018-140/2007 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo čistil za kuhinjo, na podlagi zahtevka za revizijo družbe JOHNSON DIVERSEY d.o.o., Tržaška cesta 37A, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 14.5.2007

odločila:

1. Ugotovi se, da je naročnik s sklepom, ki ga je vlagatelj prejel dne 24.4.2007, zahtevku za revizijo ugodil v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve naročnika št. 07/2006 Mš - popravek obvestila o oddaji javnega naročila z dne 23.3.2007.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 417,29 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.11.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti in ponudnike s povabilom z dne 13.12.2006 povabil k predložitvi ponudb. Po prejemu ponudb je naročnik dne 23.2.2007 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila (št. dokumenta 7/2006 Mš), iz katerega je razvidno, da je javno naročilo oddal vlagatelju, za ponudbi ponudnikov ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor ter INTER KOOP d.o.o., Ulica Heroja šaranoviča 34, Maribor pa je ugotovil, da nista pravilni. Ponudnik INTER KOOP d.o.o., Maribor je dne 27.2.2007 na naročnika naslovil dopis "zahteva za dodatno obrazložitev Obvestila o oddaji javnega naročila št. 7/2006 Mš z dne 23.02.2007", v katerem je navedel razloge, zaradi katerih je menil, da je njegova ponudba pravilna, hkrati pa je navedel, da ponudba vlagatelja (do tedaj izbranega ponudnika) ni pravilna. Naročnik je dne 23.3.2007 izdal dokument "popravek obvestila o oddaji javnega naročila", iz katerega je razvidno, da je spremenil svojo prvotno odločitev o oddaji naročila z dne 23.2.2007 in javno naročilo oddal ponudniku INTER KOOP d.o.o., Maribor.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4.4.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem opisuje potek oddaje predmetnega naročila ter navaja, da je bil z obvestilom o oddaji naročila z dne 23.2.2007 izbran kot najugodnejši ponudnik, po vloženi zahtevi za dodatno obrazložitev s strani ponudnika INTER KOOP d.o.o., Maribor pa je naročnik spremenil svojo odločitev in kot najugodnejšega izbral slednjega, o čemer je vlagatelja obvestil z dokumentom "popravek obvestila â??" z dne 23.3.2007. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik kršil 78. člen ZJN-1, ker svoje odločitve ni sprejel po pregledu in ocenjevanju ponudb, temveč je svojo drugo odločitev sprejel na podlagi zahtevka za dodatno obrazložitev, vloženega s strani ponudnika INTER KOOP d.o.o., Maribor, ki je v svojem zahtevku zahteval, da se njegova ponudba obravnava kot pravilna. Naročnik je na podlagi te očitane napake samoiniciativno sprejel drugo odločitev, ne da bi zanjo imel pravno podlago (zahtevek za revizijo). Novo odločitev je naročnik tako sprejel brez pravne podlage in nezakonito. Ponudnik INTER KOOP d.o.o., Maribor bi moral v primeru, če je menil, da postopek ni izpeljan pravilno, vložiti zahtevek za revizijo, o katerem bi odločal naročnik, ki bi lahko v primeru morebitne ugoditve sprejel novo odločitev. Ker ponudnik INTER KOOP d.o.o., Maribor ni vložil zahtevka za revizijo, je prvotna odločitev naročnika, ki je tudi edina zakonita, postala pravnomočna, naročnik pa mora naročilo oddati vlagatelju, kot to izhaja iz prve odločitve naročnika. Vlagatelj tako zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija odpravi popravek obvestila o oddaji javnega naročila z dne 23.3.2007 in da mu naročnik odda javno naročilo, kot izhaja iz prve odločitve z dne 23.2.2007, zahteva pa tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, ki ga je vlagatelj prejel dne 24.4.2007. V izreku sklepa je naročnik zapisal, da je zahtevku za revizijo deloma ugodil, in sicer v delu, "da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 7/2006. Naročnik bo novo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika izdal po dokončnosti tega sklepa." V obrazložitvi sklepa je naročnik zapisal, da je v postopku oddaje javnega naročila dne 23.2.2007 sprejel odločitev, s katero je bil kot najugodnejši ponudnik izbran vlagatelj. Neizbrani ponudnik INTER KOOP d.o.o., Maribor je zahteval dodatno obrazložitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, ker je trdil, da je njegova ponudba pravilna. Naročnik navaja, da se je s ponudnikom INTER KOOP d.o.o., Maribor strinjal, zaradi česar je spremenil svojo odločitev, o čemer je vlagatelja obvestil s popravkom obvestila o oddaji javnega naročila z dne 23.3.2007. Naročnik dalje navaja, da bi morala njegova obrazložitev vsebovati razloge za zavrnitev določene ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev. Ta institut je namenjen dodatni obrazložitvi že sprejete odločitve, ne pa spreminjanju sprejete odločitve, kot je to storil naročnik. Naročnik je svojo odločitev spremenil brez pravne podlage za spremembo prvotne odločitve in tako ravnal v nasprotju z ZJN-1. Ker svoje druge odločitve ni sprejel po pregledu in ocenjevanju ponudb, temveč na podlagi očitane napake s strani drugega ponudnika, naročnik navaja, da je kršil 78. člen ZJN-1. Naročnik še navaja, da je vlagateljevemu zahtevku za revizijo delno ugodil, zato mu je priznal tudi sorazmerni del stroškov, in sicer 50% od priglašenih 417,29 EUR.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 26.4.2007 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da je v zahtevku za revizijo zahteval odpravo odločitve naročnika št. 07/2006 Mš z dne 23.3.2007, oddajo javnega naročila skladno s prvotno odločitvijo naročnika z dne 23.2.2007 ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. Iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, ni razvidno, v katerem delu mu je sploh ugodil, saj v izreku sklepa navaja, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 7/2006, kar sploh ni bilo predmet revizijskega zahtevka. V postopku oddaje predmetnega javnega naročila je naročnik sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila št. 7/2006 Mš z dne 23.2.2007, dodatno obrazložitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika 48/šM z dne 23.3.2007 ter popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 7/2006 Mš z dne 23.3.2007. Naročnik je vseskozi uporabljal enako številko dokumentov, in sicer 7/2006 Mš, ki je sicer tudi številka javnega naročila. Iz sklepa, s katerim je naročnik določil o zahtevku za revizijo, je razvidno, da vlagateljevi zahtevi ni ugodil niti delno in da je celo razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, za kar ni nobene zakonske podlage. V utemeljitvi svojega sklepa se naročnik celo sklicuje na popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 7/2006 MP z dne 23.3.2007, ki sploh ne obstaja. Vlagatelj sklepa, da je naročnik sicer mislil na popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 7/2006 Mš z dne 23.3.2007, vendar ni z nobenim sklepom navedel, da potrjuje vlagateljeve zahteve iz zahtevka za revizijo. Ugotovil je le pravilnost vlagateljevih zahtev in izdal sklep, ki nima nobene povezave z zahtevkom, za kar nima zakonske podlage. Naročnik sicer navaja, da je vlagatelju ugodil delno, vendar to ne drži, pri čemer je vlagatelju priznal sorazmerni del priglašenih stroškov, s čimer se vlagatelj ne strinja. Vlagatelj zahteva, da naročnik odpravi opravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 7/2006 Mš z dne 23.3.2007 in sklep, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, ki sicer nima nobene številke in datuma izdaje, saj je obe odločitvi sprejel brez pravne podlage. Hkrati vlagatelj predlaga, da naročnik javno naročilo odda tako, kot to izhaja iz prve odločitve o oddaji naročila z dne 23.2.2007, ki je že postala pravnomočna.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter revizijskem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevku za revizijo ugodil v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve naročnika št. 07/2006 Mš - popravek obvestila o oddaji javnega naročila z dne 23.3.2007.

Naročnik je predmetno javno naročilo začel s povabilom k oddaji ponudb z dne 13.12.2006, kar pomeni, da je treba v zvezi z vsebino zahtevka za revizijo na podlagi prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06) uporabiti relevantna določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Ker gre za naročilo male vrednosti, je treba upoštevati določila poglavja 3.5. ZJN-1. Pri oddaji naročil male vrednosti ZJN-1 načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov oz. ta razmerja ureja le toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. Zakon dopušča, da naročnik prilagodi postopek oddaje naročil male vrednosti specifičnosti javnega naročanja na svojem področju ter ocenjeni vrednosti naročila in njegovi zahtevnosti. 125. člen ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti zahteva le, da mora naročnik sprejeti notranji akt, s katerim določi način oddaje javnega naročila, pri čemer je dolžan upoštevati temeljna načela zakona (gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, zagotavljanje konkurence med ponudniki, transparentnost porabe javnih sredstev in enakopravnost ponudnikov). V postopkih oddaje javnih naročil male vrednosti zato ni mogoče zagovarjati dosledne smiselne uporabe določb ZJN-1, saj je namen posebne ureditve opustitev določenih formalnosti, ki jih določa ZJN-1, in prepustitev ureditve postopka v sfero naročnika. Pri pripravi notranjega akta in izvajanju postopkov male vrednosti naročniki niso neposredno vezani na določbe ZJN-1, pač pa le na njegova temeljna načela. Navedeno pomeni, da naročniki v postopkih oddaje javnih naročil male vrednosti ob prejemu zahteve za dodatno obrazložitev ne ravnajo na podlagi drugega odstavka 78. člena ZJN-1, morajo pa upoštevati Uredbo o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/2004), ki v 5. členu določa, da imajo ponudniki v vseh postopkih javnih naročil male vrednosti pravico zahtevati informacijo o poteku in izidu postopka, v prvem odstavku 19. člena pa, da je naročnik v postopku zbiranja ponudb dolžan ponudnike pisno obvestiti o svoji odločitvi in jo na zahtevo obrazložiti. Tudi v tem primeru pa seveda velja, da sme naročnik svojo že sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila spremeniti le v postopku pravnega varstva, torej le v primeru vloženega zahtevka za revizijo, brez izrecno vloženega pravnega sredstva pa svoje odločitve ne more in ne sme samostojno spremeniti. Zahteva za dodatno obrazložitev naročnikove odločitve ni pravno sredstvo v revizijskem postopku, temveč je v skladu z načelom transparentne porabe javnih sredstev namenjena podrobnejši seznanitvi s postopkom ocenjevanja in vrednotenja ponudb.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik po pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb dne 23.2.2007 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral vlagatelja. Po prejemu zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji s strani ponudnika INTER KOOP d.o.o., Maribor, v kateri je slednji navedel tudi, da je njegova ponudba (s strani naročnika sprva označena kot nepravilna) pravilna in da je ponudba vlagatelja (tedanjega izbranega ponudnika) nepravilna, je naročnik dne 23.3.2007 izdal dodatno obrazložitev, v kateri je navedel, da se strinja z argumenti ponudnika INTER KOOP d.o.o., Maribor glede pravilnosti njegove ponudbe, istočasno pa je izdal tudi popravek obvestila o oddaji javnega naročila, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku INTER KOOP d.o.o., Maribor. Zoper takšno ravnanje naročnika je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, o katerem je naročnik odločal s sklepom (brez datuma in opravilne številke), ki ga je vlagatelj prejel dne 24.4.2007. Kot je razvidno iz obrazložitve tega sklepa, med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je bila naročnikova sprememba odločitve o oddaji naročila nezakonita. Naročnik namreč priznava, da bi morala njegova obrazložitev vsebovati le razloge za zavrnitev določene ponudbe in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev in da ne bi smel spremeniti že sprejete odločitve o oddaji naročila. Vendar pa je, glede na izrek naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, spor glede vprašanja, na kakšen način je naročnik odločil o zahtevku za revizijo oz. ali je naročnik na podlagi ugotovitve o utemeljenosti revizijskih navedb ugodil revizijskemu predlogu glede razveljavitve popravka odločitve o dodelitve naročila z dne 23.3.2007.

Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar slednja nedvomno predstavlja odločitev o določenem pravovarstvenem zahtevku oz. zahtevku za pravno varstvo pravic ponudnika v postopku oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo lahko vlagatelj (kot je to razvidno iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN) postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Naročnik na podlagi presoje utemeljenosti dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo, o zahtevku za revizijo odloči na način, da postopek (delno ali v celoti) razveljavi ali pa vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo ima v primeru ugoditve zahtevku za revizijo razveljavitveni oz. kasatorični učinek, saj se z njo razveljavi določeno pravno ravnanje v postopku oddaje javnega naročila (npr. odločitev o oddaji javnega naročila, določen del razpisne dokumentacije, celoten postopek oddaje javnega naročila itd.).

ZRPJN sicer, kot je bilo že zapisano, ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar mora slednja v skladu s smiselno uporabo pravil pravdnega postopka (peti odstavek 3. člena ZRPJN) vsebovati vse sestavine odločitve o pravovarstvenem zahtevku. V skladu s 324. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) mora imeti pisna sodba uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. Smiselna uporaba 324. člena ZPP pomeni, da so v uvodu naročnikove odločitve navedeni osnovni podatki o naročniku, strankah ter predmetu javnega naročila, izrek pa obsega odločitev, s katero naročnik ugodi posameznim razveljavitvenim zahtevkom ali jih zavrne. V obrazložitvi naročnik navede zahtevke vlagatelja in njegove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, ter dokaze in predpise, na katere je naročnik oprl svojo odločitev. Navedeno pomeni, da naročnik v izreku svoje odločitve o zahtevku za revizijo odloči tako, da odloči o razveljavitvenem (kasatoričnem) pravovarstvenem zahtevku vlagatelja, torej o tem, ali in v katerem delu bo razveljavil postopek oddaje javnega naročila. Pri tem je naročnik praviloma vezan na meje pravovarstvenega zahtevka in ne more odločati mimo njega ali preko njegovih meja. Takšno zahtevo ZRPJN sicer izrecno postavlja le za odločanje Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), vendar po naravi stvari to velja, ob upoštevanju smiselne uporabe prvega odstavka 2. člena ZPP, tudi za naročnika. Določbo prvega odstavka 16. člena ZRPJN je zato treba v povezavi z določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN ter ob smiselni uporabi 324. člena in prvega odstavka 2. člena ZPP razumeti na način, da naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da odloči o vlagateljevem pravovarstvenem razveljavitvenem zahtevku, da o njem odloči v izreku svoje odločitve in da pri tem odloča v njegovih mejah, medtem ko v obrazložitvi navede razloge za svojo odločitev in se pri tem opredeli do vseh dejstev in dokazov, s katerimi vlagatelj utemeljuje svoj zahtevek za revizijo.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval odpravo odločitve naročnika št. 07/2006 (Popravek obvestila o oddaji javnega naročila) z dne 23.3.2007, oddajo javnega naročila, kot izhaja iz prve odločitve naročnika z dne 23.2.2007 ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. Kot je razvidno iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, je naročnik v njegovem izreku zapisal, da se zahtevku za revizijo "deloma ugodi, in sicer v delu, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila št. 7/2006". Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju utemeljeno opozarja, da iz naročnikovega sklepa ni razvidno, v katerem delu je naročnik sploh ugodil njegovemu zahtevku za revizijo. Naročnik je namreč izdal dve odločitvi o oddaji javnega naročila z isto številko, to je 7/2006 Mš, pri čemer je zavajajoč tudi tisti del izreka, v katerem naročnik navaja, da bo novo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika izdal po dokončnosti sklepa. šele iz odločitve naročnikove odločitve je mogoče razbrati, da se izrek sklepa nanaša na razveljavitev popravka obvestila o oddaji javnega naročila št. 07/2006 Mš z dne 23.3.2007, saj naročnik priznava, da je pri izdaji obrazložitve obvestila o oddaji naročila oz. popravku ravnal nepravilno in da že sprejete odločitve ne bi smel spremeniti.

Ker naročnik, kot je bilo že zapisano, v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN odloča o pravovarstvenem razveljavitvenem zahtevku, ker o njem odloča v izreku svoje odločitve in ker pri tem odloča v njegovih mejah, gre naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz izreka njegovega sklepa, razumeti le na način, da je naročnik razveljavil svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "popravek obvestila o oddaji javnega naročila" št. 7/2006 Mš z dne 23.3.2007. Če bi namreč naročnikov sklep razumeli na način, da je bila z njim razveljavljena tudi prvotna odločitev o oddaji javnega naročila št. 7/2006 Mš z dne 23.2.2003, bi to pomenilo prekoračitev meja vlagateljevega revizijskega predloga oz. odločanje mimo njega. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik s sklepom, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, razveljavil (le) popravek obvestila o oddaji javnega naročila št. 07/2006 Mš z dne 23.3.2007, ni pa razveljavil prvotne odločitve o oddaji naročila z dne 23.2.2007.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo poleg odprave popravka obvestila o oddaji javnega naročila z dne 23.3.2007 zahteval tudi oddajo javnega naročila na način, kot to izhaja iz prvotne odločitve o oddaji naročila z dne 23.2.2007, s katero je bil on izbran kot najugodnejši ponudnik, in sicer z argumentacijo, da je prvotna odločitev o oddaji javnega naročila postala že pravnomočna. Čeprav bi bila oddaja naročila skladno s prvotno odločitvijo o oddaji naročila z dne 23.2.2007 logična posledica razveljavitve popravka obvestila o oddaji naročila z dne 23.3.2007, pa bi to veljalo le v primeru, če bi prva odločitev (kot to sicer napačno zatrjuje vlagatelj) že postala pravnomočna. Iz dokumentacije je namreč razvidno, da je zoper odločitev o oddaji naročila št. 7/2006 Mš z dne 23.2.2007 zahtevek za revizijo (po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila oz. popravku prvotne odločitve z dne 23.3.2007) vložil tudi ponudnik INTER KOOP d.o.o., Maribor. Le-ta je v zahtevku za revizijo (podobno kot vlagatelj) zatrjeval, da naročnik zgolj na podlagi zahteve za dodatno obrazložitev ne bi smel spreminjati svoje prvotne odločitve o oddaji naročila (čeprav je s popravkom obvestila izbral prav njega), prvotni odločitvi pa je očital, da je naročnik napačno ocenil njegovo ponudbo kot nepravilno in da je naročilo oddal ponudniku, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Na podlagi vloženega zahtevka za revizijo ponudnika INTER KOOP d.o.o., Maribor, ki je zahteval razveljavitev odločitve o oddaji naročila št. 7/2006 Mš z dne 23.2.2007, je naročnik izdal sklep, s katerim je razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila. Navedeno pomeni, da bo naročnik predmetnem v postopku oddaje javnega naročila izdal novo odločitev, zoper katero bodo imele vse aktivno legitimirane osebe možnost uveljavljanja pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 417,29 EUR za plačano takso. Naročnik je stroškovnemu delu vlagateljevega zahtevka delno ugodil in mu priznal sorazmerni, 50 odstotni del priglašenih stroškov, z obrazložitvijo, da je zahtevku za revizijo delno ugodil. Res je, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo (primarni) revizijski predlog razdelil na dva dela, in sicer na odpravo popravka obvestila o oddaji naročila z dne 23.3.2007 ter na oddajo naročila skladno z obvestilom o oddaji naročila z dne 23.2.2007 in da je bilo ugodeno le prvemu. Vendar drugega zahtevka, oddaje javnega naročila skladno z obvestilom o oddaji naročila z dne 23.2.2007, po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče obravnavati kot ločen zahtevek oz. kot zahtevek za izbiro vlagateljeve ponudbe kot najugodnejše (ki sicer v revizijskem postopku ni dopusten, prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-017/07). Oddaja predmetnega javnega naročila vlagatelju bi bila namreč v predmetnem revizijskem postopku le logična posledica razveljavitve popravka obvestila o oddaji naročila z dne 23.3.2007, pri čemer vlagatelj v trenutku vložitve zahtevka za revizijo ni mogel vedeti, da bo zahtevek za revizijo zoper obvestilo o oddaji naročila z dne 23.2.2007 vložil tudi ponudnik INTER KOOP d.o.o., Maribor.

Ker je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil popravek odločitve o oddaji naročila z dne 23.3.2007, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer 417,29 EUR za plačilo revizijske takse

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.5.2007






Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje
- JOHNSON DIVERSEY d.o.o., Tržaška cesta 37A, Maribor
- INTER KOOP d.o.o., Ulica Heroja šaranoviča 34, Maribor
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran