAČUNU Z NAVODILI" "PRILOGA 1- OBRAZEC 04/ 1" "5. sklop: Dializne igle"
    - v stolpcu "Material" (vrstica 3) zapisal "23000 arterijskih igel", v stolpcu "okvirna količina" pa "23.000",
    - v stolpcu "Material" (vrstica 4) zapisal: "23000 venskih igel", v stolpcu "okvirna količina" pa "23.000",
    v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007, pa je na vprašanje (vprašanje številka 7) enega od potencialnih ponudnikov, ki se glasi "Navajate premere igel, vendar niste navedli dolžino kovinskega dela igel niti dolžino plastičnega dela dializne igle. Prosimo za dopolnitev specifikacije dializnih igel v tem smislu v delu dokumentacije - strokovne zahteve in tudi na predračunu" odgovoril "Dopolnjujemo razpisno dokumentacijo:
    Zahtevana dolžina kovinskega dela igle :
    Dolžina 1.3 mm igle: 20 mm
    Dolžina 1.5 mm igle: 15 mm, 20 mm
    Dolžina 1.6 mm igle: 15 mm, 20 mm, 25 mm
    Dolžina 1.8 mm igle: 15 mm, 20 mm, 25 mm
    Dolžina 2.0 mm igle: 25 mm

    Dolžina silastične cevke: 14.5 cm"

    V "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/7-06, z dne 18. januarja 2007, je naročnik nadalje na vprašanje (vprašanje številka 13) enega od potencialnih ponudnikov, ki se glasi "Prosimo, da opredelite vse razpisane letne količine posameznih velikosti AV dializnih igel"â?? in â??"Prosimo za ponovno natančno opredelitev mer in količin po posameznih postavkah AVF igel v predračunu", odgovoril z: "Veljajo tehnične zahteve posredovane v odgovoru dne 15. 01. 2007. Silastična cevka naj bo 15 cm." ter "Specifikacija (oz. uporaba) po velikostih je strokovno vprašanje in za razpis ni pomembna."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji dejansko ni podal količin posameznih igel, ki jih kupuje, glede na
    - vsak posamezni zahtevani premer dializnih igel (arterijskih, venskih),
    - dolžine (kovinskega dela) dializnih igel (arterijskih, venskih).
    Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo očitek drugega vlagatelja zavrnil na način, da je zapisal: "Očitek, da naročnik ni podal količin posameznih igel je irelevanten, ker je cena za vse inačice praktično enaka in pri resnih proizvajalcih in dobaviteljih po mnenju naročnika ne more biti problem zagotoviti vseh dimenzij igel, še zlasti, ker vlagatelj dobro ve, katere dimenzije igel se najbolj množično uporabljajo."

    Na podlagi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja je v tem delu razumeti, da drugi vlagatelj naročniku očita, da ne more pripraviti pravilne in primerljive ponudbe (iz besedne zveze â??"je predračun pavšalen"â??), prav tako pa, da si iz razloga, ker "Naročnik v razpisni dokumentaciji tudi niti ni podal količine posameznih mer oz.velikosti igel", ne more pripraviti pravilne zaloge posameznih modelov AF dializnih igel. V skladu z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi odstavek 23. člena ZJN-1 od naročnika zahteva, da mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Glede na strokovne zahteve, kakor izhajajo iz razpisne dokumentacije za "5. sklop: Dializne igle", gre v konkretnem primeru razumeti, da bo ponudba drugega vlagatelja v izpostavljenem delu štela za pravilno že v primeru, če bo drugi vlagatelj v ponudbi ponudil dializne igle (arterijske, venske) kateregakoli premera, to je premera 1.4mm, 1.6mm, 1.8mm, 2.0mm, ter dializne igle katerihkoli zahtevanih dolžin kovinskega dela igel, ki izhajajo iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007 (vprašanje številka 7), ne glede na ponujene količine dializnih igel po posameznih zahtevanih premerih in dolžinah kovinskega dela igel. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je razpisna dokumentacija v izpostavljenem delu takšna, da ponudnik na njeni osnovi lahko pripravi pravilno ponudbo, saj lahko v ponudbi za "5. sklop: Dializne igle", da bo njegova ponudba v tem smislu štela za pravilno, ponudi dializne igle (arterijske, venske) kateregakoli premera, to je premera 1.4mm, 1.6mm, 1.8mm, 2.0mm, ter dializne igle katerihkoli zahtevanih dolžin kovinskega dela igel, ki izhajajo iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06, z dne 15. januarja 2007 (vprašanje številka 7), ne glede na ponujene količine po posameznih zahtevanih premerih in dolžinah kovinskega dela igel. Obravnavani očitek drugega vlagatelja torej v omenjenem delu zahtevka za revizijo ni utemeljen.

    Je pa utemeljen očitek drugega vlagatelja v delu, ki se nanaša na primerljivost (bodočih) ponudb. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da zaradi izpostavljenih pomanjkljivosti razpisne dokumentacije primerljivost (bodočih) ponudb ni oziroma ne bo mogoča. Razpisna dokumentacija je nedvomno namenjena natančnemu definiranju predmeta javnega naročila in določanju pravil pri oddaji in sestavi ponudbe. Le takšna razpisna dokumentacija zagotavlja potrebno primerljivost (bodočih) ponudb, kar še posebej velja za vse elemente, ki so pomembni za presojo cene. Merilo "najnižja končna ponudbena vrednost za sklop" (najnižja cena), kot je določeno za "5. sklop: Dializne igle", zahteva natančno razpisno dokumentacijo glede elementov ponudbene cene. Naročniki lahko namreč med seboj primerjajo samo tiste ponudbene cene ponudnikov, ki imajo enako vsebino in so izdelane na podlagi jasnih, nedvoumnih in natančnih zahtev razpisne dokumentacije. V nasprotnem primeru so cene med seboj neprimerljive in lahko privedejo do nepravilnih izračunov, posledično pa do različnega obravnavanja ponudnikov.

    Glede na strokovne zahteve, kakor izhajajo iz razpisne dokumentacije za "5. sklop: Dializne igle", gre v konkretnem primeru razumeti, kakor je bilo v tem sklepu že zapisano, da bo ponudba drugega vlagatelja v izpostavljenem delu sicer štela za pravilno že v primeru, če bo drugi vlagatelj v ponudbi ponudil dializne igle (arterijske, venske) kateregakoli premera, to je premera "1.4mm, 1.6mm, 1.8mm, 2.0mm", ter katerihkoli zahtevanih dolžin kovinskega dela igel, ki izhajajo iz "Odgovorov na vprašanja" številka 01-425/6-06 (vprašanje številka 7), z dne 15. januarja 2007 (naročnik namreč dejansko v razpisni dokumentaciji ni podal količin posameznih mer oziroma velikosti igel, kakor to v zahtevku za revizijo zatrjuje drugi vlagatelj), vendar pa ponudba kot takšna z ostalimi ponudbami ne bo primerljiva. Cene dializnih igel, v odvisnosti od različnih ponujenih premerov in dolžin kovinskega dela, niso povsem enake (kakor to v odločitvi o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja priznava že naročnik, ko zapiše, da je â??"cena za vse inačice praktično enaka" - po sklepanju a contrario je torej razumeti, da cene za vse inačice niso povsem enake), kar pomeni, da ponudba, v kateri bo eden od ponudnikov ponudil na primer dializne igle premera 1.4 milimetra, po merilu "najnižja končna ponudbena vrednost za sklop" (najnižja cena), kot je določeno za "5. sklop: Dializne igle", ne bo primerljiva s ponudbo, v kateri bo eden od ponudnikov ponudil na primer dializne igle premera 2.0 milimetra. Podoben zaključek bi (lahko) veljal tudi za ponujanje različnih dolžin kovinskega dela igel s strani posameznih ponudnikov. Skladno z navedenim in na podlagi doslej zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je obravnavani očitek drugega vlagatelja v izpostavljenem delu utemeljen.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala očitek drugega vlagatelja, da je naročnik "dopustil možnost, da naročilo, ki naj bi ga oddal za eno leto, podaljša in sicer še za nadaljnji dve leti. Vlagatelj meni, da takšna možnost dvakratnega podaljšanja nima zakonske podlage, naročnik jo tudi ni predvidel v razpisni dokumentaciji, glede na ostale odgovore, sploh v delu servisiranja in uporabe opreme izbranega ponudnika, pa"â?? ponudnikom ne omogočajo priprave stroškovno utemeljene ponudbe. V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila in ugotovila, da iz 16. člena vzorca pogodbe (OBRAZEC 05) izhaja, da se pogodba sklepa "za obdobje enega (1) leta z možnostjo podaljšanja še največ za dvakratno obdobje". Prav tako je naročnik v "Odgovorih na vprašanja" številka 01-425/5-06, z dne 15. januarja 2007, na vprašanje (številka 18) enega od potencialnih ponudnikov, ki se je glasilo "Za kakšno časovno obdobje veljajo skupni kriteriji za sklope 1,2,3 in 4"", odgovoril z "Za 1 leto z možnostjo dvakratnega podaljšanja."

    Državna revizijska komisija poudarja, da mora naročnik, skladno z določbo prvega odstavka 23. člena ZJN-1 (Priprava razpisne dokumentacije), pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Navedeno določilo usmerja in zavezuje naročnika k pripravi jasne, nedvoumne in razumljive razpisne dokumentacije, kar mu posledično omogoča pridobitev pravilnih (in medsebojno primerljivih) ponudb ter hkrati pošteno, nepristransko in celovito primerjavo le-teh. Državna revizijska komisija na podlagi doslej zapisanega ugotavlja, da je razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila v izpostavljenem delu dejansko nejasna, saj se pogodba v osnovi sklepa (zagotovo) le za obdobje enega leta, njeno (morebitno) podaljšanje pa je negotovo dejstvo. Podaljšanje za vsako naslednje obdobje enega leta je namreč možno le ob pogojih, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 16. člena vzorca pogodbe (OBRAZEC 05). Posamezni (potencialni) ponudniki na podlagi izpostavljene določbe ne morejo vedeti, ali bo pogodba za konkretni predmet javnega naročila sklenjena za obdobje enega leta ali več let (zaradi predvidene možnosti podaljševanja njene veljavnosti še največ za dvakratno obdobje), v konkretnem javnem naročilu in ob upoštevanju njegovih specifik pa tudi dejansko ne morejo pripraviti stroškovne ponudbe na način, da bi cena lahko vključevala vse stroške, ki bodo z zahtevami naročnika nastali izbranemu ponudniku. (Potencialni) ponudnik namreč ne more vnaprej vedeti, ali bo v primeru zagotovitve dializnih monitorjev naročniku v brezplačno uporabo slednja trajala eno leto, več kot eno leto ali celo tri leta. Na podlagi navedenega tudi ni mogoče pripraviti primerljive ponudbe in ovrednotiti vseh potrebnih stroškov. S tem povezani očitki oziroma revizijske navedbe drugega vlagatelja so torej utemeljeni oziroma utemeljene, smiselno enako pa je Državna revizijska komisija zapisala že na strani 63 obrazložitve tega sklepa.

    Glede očitka, da â??"je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo tako, da ni pripravil potrebe za nabavo blaga po logičnih skupinah, npr. koncentrati,dializatorji itd., temveč je pripravil sklope tako, da jih je vezal na procedure, in na obstoječe aparate", Državna revizijska komisija drugega vlagatelja zgolj iz previdnosti spominja na prvi odstavek 26. člena ZJN-1, ki določa, da "Naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi"â?? ZJN-1 â??"glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila." Citirana določba ZJN-1 naročniku sama po sebi ne nalaga obveznosti oblikovanja javnih naročil v sklope, temveč mu le daje to možnost, ZJN-1 pa prav tako ne vsebuje nobenih določil, ki bi naročniku neposredno zapovedovala, kako oziroma na kakšen način mora oblikovati predmet javnega naročila ter kako morajo biti (po vsebini) oblikovane smiselno zaključene celote (sklopi), kadar je predmet javnega naročila mogoče oddajati ločeno po posameznih sklopih. Vprašanje števila posameznih sklopov in s tem (posredno) njihove vsebine je, ob upoštevanju (in spoštovanju) ZJN-1 ter njegovih temeljnih načel, tako v celoti v pristojnosti naročnika, ki nosi tudi polno odgovornost za poslovne odločitve, sprejete v okviru izvajanja predpisov o oddaji javnih naročil. Kot je Državna revizijska komisija v predmetnem sklepu že ugotovila, pa je mogoče zaključiti, da so v konkretnem primeru v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene (strokovne) tehnične zahteve v tistih posameznih sklopih, za katere to izhaja iz predmetnega sklepa, ter v tistem obsegu, kot izhaja iz predmetnega sklepa.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala očitek drugega vlagatelja, da bi v primeru nove tehnologijeâ??"ponudnik moral zamenjati cel obstoječi park dializnih monitorjev z svojimi, kar bi mu sicer verjetno omogočilo pripraviti predračun , nikakor pa se tega ne bi dalo izpeljati na način, da bi tak ponudnik bil v enakovrednem položaju kot tisti, čigar monitorji so sedal v dializnem centru KC, to pa je skrajno nerealen in prevzeten zahtevek." V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da iz nje na strani 23 izhaja sledeča zahteva: "Skupni kriterij za sklope 1, 2, 3 in 4
    V primeru ponudbe, ki bi vsebovala novo tehnologijo, ponudnik prevzema vse stroške nastale za opravljanje poskusov in prilagajanje aparatur, usposabljanja osebja, ter eventualne škode, ki bi nastale pri uvajanju nove tehnologije." Smiselno enaka določba izhaja tudi iz 12. člena vzorca pogodbe (obrazec 05), koder je zapisano: "Dobavitelj se izrecno obvezuje za sklope od 1 do 4, da bo v primeru ponudbe, ki bo vsebovala za naročnika novo tehnologijo, prevzel vse stroške nastale za opravljanje poskusov in prilagajanja aparatur, usposabljanja osebja, ter eventualne škode, ki bi nastale pri uvajanju nove tehnologije za vsak sklop posebej."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v povezavi z izpostavljeno navedbo v spornem delu zahtevka za revizijo niti ne zatrjuje, da v konkretnem javnem naročilu sam ponuja oziroma bi ponujal novo tehnologijo, kar bi posledično pomenilo, da bi navedena sporna zahteva razpisne dokumentacije (lahko) vplivala na njegov pravni položaj in mu povzročila nastanek škode. Drugi vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo namreč zatrjuje, da â??"tak ponudnik"â?? (v primeru nove tehnologije) ne bi bil v enakovrednem položaju, ne zatrjuje pa, da je â??"tak ponudnik"â?? on sam (torej drugi vlagatelj) oziroma da on sam (torej drugi vlagatelj) ne bi bil v enakovrednem položaju. Na podlagi navedenega ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da drugi vlagatelj v konkretnem javnem naročilu ne bi mogel ponujati obstoječe tehnologije (zahtevku za revizijo v tej smeri ni predložil tudi nobenega dokaza). Tudi v primeru pa, če je razumeti, da drugi vlagatelj zatrjuje, da (v primeru nove tehnologije) on sam (torej drugi vlagatelj) ne bi bil v enakovrednem položaju, Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in zgolj splošnih revizijskih navedb drugega vlagatelja ni mogla ugotoviti, na kakšen način naj bi sporna določba postavljala drugega vlagatelja, ki bi v primeru nove tehnologije morebiti â??"moral zamenjati cel obstoječi park dializnih monitorjev"â?? s â??"svojimi"â??, v neenakovreden â??"položaj kot tisti, čigar monitorji so sedal v dializnem centru KC". Drugi vlagatelj namreč svoje navedbe v izpostavljenem delu ni konkretiziral, natančneje pojasnil oziroma obrazložil, pri čemer je navedba preveč pavšalna, da bi na njeni podlagi bilo mogoče ugotoviti neupravičeno omejevanje konkurence oziroma diskriminacijo s strani naročnika. Zanjo drugi vlagatelj ni predložil tudi nobenih dokazov, čeprav je dokazno breme na njem, saj mora (drugi) vlagatelj, skladno s 5. alineo tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v zahtevku za revizijo navesti poleg kršitev tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Drugi vlagatelj tudi ni utemeljil, v čem je zahtevek skrajno nerealen in prevzeten. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ob opisanem dejanskem stanju in na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil 5. (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) oziroma 7. (načelo enakopravnosti ponudnikov) člen ZJN-1.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da sta v zahtevku za revizijo drugega vlagatelja pripeti dve strani z oznako strani 7, pri čemer se med seboj (bistveno) ločita v tem, da je na prvo speti strani 7 naveden (dodatni) drugi odstavek, iz katerega izhaja očitek drugega vlagatelja, da â??"nikjer ni zasledil, da bi naročnik glede na orientacijsko vrednost javno naročilo objavil v glasilu EU, kot to zahteva ZJN-1". V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni z ničemer utemeljil oziroma izkazal, kako naj bi zatrjevana domnevna naročnikova kršitev v konkretnem primeru vplivala na njegov pravni položaj, pa tudi ne, na kakšen način naj bi vlagatelju zaradi izpostavljenega naročnikovega ravnanja nastala škoda, zato Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala. Čeprav navedeno ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije v predmetnem delu pa Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da se v dokumentaciji, ki jo naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, nahaja tudi "Dokument 2006-248537-SL", domnevno natisnjen s spletne strani http://ted.europa.eu/Exec"DataFlow=N_list_results.dfl& Template=TED/N_result_details_curr.htm&Page=2&docnumber=2006248537&StatLang=SL (Uradno glasilo Evropskih skupnosti številka 2006/S 232, izdano dne 06. decembra 2006, številka objave 248537 - obvestilo o naročilu "Potrošno blago za zdravljenje ledvic", "Naslov naročila, ki ga je določil naročnik: Nakup dializnega materiala").

    Državna revizijska komisija kot poslednje drugega vlagatelja glede podrejeno postavljenega predloga v zahtevku za revizijo, ki se glasi "Vlagatelj iz navedenega in utemeljenega, naročniku predlaga, da sprejme"â?? sklep, da â??"popravi razpisno dokumentacijo v skladu z določili ZJN-1 in podaljša rok za oddajo ponudb" (katerega je smiselno razumeti tudi kot predlog Državni revizijski komisiji), opozarja, da ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatičnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku za revizijo odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo bodisi zavrže ali zavrne bodisi zahtevku za revizijo ugodi na način, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom tako ne more â??"popraviti razpisne dokumentacije v skladu z določili ZJN-1 in podaljšati roka za oddajo ponudb" ali sprejeti druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Na podlagi navedenega je bilo zato potrebno zavrniti zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v delu, v katerem (smiselno) zahteva, da Državna revizijska komisija â??"popravi razpisno dokumentacijo v skladu z določili ZJN-1 in podaljša rok za oddajo ponudb".

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo in nadaljnjem poteku revizijskega postopka zahteva (priglaša) povračilo naslednjih stroškov:
    - odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost,
    - stroške plačila takse v višini 200.000,00 SIT,
    - materialne stroške v višini 1 %,
    - odvetniške stroške za sestavo sporočila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost,
    - "PTT 8,35 â??", povečano za 20 % davek na dodano vrednost,
    - stroške izvedenca (pravilno: strokovnjaka) po odmeri Državne revizijske komisije,
    - stroške vloge "PRIPOMBE NA STROKOVNO MNENJE z dne 12.04.2007" v višini 1500 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost,
    - materialne stroške v višini 1 %, povečano za 20 % davek na dodano vrednost,
    â??"odvetniške stroške in znesek plačane takse, v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila."

    Zakon o uvedbi eura (Uradni list Republike Slovenije, številka 114/2004; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uvedbi eura) v prvem odstavku 3. člena določa, da se z dnem uvedbe eura v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, ki se glasijo na euro. Skladno s prvim odstavkom 13. člena istega zakona se z dnem uvedbe eura šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom, glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave, skladno s četrtim odstavkom 13. člena Zakona o uvedbi eura pa sodišča in drugi državni organi, organi lokalne skupnosti ter druge organizacije z javnimi pooblastili v postopkih, ki jih vodijo, preračunajo po uradni dolžnosti zneske, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro. Zakon o uvedbi eura v prvem odstavku 2. člena nadalje določa, da je tečaj zamenjave tečaj, ki je določen v Uredbi Sveta (ES) številka 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) številka 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (UL L št. 195 z dne 15. julija 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta (ES) številka 1086/2006). Menjalno razmerje med eurom in tolarjem izhaja že iz preambule Uredbe Sveta (ES) številka 1086/2006, natančno pa je menjalno razmerje določeno v njenem 1. členu in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za en euro. Skladno z doslej navedenim je Državna revizijska komisija po uradni dolžnosti opravila preračun zneska, ki se glasi na tolar (priglašenega stroška plačane takse prvega vlagatelja v višini 200.000,00 SIT), v znesek, ki se glasi na euro (v priglašen strošek plačane takse prvega vlagatelja v višini 834,59 EUR).

    Skladno z določbo 155. ZPP upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. Skladno z določili drugega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče v primeru, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

    V predmetnem revizijskem postopku je prvi vlagatelj uspel le deloma, sorazmerno z doseženim uspehom v revizijskem postopku pa mu je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN po skrbni presoji vseh okoliščin priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
    - odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost, to je 1.652,40 EUR (obstoječa vrednost odvetniške točke v višini 110,00 SIT se preračuna skladno z Uredbo Sveta (ES) številka 1086/2006 na 0,459 EUR),
    - stroške plačila takse v višini 834,59 EUR,
    - materialne stroške v višini 1 % od vrednosti 3000 odvetniških točk (torej 30 odvetniških točk), to je 13,77 EUR (obstoječa vrednost odvetniške točke v višini 110,00 SIT se preračuna skladno z Uredbo Sveta (ES) številka 1086/2006 na 0,459 EUR),
    - odvetniške stroške za sestavo sporočila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost, to je 27,54 EUR (obstoječa vrednost odvetniške točke v višini 110,00 SIT se preračuna skladno z Uredbo Sveta (ES) številka 1086/2006 na 0,459 EUR),
    - poštnino za pošiljanje sporočila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko (z vsemi prilogami vred) v višini 5,10 EUR (tolikšen strošek namreč izhaja iz poštne nalepke na kuverti),
    - stroške strokovnjaka v višini 1.644,30 EUR (prvi vlagatelj je namreč uspel v približno 42 % vprašanj, ki jih je Državna revizijska komisija zastavila strokovnjaku, kar v odnosu do priznanih stroškov strokovnjaka, ki odpadejo na prvega vlagatelja in znašajo 3.915,00 EUR, predstavlja znesek 1.644,30 EUR),
    skupaj torej 4.177,70 EUR. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

    Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju priznava odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost, torej v znesku 1.652,40 EUR, saj razmerje navedb, s katerimi je prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo po posameznih sklopih uspel, v odnosu do navedb, s katerimi prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo po posameznih sklopih ni uspel, v povezavi z ocenjeno vrednostjo javnega naročila (brez davka na dodano vrednost) po posameznih sklopih pripelje do sklepa, da je potrebno prvemu vlagatelju priznati odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost. Prvi vlagatelj je namreč v
    - "SKLOPU 1: Brezacetatne biofiltracije" uspel z dvema navedbama od sedemnajstih (kar, glede na ocenjeno vrednost sklopa, predstavlja znesek 17.070,20 EUR),
    - "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure" uspel s štirimi navedbami od dvanajstih (kar, glede na ocenjeno vrednost sklopa, predstavlja znesek 165.278,19 EUR),
    - "SKLOPU 3: Bikarbonatna hemodializa" uspel s tremi navedbami od devetih (kar, glede na ocenjeno vrednost sklopa, predstavlja znesek 362.969,72 EUR),
    - "SKLOPU 4: Hemodiafiltracija on-line" uspel z dvema navedbama od sedmih (kar, glede na ocenjeno vrednost sklopa, predstavlja znesek 337.816,80 EUR).
    V povzetku navedenega gre ugotoviti, da je prvi vlagatelj uspel z revizijskimi navedbami, ki predstavljajo skupni delež 883.134,91 EUR, kar ob uporabi Odvetniške tarife (Uradni list Republike Slovenije, številka 67/2003 in 70/2003 - popravek) pomeni, da je potrebno odvetnici, kot pooblaščenki prvega vlagatelja, priznati povračilo stroškov v višini 3000 odvetniških točk.

    Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava priglašenih stroškov vloge "PRIPOMBE NA STROKOVNO MNENJE z dne 12.04.2007" v višini 1500 odvetniških točk, ter materialnih stroškov v višini 1 %, obojega povečanega za 20 % davek na dodano vrednost, saj jih ne ocenjuje za potrebne. Navedbe v "PRIPOMBAH NA STROKOVNO MNENJE z dne 12.04.2007" namreč niso vplivale na predmetno odločitev Državne revizijske komisije v njenem bistvu. Državna revizijska komisija tudi ni dosledno sledila predlogu prvega vlagatelja po roku za plačilo stroškov in pričetku teka zakonitih zamudnih obresti na priznane stroške â??"v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila" (saj za upoštevanje takšnega predloga pravne podlage ni najti), temveč mu je ugodila na način, na kakršen izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni sledila glede predlaganega 8-dnevnega roka za povrnitev priznanih odvetniških stroškov in zneska plačane takse â??"v roku 8 dni od izdaje odločbe", saj za upoštevanje takšnega predloga podlage ni najti.

    Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, to je
    - stroške v višini 1.644,30 EUR in sicer v roku 15. dni od prejema tega sklepa, ter
    - stroške v višini 2.533,40 EUR in sicer v roku 15. dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila,
    oboje pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

    Prvi vlagatelj je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije številka 018-53/2007-11, izdanega dne 22. marca 2007, za izvedbo dokaza s strokovnjakom s področja medicinske stroke založil predujem v višini 5.000,00 EUR. Državna revizijska komisija je po skrbni presoji vseh okoliščin v konkretnem postopku strokovnjaku priznala stroške v višini 3.915,00 EUR, pri čemer se preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom s področja medicinske stroke v višini 1.085,00 EUR prvemu vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo in nadaljnjem poteku revizijskega postopka zahteva (priglaša) povračilo naslednjih stroškov:
    - odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost,
    - stroške plačila takse v višini 417,292 EUR,
    - â??"odvetniške stroške zahtevka za nadaljevanje postopka-prva pripravljalna vloga" v višini 1500 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost.

    Skladno z določbo 155. člena ZPP upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. Skladno z določili drugega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče v primeru, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

    V predmetnem revizijskem postopku je drugi vlagatelj uspel le deloma, sorazmerno z doseženim uspehom v revizijskem postopku pa mu je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN po skrbni presoji vseh okoliščin priznala naslednje potrebne stroške, nastale z revizijo:
    - odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost, to je 1.652,40 EUR (obstoječa vrednost odvetniške točke v višini 110,00 SIT se preračuna skladno z Uredbo Sveta (ES) številka 1086/2006 na 0,459 EUR),
    - stroške plačila takse v višini 417,29 EUR,
    - â??"odvetniške stroške zahtevka za nadaljevanje postopka-prva pripravljalna vloga" v višini 50 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost, to je 27,54 EUR (obstoječa vrednost odvetniške točke v višini 110,00 SIT se preračuna skladno z Uredbo Sveta (ES) številka 1086/2006 na 0,459 EUR),
    skupaj torej 2.097,23 EUR. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

    Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju priznava odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost, torej v znesku 1.652,40 EUR, saj razmerje navedb, s katerimi je drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo po posameznih sklopih uspel, v odnosu do navedb, s katerimi drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo po posameznih sklopih ni uspel, v povezavi z ocenjeno vrednostjo javnega naročila (brez davka na dodano vrednost) po posameznih sklopih pripelje do sklepa, da je potrebno drugemu vlagatelju priznati odvetniške stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost. Drugi vlagatelj je namreč v
    - "SKLOPU 1: Brezacetatne biofiltracije" uspel s sedmimi navedbami od devetnajstih (kar, glede na ocenjeno vrednost sklopa, predstavlja znesek 53.456,67 EUR),
    - "SKLOPU 2: On-line hemofiltracijske procedure" uspel s šestimi navedbami od osemnajstih (kar, glede na ocenjeno vrednost sklopa, predstavlja znesek 165.278,19 EUR),
    - "SKLOPU 3: Bikarbonatna hemodializa" uspel s sedmimi navedbami od štiriindvajsetih (kar, glede na ocenjeno vrednost sklopa, predstavlja znesek 317.598,51 EUR),
    - "SKLOPU 4: Hemodiafiltracija on-line" uspel s šestimi navedbami od dvajsetih (kar, glede na ocenjeno vrednost sklopa, predstavlja znesek 354.707,64 EUR),
    - "SKLOPU 5: Dializne igle" uspel s tremi navedbami od šestih (kar, glede na ocenjeno vrednost sklopa, predstavlja znesek 24.135,86 EUR).
    V povzetku navedenega gre ugotoviti, da je drugi vlagatelj uspel z revizijskimi navedbami, ki predstavljajo skupni delež 915.176,87 EUR, kar ob uporabi Odvetniške tarife (Uradni list Republike Slovenije, številka 67/2003 in 70/2003 - popravek) pomeni, da je potrebno odvetnici, kot pooblaščenki drugega vlagatelja, priznati povračilo stroškov v višini 3000 odvetniških točk.

    Glede navedbe drugega vlagatelja, da je priglašene stroške â??"potrebno vlagatelju priznati ob analogni uporabi ZPP, kjer ima vlagatelj možnost odgovoriti na navedbe prve stopnje, ki je zavrnila zahtevek za revizijo", Državna revizijska komisija ugotavlja in drugega vlagatelja spominja, da se, skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (torej ZPP), uporabljajo zgolj smiselno in ne neposredno. Glede na izpostavljeno Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava odvetniških stroškov za sestavo â??"zahtevka za nadaljevanje postopka-prva pripravljalna vloga", saj le-teh ne ocenjuje za potrebne. Drugemu vlagatelju tako Državna revizijska komisija glede na svojo dosedanjo ustaljeno prakso in ob upoštevanju doseženega uspeha v predmetnem postopku priznava odvetniške stroške za sestavo sporočila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk (povečano za 20 % davek na dodano vrednost), skupaj torej 27,54 EUR.

    Državna revizijska komisija o stroških (prvotno premalo vplačane) takse drugega vlagatelja v višini 417,29 EUR, ki je bila (naknadno) vplačana dne 02. februarja 2007, pa tudi o stroških za izdelavo strokovnega mnenja ni odločala, saj jih drugi vlagatelj v revizijskem postopku do sprejema odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo ni priglasil.

    Drugi vlagatelj je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije številka 018-53/2007-11, izdanega dne 22. marca 2007, za izvedbo dokaza s strokovnjakom s področja medicinske stroke založil predujem v višini 500,00 EUR. Državna revizijska komisija je po skrbni presoji vseh okoliščin v konkretnem postopku strokovnjaku priznala stroške v višini 435,00 EUR, pri čemer se preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom s področja medicinske stroke v višini 65,00 EUR drugemu vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun.

    Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.097,23 EUR in sicer v roku 15. dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 25. maja 2007


    Predsednik senata
    Samo Červek, univ. dipl. prav.,
    predsednik Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana
    - odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana
    - odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran