018-149/2007 Komunala Kranj, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 26/2007 - ZRPJN-UPB4; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko in ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za oddajo storitve "Projektiranje rešitev odvajanja odpadnih voda v Občini šentjur, Mestni občini Kranj in Občini Medvode" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Ekološko svetovanje, projektiranje - inženiring, Rebernik Goran s.p., Pot na Kamenšak 2, Lenart v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.05.2007

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 26.04.2007 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.12.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 137-139/2006 z dne 29.12.2006, pod številko objave Ob-36397/06.

Naročnik je dne 20.02.2007 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 1/417, na podlagi katerega je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Segis d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper predmetno obvestilo je vlagatelj je dne 01.03.2007 vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom z dne 19.03.2007 zavrnil. Državna revizijska komisija je na podlagi obvestila vlagatelja dne 06.04.2007 sprejela sklep, št. 018-105/2007-3, s katerim je zahtevku za revizijo vlagatelja delno ugodila in razveljavila odločitev naročnika z dne 20.02.2007.

Naročnik je v ponovnem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb izvedel pisno preverjanje predloženih referenc vlagatelja in izbranega ponudnika in ugotovil, da vlagatelj ni uspel dokazati usposobljenosti na podlagi predloženih referenc, saj naj bi bile le te neustrezne. Naročnik je dne 18.04.2007 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 1/875, na podlagi katerega je predmetno javno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku, ponudbo vlagatelja pa kot nepravilno zavrnil.

Vlagatelj je dne 26.04.2007 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev Obvestila o oddaji javnega naročila, št. 1/875 z dne 18.04.2007 in povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj meni, da je naročnik nestrokovno preveril predložene reference vlagatelja in izbranega ponudnika.

1. V zvezi z vlagateljevo referenco za ČN šentilj vlagatelj zatrjuje, da je oseba, g. S.R. samostojni projektant in v delovnem razmerju v podjetju Nigrad d.d. ter odgovorni projektant za ČN šentilj. Navedena oseba je na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95) z vlagateljem dne 28.03.2005 sklenila Pogodbo o tehnično poslovnem sodelovanju. V drugem odstavku 4. člena navedene pogodbe je navedena oseba dovolila koriščenje referenc vlagatelju. Upravitelj ČN šentilj, Nigrad d.d. je na podlagi zaprosila naročnika dne 11.04.2007 podalo mnenje o delovanju ČN šentilj, iz katerega je razvidno, da čistilna naprava deluje s povprečnim letnim učinkom čiščenja na KPK 71,3%, kar je posledica vdora tujih vod v kanalizacijski sistem, saj znaša povprečna vtočna obremenitev na BPK5 105 mg/l, kar je bistveno manj od normalne onesnaženosti komunalnih voda. Prav tako upravitelj meni, da se bo po sanaciji kanalizacijskega omrežja učinek čiščenja približal projektiranim vrednostim ČN. Vlagatelj meni, da navedeno mnenje dokazuje, da je ČN šentilj projektirana po sodobni tehnologiji čiščenja odpadnih voda.

2. V zvezi z referenco vlagatelja za ČN Logatec, vlagatelj meni, da naročnik po odgovoru podjetja Genera d.o.o. ni preveril, katera dela je izvedel vlagatelj. Iz pogodbe G-109-05-AMI navedenega podjetja izhaja, da je vlagatelj v celoti izdelal projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo ČN Logatec, kakor tudi, da je vlagatelj lastnik avtorskih pravic izdelane projektne dokumentacije.

3. Glede reference izbranega ponudnika za ČN Trebnje je naročnik prejel odgovor Komunale Trebnje z dne 13.04.2007, iz katerega izhaja, da ČN Trebnje, projektirana s strani podjetja Stadij d.o.o., letno proizvede 311 ton odvečnega blata, kar pomeni, da je pri izgradnji ČN bila uporabljena zastarela tehnologija iz osemdesetih let, s čimer se povzročajo dodatni stroški predelave tega blata in s tem učinek čiščenja vode podraži kar za trikrat. Vlagatelj smatra, da navedena referenca ni sprejemljiva.

4. Vlagatelj v zvezi z referenco izbranega ponudnika za ČN Pazin navaja, da je po pregledu spletne strani, na katero se sklicuje naročnik in ki naj bi bila podlaga za ugotovitev ustreznosti reference, ugotovil, da na navedeni strani ni razvidno, kdo je projektiral ČN, niti kakšni so dejanski učinki čiščenja. Naročnik je tako v tem delu ponovno kršil enakopravnost ponudnikov.


Naročnik je dne 06.05.2007 sprejel sklep št. 1/1017, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo vlagatelja in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik v obrazložitvi sklepa uvodoma ugotavlja, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev dejansko izključena, saj ponudbe vlagatelja ni mogoče obravnavati kot pravilne ponudbe, zaradi česar jo je potrebno zavrniti. Vlagatelj tako nima nobenih dejanskih možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v predmetnem postopku, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe, škoda ni nastala, in mu tudi ne bi mogla nastati. Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-112/2007. Glede neustreznosti referenc pa naročnik pojasnjuje:

1. V zvezi z referenco za ČN šentilj naročnik navaja, da je Pogodba o tehnično poslovnem sodelovanju med vlagateljem in osebo, g. S.R., nerelevantna za uporabo njegovih referenc. Ob upoštevanju 2. točke drugega odstavka 42.a člena je jasno, da morajo reference predložiti ponudniki za dobave, storitve ali gradnje, ki so jih opravili sami in ne katero drugo podjetje oziroma posameznik, saj bi si v nasprotnem primeru lahko vsak ponudnik sposodil reference od drugih podjetij, čeprav sam takih storitev nikoli ni izvedel. Poleg tega je dejstvo, da je bila oseba S.R. v delovnem razmerju s podjetjem Nigrad d.d. Naročnik pri tem opozarja na prvi odstavek 101. člena in 102. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, iz česar izhaja, da oseba S.R. ni lastnik avtorskih pravic, ampak ima le izključno pravico uporabe avtorskega dela iz delovnega razmerja v okviru svojih zbranih del, materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja pa so izključno prenesene na delodajalca za obdobje 10 let. Po mnenju naročnika so reference materialne avtorske pravice, s katerimi razpolaga delodajalec in je tako slednji tisti, ki izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo dela. Spornost referenc pa je tudi v tem, da bi lahko avtor projekta dovolil uporabo njegovih referenc večjemu številu podjetij, ki bi se prijavili na isti razpis, podjetja pa bi se lahko posluževala sklepanja navideznih pogodb z namenom pridobiti reference. V zvezi z mnenjem upravljavca Nigrad d.d. pa naročnik odgovarja, da je dejanski učinek čiščenja ČN takšen, kot je naveden v mnenju in zato omenjena referenca tudi iz tega razloga ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije.

2. Glede ČN Logatec naročnik pojasnjuje, da je iz dopisa Komunalnega podjetja Logatec razvidno, da je vlagatelj nastopal kot podizvajalec za projektiranje gradbenih objektov podjetju Genera d.o.o., vendar navedene reference ni štel kot pravilne, saj glede na točko a. Priloge 9 status podizvajalca pri izvedbi projekta pogojem iz razpisne dokumentacije ne ustreza. Poleg tega je iz dopisa Komunalnega podjetja Logatec tudi razvidno, da so dela PGD za rekonstrukcijo končana, dela projektiranja po pogodbi pa bodo končana po pridobitvi gradbenega dovoljenja ter da se dela po projektu še niso začela. Ker dela še niso zaključena, referenca ne zadosti zahtevi naročnika v razpisni dokumentaciji, da se navede vrednost izvedenih referenčnih objektov.

3. Glede reference za ČN Trebnje naročnik odgovarja, da v predmetnem javnem naročilu v zvezi z referencami ni bil postavljen noben pogoj glede vrste tehnologije, ki se je uporabila pri izgradnji.

4. Za referenco ČN Pazin naročnik navaja, da je referenco preveril preko interneta, poleg tega pa je pridobil še pisno potrdilo investitorja o resničnosti navedene reference. Naročnik na tem mestu še poudarja, da vlagatelj ni podal dokazov glede svojih navedb, ki se nanašajo na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Prav tako naročnik meni, da ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov, saj je tako reference vlagatelja kot reference izbranega ponudnika preveril pisno, nekatere pri investitorjih, ostale pri upravljavcih in oboji morajo imeti enake podatke o podjetjih, ki so projektirali ČN ter o učinkovitosti ČN.

Vlagatelj je z dopisom z dne 11.05.2007 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom z dne 16.05.2007 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo in celotno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena in 22. členom ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med naročnikom in vlagateljem kot temeljno sporno vprašanje pravilnosti ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na reference, katere je naročnik zahteval kot izločitveni pogoj.

V skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" opredeljena kot "tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije". Podobno je (skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo - Uradni list RS, št. 33/04), ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

"Pogoj" je v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. V skladu z 41. členom ZJN-1 mora naročnik v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora v času oddaje ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Pri tem so v prvem in tretjem odstavku 42. člena ZJN-1 navedeni obvezni pogoji, torej pogoji, ki jih naročnik mora navesti v razpisni dokumentaciji, v 42.a členu ZJN-1 pa ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji, katerih raven lahko naročnik določa v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V okviru slednjih lahko naročnik od ponudnikov zahteva tudi seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe. Naročnik mora skladno s prvim odstavkom 42.a člena ZJN-1 iz postopka izločiti ponudbo ponudnika, ki ne dokaže, da ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi.

Naročnik je v točki 3. razpisne dokumentacije "Podatki o obvezni vsebini ponudbene dokumentacije" navedel obvezno dokumentacijo, katero mora vsebovati ponudba, da bo pravilna in popolna. Kot Prilogo 9 je v točki b. naročnik navedel: "Navedite vrednost izvedenih del referenčnih objektov, ki so bili izvedeni na osnovi dokumentacije, ki ste jo izdelali sami ali drugi predstavniki skupine ponudnikov ali vaši podizvajalci, v zadnjih petih (5) letih, katerih iztoki so v skladu z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi." Naročnik je v nadaljevanju še zapisal: "Za vsa dela navedite ime objekta, leto izvedbe, fizični obseg del (celotna naprava, mehanska stopnja, biološka stopnja, ipd.), vrednost izvedenih del v EUR, naslov investitorja ter ime in priimek kontaktne osebe upravljavca. Ponudnik delujoče referenčne objekte dokazuje z izjavami o referenčnih objektih, ki so izvedeni na osnovi njegove dokumentacije. Ponudnik dokazuje referenčne objekte v Prilogi 9 razpisne dokumentacije. V kolikor ponudnik ali njegov podizvajalec nima referenc o delujočih čistilnih napravah velikosti nad 2000 enot, bo izločen iz nadaljnje obravnave." Naročnik je v Dodatnem pojasnilu razpisne dokumentacije z dne 17.01.2007 dodatno pojasnil, da ponudniki v tabeli 9.b navedejo vrednost izvedenih del (zgrajenih) referenčnih objektov, ki so bili izvedeni (zgrajeni) in da morajo biti izjave o referenčnih objektih podpisane s strani investitorjev.

1.
Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v ponudbo vlagatelja. Vlagatelj je navedel tri referenčne objekte (ČN Lenart, ČN Logatec, ČN šentilj) in za vsakega predložil referenčne izjave oziroma potrdila, podpisana s strani investitorjev.

Medtem, ko vlagatelj v zahtevku za revizijo ne nasprotuje ugotovitvi naročnika o neustreznosti reference za ČN Lenart, pa je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presodila po mnenju naročnika neustrezne reference za ČN šentilj in ČN Logatec.

1.1
Vlagatelj je v ponudbi kot referenčno izjavo o referenčnem objektu ČN šentilj predložil Potrdilo Občine šentilj z dne 24.01.2007, na katerem je navedeno, da je projektant S.R., izdelal projektno dokumentacijo PGD, PZI, za ČN velikosti 2005 PE za investitorja Občino šentilj. Objekt je zgrajen in izpusti iz Č.N. zadostujejo vsem pogojem. Iz Priloge 9b izhaja, da je ČN šentilj zgrajena in v obratovanju.

V spisovni dokumentaciji, iz dopisa podjetja Nigrad d.d. z dne 16.04.2007 in dopisa Občine šentilj z dne 17.04.2007 izhaja, da je ČN šentilj jug s kapaciteto 2000 P.E projektiralo podjetje Nigrad d.d., odgovorni projektant g. S.R. Nadalje iz navedenih dopisov izhaja, da je povprečni učinek čiščenja na KPK 71,3%, pri čemer je ta vrednost posledica nevodotesnosti vtočnih kanalov. Glede na opravljene analize pa je ugotovljeno, da na ČN dotekajo precej razredčene odpadne vode, saj znaša povprečna vtočna obremenitev na BPK5 105 mg/l, kar je bistveno manj od normalne onesnaženosti komunalnih odpadnih voda. Mnenje podjetja Nigrad d.d. je, da se bo učinek ter s tem delovanje ČN izboljšalo in približalo projektiranim ter izkustvenim vrednostim ostalim ČN, takoj ko se bo saniralo obstoječe kanalizacijsko omrežje, v smislu zatesnitve nevodotesnih odsekov.

Naročnik je v postopku preveritve navedene reference pridobil tudi Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo šentilj-jug za leto 2005, v katerem so prikazane določene vrednosti obratovanja ČN.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenih dokumentov ugotavlja, da je bila projektna dokumentacija za ČN izdelana s strani podjetja Nigrad d.d., odgovorni projektant pa je bila oseba S.R. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer ne nasprotuje dejstvu, da je bil odgovorni projektant oseba S.R., vendar pa meni, da gre za njegove osebne reference, v nadaljevanju pa se sklicuje na priloženo Pogodbo o tehnično poslovnem sodelovanju, št. pogo-12/2005 z dne 28.03.2005 (v nadaljevanju: tehnična pogodba) in Osebne reference osebe S.R.

V Osebnih referencah je v točki A./Projekti, podtočki 13. navedeno Vodenje projekta ter odgovorni projektant "Kanalizacija in čistilna naprava v občini šentilj" (2004) ter v podtočki 19. Izdelava tehnične dokumentacije ter odgovorni projektant za ČN in povezovalni tlačni vod za naselje šentilj - jug" (2004). Iz II. točke tehnične pogodbe pa izhaja, da bo oseba S.R. z dnem podpisa te pogodbe, z vlagateljem opravljala dela oziroma naloge odgovornega projektanta faze gradbenega dela projekta in projektanta drugih gradbenih načrtov. Medtem, ko iz osebnih referenc izhaja, da naj bi se projekti za ČN šentilj opravljali v letu 2004, pa so se dela po tehnični pogodbi pričela šele z dnem njenega podpisa, to je 28.03.2005. Iz navedenega je mogoče sklepati, da je bil vsaj del projektov za ČN izveden pred letom 2005, brez sodelovanja med vlagateljem in osebo S.R. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz tehnične pogodbe ni razvidno, za katere projekte se pogodba sklepa, torej, ali je vključena tudi izvedba ČN šentilj.

Državna revizijska komisija glede reference za ČN šentilj tako zaključuje, da vlagatelj ni dokazal oziroma izpodbil naročnikove ugotovitve, da s predloženo referenco ne izpolnjuje prvega pogoja, ki ga je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, in sicer da je bil referenčni objekt, izveden na osnovi dokumentacije, ki jo je izdelal vlagatelj sam ali drugi predstavniki skupine ponudnikov ali njegovi podizvajalci. Posledično je potrebno pritrditi ugotovitvi naročnika, da je referenca že iz navedenega razloga neustrezna, zato se Državna revizijska komisija ni opredeljevala še do izpolnjevanja drugih pogojev za ustreznost predložene reference.

1.2
Vlagatelj je za drugo referenčno izjavo o referenčnem objektu ČN Logatec predložil Izjavo podjetja Genera d.o.o. z dne 10.04.2006, v kateri je navedeno, da je vlagatelj izdelal projektno dokumentacijo (PGD, PZR) za ČN Logatec velikosti 14900 PE za investitorja Komunalno podjetje Logatec. Iz Priloge 9b izhaja, da je ČN Logatec na dan podpisa (25.01.2007) v izgradnji.

Iz dopisa Komunalnega podjetja Logatec z dne 12.04.2007 izhaja, da so dela v zvezi z rekonstrukcijo ČN Logatec v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Projekti PGD so končani, dela projektiranja po pogodbi pa bodo končana po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Vlagatelj nastopa kot podizvajalec za projektiranje gradbenih objektov podjetju Genera d.o.o. Dela po projektu se niso začela.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj tudi v tem primeru predložil neustrezno referenco, saj ni izpolnil pogoja, da gre za zgrajene, delujoče referenčne objekte, do česar se ne opredeljuje niti vlagatelj sam v zahtevku za revizijo, ki na tem mestu navaja le, da naročnik ni preveril, katera dela je izvedel vlagatelj. Le pri delujočih ČN bi lahko vlagatelj izpolnil tudi naslednji pogoj, da so iztoki v skladu z zakonsko določenimi vrednostmi.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel dokazati, da naj bi bila naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe kot nepravilne, napačna oziroma v nasprotju s predpisi o javnih naročilih.

2.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila utemeljenost vlagateljevih trditev v zahtevku za revizijo, da so reference izbranega ponudnika neustrezne, kolikor je te vlagateljeve trditve mogoče razumeti kot kršitev enakopravnega obravnavanja ponudnikov. Vlagatelj namreč na tem mestu očita naročniku kršitev načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi v Prilogi 9B navedel dva referenčna objekta (ČN Pazin, ČN Trebnje) in za vsakega predložil referenčne izjave oziroma potrdila, podpisana s strani investitorjev Usluga d.o.o. Pazin (za ČN Pazin) in Občina Trebnje (za ČN Trebnje), ki potrjujejo zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji.

2.1
Naročnik je v postopku ponovnega preverjanja referenc pridobil pisno potrdilo reference za ČN Trebnje (dopis JP Komunala Trebnje z dne 13.04.2007), v katerem je navedeno, da je bila ČN rekonstruirana in je začela obratovati leta 2003. Tehnološke projekte je izdelalo podjetje Stadij d.o.o. iz Postojne za komunalno ČN velikosti 8000 PE. Povprečna izmerjena vrednost učinka pri vzorčenju je 92,3% po KPK in 97,58% po BPK5, letni povprečni učinek čiščenja ČN pa je po KPK 82,7% in po BPK5 87,4%.

Naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 18.04.2007 dodatno navaja, da je bil izdelovalec tehnoloških projektov podjetje Stadij d.o.o. v skupni ponudbi, kjer je bil vodilni ponudnik izbrani ponudnik Segis d.o.o.

Vlagatelj ne nasprotuje prej navedenim dejstvom, zatrjuje pa, da je navedena referenca nesprejemljiva, ker ČN letno proizvede 311 ton odvečnega blata, kar pomeni, da je bila pri izgradnji uporabljena zastarela tehnologija iz osemdesetih let, kar povzroča dodatne stroške. Po vlagateljevem mnenju je s tem dokazano, da je izbrani ponudnik uporabil zastarelo tehnologijo za čiščenje odpadnih voda, ki ne ustreza sodobnim tehnično in cenovno učinkovitim načinom čiščenja odpadnih voda.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da referenca ne bi ustrezala zahtevam naročnika v razpisni dokumentaciji, to je, da gre za delujočo ČN ustrezne velikosti, da so njeni iztoki v skladu z zakonsko določenimi vrednostmi, idr. Zato je potrebno pritrditi ugotovitvi naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 06.05.2007, da dejstvo, na katero vlagatelj opira svojo trditev o neustreznosti reference, to je, da je bila uporabljena zastarela tehnologija pri izgradnji, ni relevantno za presojo ustreznosti reference, saj naročnik ni postavil take zahteve v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija v zvezi z referenčnim objektom ČN Trebnje tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati neustreznosti reference izbranega ponudnika.

2.2
Vlagatelj glede druge reference izbranega ponudnika za ČN Pazin zatrjuje, da na spletni strani, na katero se sklicuje naročnik pri preveritvi reference, ni nikjer razvidno, kdo je projektiral ČN Pazin niti kakšni so dejanski učinki čiščenja navedene ČN. Vlagatelj meni, da je naročnik neenako obravnaval ponudnike in ne bi smel priznati navedene reference.

Državna revizijska komisija na tem mestu pritrjuje vlagatelju, da naročnik ni izkazal, da je referenco dejansko pisno preveril pri investitorju (kakor navaja naročnik) oziroma upravljavcu, niti ni pojasnil, kje na citirani spletni strani naj bi bila razvidna potrditev resničnosti reference.

Na tem mestu bi zahtevek za revizijo vlagatelja lahko s takšnim ravnanjem naročnika bil utemeljen, saj je naročnik kršil načelo enakopravnosti in izbranega ponudnika postavil v privilegiran položaj in mu priznal referenco, ne da bi jo preveril na enak način kot reference vlagatelja. Vendar pa navedena ugotovitev ne vpliva na odločitev o oddaji naročila, saj je za izpolnitev pogoja v razpisni dokumentaciji in posledično pravilnost ponudbe zadostovala že ena ustrezna referenca, ki je v konkretnem primeru za izbranega ponudnika izkazana, kakor izhaja iz točke 2.1 te obrazložitve.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsega ugotovljenega zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel dokazati zatrjevanih kršitev naročnika pri ugotovitvi, da je njegova ponudba nepravilna, oziroma ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, zaradi česar je potrebno zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrniti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 23.05.2007





Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj,
- Ekološko svetovanje, projektiranje - inženiring, Rebernik Goran s.p., Pot na Kamenšak 2, Lenart v Slovenskih goricah,
- Segis d.o.o., Tržaška cesta 50a, Postojna,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran