018-114/2007 Dom upokojencev Center, Tabor - Poljane

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju višjega svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Storitve pranja in likanja" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Fin-Kom d.o.o., Efenkova 61, Velenje, ki ga zastopa odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev Center, Tabor - Poljane, Tabor 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.05.2007

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v naslednjih delih:
- točka 1.6.1 Zavrnitev ponudbe Splošnih pogojev javnega naročanja (SPJN; Obrazec A-1) v delu, ki določa, "da bo zavrnjena ponudba, ki bo vsebovala netočne oziroma nepopolne podatke v bistvenih elementih",
- podtočka 2 točke 9.1 Pogoji ter podtočka 2 točke 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev Navodil ponudnikom (Obrazec A-5).

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.229,17 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.02.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "Storitve pranja in likanja". Naročnik je v Uradnem listu RS št. 21/07, z dne 09.03.2007, pod št. objave Ob-5852/07 objavil za predmetno javno naročilo Obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi - storitve.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19.03.2007 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo (pred potekom roka za sprejemanje ponudb, ki je bil določen kot 28.03.2007 do 10. ure; naročnik je zahtevek za revizijo prejel 27.03.3007), v katerem navaja določene očitke v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku najprej očita, da iz razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo ni razvidno, za kateri postopek javnega naročanja gre. Javno naročilo je bilo namreč v Uradnem listu RS objavljeno pod rubriko postopek zbiranja ponudb s predhodno objavo, v razpisni dokumentaciji pa naročnik uporablja tako izraz ponudnik kot kandidat. Slednji izraz se po navedbah vlagatelja skladno z 10. točko 3. člena ZJN-2 uporablja samo za tiste, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju, izkažejo interes. Ta izraz je torej treba po mnenju vlagatelja ločiti od izraza ponudnik, ki je v skladu s 15. točko 3. člena ZJN-1 (očitna pomota; pravilno ZJN-2; opomba Državne revizijske komisije) subjekt, ki ponuja izvedbo gradenj, storitev ali dobavlja blago in odda ponudbo. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik omenjeno pomanjkljivost odpravi ter se izjasni, za kateri postopek javnega naročanja se je odločil. Ker naročnik torej enkrat uporablja pojem ponudnik, drugič kandidat, je razpisna dokumentacija po prepričanju vlagatelja iz tega razloga nejasna in zavajajoča, posledično pa se po njegovem mnenju ne ve, ali gre za odprti ali kakšen drug postopek.

Zatem vlagatelj očita naročniku, da "v razpisni dokumentaciji pod točko 1.5.3 Naročnikova pravica do sprejema vsake ponudbe in do zavrnitve vsake ponudbe ali vseh prispelih ponudb tudi določa, da v primeru ustavitve postopka nobena stran ne sme pričenjati ali izvajati postopkov, ki bi oteževali razveljavitev ali spremembo odločitve o izbiri izvajalca, ...". Vlagatelj na tem mestu naročniku očita, da iz te določbe ni razvidno, katere postopke je imel naročnik v mislih, saj že sama ustavitev postopka pomeni otežitev spremembe oziroma razveljavitve odločitve. Poleg tega po navedbah vlagatelja tudi vložitev zahtevka za revizijo otežuje spremembo ali razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri izvajalca, saj ima suspenzivni učinek in tako naročnik v tem času ne more spremeniti ali razveljaviti svoje odločitve. S takšno določbo razpisa je po mnenju vlagatelja kršena ponudnikova pravica do pravnega sredstva, ki jo Ustava RS v 25. členu vsakomur zagotavlja. Prav tako naročnik po vlagateljevem prepričanju na tem mestu sam sebi nasprotuje, saj po eni strani prepoveduje začetek postopka pred Državno revizijsko komisijo, po drugi strani pa določa, da nobena stran ne sme vplivati na nepristranskost Državne revizijske komisije.

V nadaljevanju vlagatelj očita naročniku tudi, da v razpisni dokumentaciji pod točko 1.6.1 Zavrnitev ponudbe opozarja, da bo zavrnil ponudbo, ki bo vsebovala netočne oziroma nepopolne podatke v bistvenih elementih. Vlagatelj opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni opredelil, kateri so bistveni elementi, zato takšna določba omogoča arbitrarno odločanje naročnika in je v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja ter načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Poleg tega naročnik po navedbah vlagatelja v naslednji točki 1.6.2 Pogoji za ugotavljanje sposobnosti določa, da bo ponudbo, ki ne bo izpolnjevala pogojev, kot nepravilno zavrnil. Naročnik tako na enem mestu govori o bistvenih elementih ponudbe na drugem pa o izpolnjevanju pogojev in zavrnitev ponudbe veže na neizpolnjevanje pogojev. Tako razpisna dokumentacija kot ZJN-2 ne povesta, kaj je bistveni element ponudbe, kar pomeni, da se tako nedoločen izraz lahko v praksi različno interpretira.

Nadalje vlagatelj naročniku očita, da je v razpisni dokumentaciji kot prejemnik ponudb navedeno podjetje Praetor d.o.o., Ljubljana, pri čemer vlagatelj opozarja, da po ZJN-1 (očitna pomota; pravilno ZJN-2; opomba Državne revizijske komisije) ni dovoljeno, da se izvedba naročila prepusti zasebnemu subjektu, zakon določa celo ničnostno sankcijo za takšno pogodbo. Vlagatelj iz v nadaljevanju navedenih razlogov opozarja na dejstvo, da so s takšnim postopanjem naročnika kršena temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo enakopravnosti in transparentnosti. Dejstvo je, da je sedanji izvajalec storitev pri naročniku podjetje Periteks d.o.o., kar naj bi vlagatelj preveril na podlagi tel. razgovora z naročnikom in je po mnenju vlagatelja lahko potencialni ponudnik na tem razpisu. To podjetje je tudi vložilo ponudbo na javni razpis za pranje bolnišničnega perila v bolnišnici Ptuj in je na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je v tem postopku vložilo zoper izbranega ponudnika, ki je bil vlagatelj, na podlagi ponovne odločitve naročnika pridobilo naročilo. Ta postopek po navedbah vlagatelja še ni končan, saj je vlagatelj zahtevka za revizijo vložil pravno sredstvo v skladu z določili ZRPJN, po mnenju vlagatelja pa je dejstvo, da je v postopku revizije, ki je bil izveden na podlagi zahtevka za revizijo podjetja Periteks d.o.o., to podjetje uspelo zgolj na podlagi dokazov, ki jih je v postopku izvajalo podjetje Praetor d.o.o. oziroma zaposleni v tem podjetju, kar izhaja tudi iz obrazložitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018Â"-495/2006. Iz dokumentov v tem postopku po navedbah vlagatelja izhaja, da je podjetje Praetor d.o.o. opravilo vpogled v ponudbo vlagatelja, zahtevalo dokazila od bolnišnice Vojnik glede referenc vlagatelja. Čeprav je v tej zadevi podjetje Periteks d.o.o. vložilo zahtevek za revizijo preko pooblaščenke, po prepričanju vlagatelja ne gre spregledati, da je pravno relevantne dokaze v postopku izvajalo podjetje Praetor d.o.o. oziroma gospod B.F. Glede na poslovno sodelovanje podjetja Praetor d.o.o., ki očitno vodi predmetni postopek oddaje javnega naročila, in ob upoštevanju sodelovanja tega podjetja s podjetjem Periteks d.o.o. v postopku, ki še ni pravnomočno zaključen, podjetje Periteks d.o.o. pa je tudi sedanji izvajalec pri naročniku, vlagatelj upravičeno meni, da ni v enakopravnem položaju, glede na opisano situacijo. Vlagatelj dodaja, da je dejstvo, da je po spornem razpisu potrebno ponudbe vložiti na naslov podjetja PRAETOR d.o.o. Iz obrazca A5 razpisne dokumentacije izhaja točka 7.2. Vložišče: "Ponudbe morajo do roka za predložitev prispeti v vložišče naročnika na naslov: PRAETOR d.o.o., Aljaževa 7, 1000 Ljubljana". Naslov je po mnenju vlagatelja zavajajoč, saj je to naslov podjetja PRAETOR, ki pa ni naročnik. Naročnika in pooblaščenca za izvedbo storitev je treba po navedbah vlagatelja seveda ločiti. Iz navedenih razlogov torej podjetje PRAETOR d.o.o. po prepričanju vlagatelja ne more objektivno in nepristransko sodelovati v postopku zbiranja in ocenjevanja ponudb. S takšnim ravnanjem naročnika je kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov, kot ga določa ZJN-2. Vlagatelj v okviru predmetnega očitka zaključuje, da lahko naročnik na podlagi tretjega odstavka 16. člena ZJN-2 za izvedbo postopka pooblasti le druge naročnike iz Seznama subjektov in kategorij subjektov javnega prava, ki je priloga Uredbe (Uradni list RS, št. 18/07), teh pristojnosti pa javni naročnik ne sme prenesti na osebo zasebnega prava. Ker je podjetje PRAETOR d.o.o. oseba zasebnega prava, naročnik po prepričanju vlagatelja ni smel v skladu z določili citiranega člena prenesti pooblastila za izvedbo tega postopka.

Nadalje vlagatelj naročniku očita, da pogoj iz točke 9.1 podtočka 6, ki glasi: "Naročnik bo iz postopka oddaje javnega naročila izločil vse ponudnike za katere je državni organ nesporno ugotovil, da so podali neresnično ali zavajajočo izjavo v preteklih postopkih oddaje javnih naročil in sicer v obdobju zadnjih treh let od roka za oddajo ponudb", ni v skladu z ZJN-2. Vlagatelj navaja, da drugi odstavek 77. ZJN-2 določa, da v kolikor naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezen ponudnik v ponudbi predložil neresnična ali zavajajoča dokazila, je dolžan ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja, ter da je očitno, da naročnik ne razume prav dobro citiranega določila drugega odstavka 77. člena, ki jasno določa dolžnost naročnika, da v postopku, ki se vodi šele po ZJN-2, torej po uveljavitvi novega zakona o javnem naročanju, lahko iz postopka izloči ponudnika, če ugotovi, da je le-ta v tem postopku (ki se vodi po ZJN-2; poudaril vlagatelj) dal zavajajoče in neresnične podatke. Vlagatelj pojasnjuje, da določbe ZJN-2 veljajo za vnaprej, retroaktivna uporaba zakona je ustavno prepovedana. Vlagatelj dodaja, da se zaveda, da ga naročnik lahko izloči iz postopka oddaje javnega naročila, ki se vodi po ZJN-2, če ugotovi, da so v njegovi ponudbi nepravilni ali zavajajoči podatki in da ga zadenejo sankcije, ki so določene v nadaljevanju drugega odstavka 77. člena - to ni sporno. Pač pa je po mnenju vlagatelja sporno naročnikovo določilo, da lahko v tem postopku izloči ponudnike "za katere je državni organ nesporno ugotovil, da so podali neresnično ali zavajajočo izjavo v preteklih postopkih oddaje javnih naročil in sicer v obdobju zadnjih treh let od roka za oddajo ponudb". Pri tem pa po prepričanju vlagatelja ne gre zgolj za sporno retroaktivno uporabo pravice naročnika za izločitev ponudnikov, tako kot to določa naročnik v prej navedeni točki, temveč tudi za samo vsebino, za katere ni podlage v ZJN-2. Naročnik si lahko ob pravilni uporabi določila iz 77. člena ZJN-2 pridrži pravico, da bo iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila izločil ponudnika, za katerega bo ob pregledu njegove ponudbe ugotovil, da je dal zavajajoča in neresnična dokazila, ne more pa te pravice uporabiti na način, kot je zapisan v spornem členu in za nazaj.

V nadaljevanju vlagatelj očita naročniku še, da je med pogoji, objavljenimi tudi v Uradnem listu zahteval: "Ponudnik ima ustrezen RAL certifikat, s katerim izkazuje kakovost postopkov pranja: RAL-Â"GZ 992/2: spričevalo higiene za bolnišnične tekstilije in osta1e tekstilije iz segmenta zdravstva ali RAL GZ-992/1: certifikat za kakovostno nego gospodinjskih in objektivnih tekstilij.". Vlagatelj se pri tem sklicuje na Direktivo 2004/18/ES (polno ime: Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03.2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil, gradenj, blaga in storitev) in Direktivo 2004/17/ES (polno ime: Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03.2004 o usklajevanju postopkov javnih naroči1 v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju potnih storitev), ki v preambuli (Direktiva 2004/18/ES v 29. točki preambule / Direktiva 2004/17/ES v 42. točki preambule) opredeljujeta, da morajo tehnične specifikacije / zahteve, ki jih pripravijo naročniki v postopkih oddaje javnih naročil, omogočati odprtost javnih naročil konkurenci, zaradi česar je potrebno omogočiti različnost tehničnih specifikacij. Glede na možnost različnih tehničnih specifikacij se morajo v smeri funkcionalnega delovanja, v primeru sklicevanja na evropski standard oziroma nacionalni standard obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Ponudnikom mora biti zato dovoljeno uporabiti katerokoli obliko dokazov o enakovrednosti, naročniki pa morajo biti sposobni obrazložiti svoj sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Vlagatelj pri tem navaja, da je iz tega razloga že vložil zahtevek za revizijo in takrat je Državna revizijska komisija odločila v njegovo korist (sklep št. 018-125/05).

Za zaključek vlagatelj navaja še, da ne glede na to, da se zaveda dejstva, da to ne vpliva na odločitev v tem postopku, gre zastopati stališče, da bi moral naročnik vsaj jasno povedati, kam se vloži zahtevek za revizijo (ali na naslov naročnika ali na podjetje Praetor d.o.o.).

Vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi predmetno razpisno dokumentacijo ter da mu naročnik povrne stroške, nastale z revizijo, po priloženem stroškovniku skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15-dneh, da ne bo izvršbe.

Naročnik je z vlogo, z dne 28.03.2007, Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN predlagal, da sprejeme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-109/2007-2, dne 05.04.2007, predlogu naročnika za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ni ugodila.

Naročnik je dne 02.04.2007 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Glede očitka, da vlagatelj ne ve kateri postopek je uporabil naročnik, ker je bilo javno naročilo v Uradnem listu RS objavljeno pod rubriko postopek zbiranja ponudb s predhodno objavo, v razpisni dokumentaciji pa naročnik uporablja tako izraz ponudnik kot kandidat, naročnik obrazloži, da je naročnik objavil javno naročilo v Uradnem listu RS pod rubriko postopek zbiranja ponudb, prav tako pa je z velikimi tiskanimi črkami v navodilih ponudnikom (ki je "osrednji" obrazec celotne razpisne dokumentacije) navedel v točki 3 Vrsta postopka: POSTOPEK ZBIRANJA PONUDB PO PREDHODNI OBJAVI. V razpisni dokumentaciji ni nikjer drugje napisano, da bi šlo za kakšen drug postopek. V razpisni dokumentaciji naročnik uporablja v glavnem izraz ponudnik, nekajkrat pa tudi kandidat. Glede na to, da je naročnik jasno navedel za kakšen postopek gre, meni, da vlagatelju ne nastaja škoda, ker je naročnik uporabil različna naziva za potencialne ponudnike, prav tako pa meni, da ga ne postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

V zvezi z očitkom vlagatelja glede točke 1.5.3 razpisne dokumentacije, da ni razvidno katere postopke je imel naročnik mislih, saj že sama ustavitev postopka z vložitvijo zahtevka za revizijo pomeni otežitev spremembe oz. razveljavitve odločitve, naročnik ugotavlja, da ponudnik kot prava uka stranka (poleg tega, da ga zastopa odvetnik) nesmiselno in preširoko razlaga določbo iz točke 1.5.3. obrazca Splošni del javnega naročanja. Naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji navedel, da ponudnik ne sme vložiti zahtevka za revizijo. V ZRPJN je urejeno kdaj in kako ponudniki lahko vložijo zahtevek za revizijo in te pravice jim noben naročnik ne more odvzeti. Omenjena določba po razlagi naročnika pomeni, da v primeru ko je postopek že ustavljen (torej, ko je zahtevek za revizijo že vložen) nobena stran ne sme pričenjati in izvajati postopkov, ki bi oteževali razveljavitev ali spremembo odločitve o izbiri izvajalca. To pomeni po navedbah naročnika, da nobena stran ne sme brez razloga namerno zavlačevati postopka oddaje javnega naročila, oteževati dokazovanje v revizijskem postopku, vplivati na nepristranskost Državne revizijske komisije itd. Nenazadnje je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, torej je izkoristil pravico do pravnega sredstva, zato ni nobenega argumenta, da bi naročnik kakorkoli omejeval vlagateljevo pravico iz 25. člena Ustave RS.

Glede vlagateljevega očitka, da naročnik govori točki 1.6.1 Zavrnitev ponudbe (obrazec A-1) ter v točki 1.6.2 Pogoji za ugotavljanje sposobnosti razpisne dokumentacije o dveh različnih razlogih za zavrnitev ponudbe, ter da ni opredelil kaj je bistveni element ponudbe, kar omogoča arbitrarno odločanje naročnika, naročnik pojasnjuje, da se pri priznanju sposobnosti pregleduje ali ponudnik izpolnjuje postavljene pogoje (četrto poglavje ZJN-2: od 41. do 47. člena) in v kolikor ponudnik ne izpolnjuje teh pogojev, mora naročnik skladno z zakonom njegovo ponudbo zavrniti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji opredelil, da bo zavrnil tudi ponudbe, ki bodo vsebovale netočne oz. nepopolne podatke v bistvenih elementih. Ali gre za bistveni element bo naročnik presojal, ko bo prejel ponudbe, ker je objektivno nemogoče vnaprej predvideti vse možnosti, na kakšen način lahko ponudniki podajo netočne oz. nepopolne podatke. Gotovo pa je bistven vsak podatek, ki vpliva na vsebino in razvrstitev ponudbe. Naročnik navaja, da tudi v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, kjer zakonodajalec definira pojme, ni obrazložitve, kaj se šteje za nebistvene (v tem primeru formalne) pomanjkljivosti. Po prepričanju naročnika gre za neutemeljen očitek s strani vlagatelja, ki ne loči zavrnitve zaradi neizpolnjevanja pogojev (ugotavljanje sposobnosti) in zavrnitev zaradi netočnih oz. nepopolnih podatkov v bistvenih elementih (npr. ponudnik ne predloži enega od zahtevanih obrazcev ali netočno navede podatek, ki je po OZ bistveni del pogodbe in posledično tudi ponudbe itd. - neskončno veliko možnosti).

V povezavi z očitkom vlagatelja glede podjetja Praetor d.o.o. (da očitno vodi postopek, ter da to podjetje ne more objektivno in nepristransko sodelovati v postopku zbiranja in ocenjevanja ponudb) naročnik pojasnjuje, da je podjetje Praetor d.o.o. zunanji strokovni in tehnični svetovalec naročnika pri izvedbi postopkov oddaje javnih naročil velike vrednosti. Praetor d.o.o. nudi naročniku tudi tehnično in logistično pomoč pri izvedbi predmetnega javnega naročila in zato je vložišče ponudb na naslovu tega podjetja (kar ni v nasprotju z ZJN-2, niti ne spravlja vlagatelja v neenakopraven položaj). Skladno z ZJN-2 ocenjuje ponudbe komisija, ki jo sestavljajo zaposleni pri naročniku ter ponudnika izbere naročnik sam (kot prav tako izhaja iz ZJN-2). Torej je po mnenju naročnika ocenjevanje in zbiranje ponudb izključno delo naročnika in zato so očitki o nepristranskosti nesmiselni, saj podjetje Praetor d.o.o. ni pooblaščeno za oceno prispelih ponudb, niti ni pooblaščeno za izdajo odločitve o izbiri. Družba Praetor d.o.o. se ukvarja s svetovanjem na področju javnih naročil tako na strani naročnikov, kot tudi na strani ponudnikov, vendar pa nikoli na obeh straneh v istem postopku oddaje javnega naročila, da ne prihaja do kolizije interesov. Družba Praetor d.o.o. ni pooblaščenec za izvedbo in odločanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da točka 9.1, podtočka 6, ni v skladu z ZJN-2, naročnik pojasnjuje, da pogoj iz točke 9.1.6 ni v povezavi z drugim odstavkom 77. člena ZJN-2, saj je naročniku jasno, da mora ponudnika, ki v postopkih oddaje naročila, ki se vodi po določilih ZJN-2, v ponudbi predloži neresnična in zavajajoča dokazila izločiti iz nadaljnjega postopka in o tem obvestiti Ministrstvo za finance. To pa velja šele z uveljavitvijo novega ZJN-2. Naročnik je skladno z tretjim odstavkom 42. člena ZJN-2 (Naročnik lahko določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če ... g) je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49. člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih, namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil) navedel omenjeni pogoj, saj je želel izločiti takšne ponudnike, ki so po njegovem mnenju nezanesljivi in oddaja ponudbe takšnemu ponudniku ni gospodarna. ZJN-2 po mnenju naročnika prepušča presojo naročniku, katere pogoje bo postavil v razpisni dokumentaciji, in to vsekakor ni v domeni ponudnikov, kot se sedaj pritožuje vlagatelj. Če naročnik ne želi oddati naročila takšnemu ponudniku, ki je nezanesljiv in neresen, se sam odloči, da postavi tak pogoj in zakon mu to omogoča. Navedeno po navedbah naročnika ni sporno s strani splošnih načel ZJN-2. Glede na to, da vlagatelj izpodbija popolnoma logičen pogoj naročnika, da ne bo posloval s ponudniki, ki navajajo neresnične in zavajajoče podatke v ponudbah, pri naročniku vzbuja določene pomisleke glede vlagatelja, saj evidentno dokazuje, da vlagatelj takšno prakso podpira ter da se mu zdi popolnoma sprejemljiva oz. še huje, da je vlagatelj takšno prakso v preteklosti že uporabljal. Naročnik še poudarja, da s takšnimi ponudniki ne želi sodelovati ter meni, da ima do tega vso pravico. Naročnik ob tem dodaja, da absolutno ne gre za retroaktivno uporabo zakona (ZJN-2), to bi šlo v primeru, da bi naročnik takšnega ponudnika prijavil Ministrstvu za finance, v kolikor bi ugotovil, da je podal zavajajoče podatke v postopku, ki se je vodil po starem zakonu. Naročnik zaključuje, da pravna podlaga za postavljen pogoj ni 77. člen (slednji se uporabi šele v fazi ocene ponudb, torej po roku za oddajo), ampak 42. člen ZJN-2 (iz poglavja Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor) ter meni, da je ravnal skladno z zakonom.

V povezavi z očitkom vlagatelja glede ustreznega RAL certifikata, s katerim izkazuje kakovost postopkov pranja (RAL-GZ 992/2: spričevalo higiene za bolnišnične tekstilije in ostale tekstilije iz segmenta zdravstva ali RAL-GZ 992/1: certifikat za kakovostno nego gospodinjskih in objektnih tekstilij), ki naj bi bil diskriminatoren in ne zagotavlja konkurence, naročnik navaja, da kot je razvidno iz nadaljevanja zahtevka za revizijo, je vlagatelj očitno površno prebral pogoj, saj trdi, da naročnik zahteva, da imajo ponudniki komulativno oba certifikata. Naročnik poudarja, da je pogoj napisan alternativno (in ne komulativno, kot je to razumel vlagatelj), torej mora imeti ponudnik en ali drug certifikat. Napačno je vlagateljevo mnenje, da so samo trije ponudniki, ki imajo certifikat RAL-GZ 992/1, ampak so samo na območju RS po podatkih naročnika najmanj štirje (Pralnica Lucija, Periteks d.o.o., Pralnica splošne bolnišnice Maribor in Pralnica splošne bolnišnice Celje). Konkurenca na tem področju ni zaprta, saj lahko tako vlagatelj omenjeni certifikat, tako kot katerikoli drug ponudnik, pridobi na podlagi vnaprej določenih pogojev. Ob tem naročnik poudarja, da je z vstopom RS v EU relevanten trg postal notranji trg EU tako, da je ponudnikov, ki izpolnjujejo naveden pogoj neprimerno več, zato je neutemeljen vlagateljev očitek o omejevanju konkurence. Naročnik navaja, da mu predstavlja storitev pranja in likanja osnovo za opravljanje njegove dejavnosti. Vsakodnevno gre v pranje in razkuževanje 1170 kg raznega perila (osebne obleke oskrbovancev, posteljnine, brisače, obleke osebja v kuhinji, prti...). Pranje in razkuževanje oblek, perila in posteljnine je nujno potrebno za preprečitev širitve in razvoja raznih bakterij, virusov in bolezni, ki bi lahko resno ogrozili zdravje, če ne celo življenje oskrbovancev v domu. Osebje v kuhinji potrebuje dnevno oprane obleke, da lahko pripravljajo hrano in pri tem izpolnjuje standarde po HACCP sistemu in s tem varujejo oskrbovance pred morebitnimi infekcijami ali zastrupitvami s hrano. Kakovost pranja in likanja je za naročnika zelo pomembna in zato se ne more zadovoljiti z nižjim standardom, ker to pomeni prevelik riziko za njegove varovance in popolnoma neupravičeno zniževanje standarda pranja, ki se trenutno izvaja pri naročniku.

Glede zadnjega očitka vlagatelja, in sicer da bi moral naročnik jasno povedati, kam se vloži zahtevek za revizijo (ali na naslov naročnika ali na podjetje Praetor d.o.o.), naročnik pojasnjuje, da je vsak gospodarski subjekt na trgu prava uka stranka (še toliko bolj pa to velja za odvetnico, ki zastopa vlagatelja) in mora poznati vse zakone, ki urejajo njegovo delovanje na relevantnem gospodarskem prostoru, sem pa sodi tudi ZRPJN. V drugem odstavku 12. člena tega zakona je jasno napisano: "Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku.". Ne glede na to kaj je napisano v razpisni dokumentaciji, mora vlagatelj zahtevka za revizijo po prepričanju naročnika vedno ravnati skladno z zakonom. Glede na to, da je vlagatelj pravilno vložil zahtevek za revizijo, je očitno, da v tem delu dobro pozna zakonodajo ter da mu ni nastala nobena škoda.

Naročnik zaključuje, da v celoti zavrača vse očitke vlagatelja, ker meni, da vlagatelj ni izkazal, da bi mu bila lahko zaradi ravnanja naročnika povzročena škoda ali kršitev ZJN-2.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 03.04.2007, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 06.04.2007, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika na temelju drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-114/2007-2, z dne 16.04.2007, pozvala k odstopu dodatne dokumentacije, relevantne za predmetni postopek.

Naročnik je navedeno storil z dopisom, z dne 18.04.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 19.04.2007.

Državna revizijska komisija je SIST, Slovenski inštitut za standardizacijo, šmartinska cesta 152, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SIST), na temelju tretjega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-114/2007-3, z dne 16.04.2007, pozvala, da ji posreduje odgovore na določena vprašanja.

Državna revizijska komisija je od SIST zahtevane odgovore prejela z dopisom, št. 018-114/2007-3, z dne 20.04.2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo je Državna revizijska komisija najprej presojala vlagateljev očitek, da iz razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo ni razvidno, za kateri postopek javnega naročanja gre.
Vlagatelj v okviru predmetnega očitka navaja, da je bilo javno naročilo namreč objavljeno v Uradnem listu RS pod rubriko postopek zbiranja ponudb s predhodno objavo, v razpisni dokumentaciji pa naročnik uporablja tako izraz ponudnik kot kandidat, posledično pa se po njegovem mnenju ne ve, ali gre za odprti ali kakšen drug postopek.
Na podlagi vpogleda v Uradni list RS Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v št. 21/07 le-tega, z dne 09.03.2007, pod št. objave Ob-5852/07 za predmetno javno naročilo v skupini Obvestila po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) objavil Obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v razdelku storitve. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v Navodilih ponudnikom (Obrazec A-5) zapisal z velikimi tiskanimi črkami v točki 3 - Vrsta postopka POSTOPEK ZBIRANJA PONUDB PO PREDHODNI OBJAVI. Prav tako gre ugotoviti, da je naročnik v okviru citirane 3. točke v podtočki 3.1 Podlaga po ZJN zapisal 30. člen ZJN-2, ki se nesporno nanaša na postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi.
Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je iz same objave v Uradnem listu RS ter razpisne dokumentacije v konkretnem primeru dovolj jasno razvidno, da gre za postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi. Konkretna razpisna dokumentacija nikjer ne omenja kakšnega drugega morebitnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zato kljub dejstvu, da naročnik v razpisni dokumentaciji uporablja tako izraz ponudnik kot tudi kandidat, ni mogoče trditi, da v konkretnem primeru ni mogoče vedeti za kateri postopek oddaje gre.
Izhajajoč iz gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot neutemeljenega.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, in sicer da, izhajajoč iz točke 1.5.3 Naročnikova pravica do sprejema vsake ponudbe in do zavrnitve vsake ponudbe ali vseh prispelih ponudb v razpisni dokumentaciji, ni razvidno, katere postopke je imel naročnik v mislih, saj že sama ustavitev postopka pomeni otežitev spremembe oziroma razveljavitve odločitve, posledično pa je po mnenju vlagatelja s takšno določbo kršena ponudnikova pravica do pravnega sredstva, ki jo Ustava RS v 25. členu vsakomur zagotavlja.
Vpogled v razpisno dokumentacijo, in sicer v Splošne pogoje javnega naročanja (Obrazec A-1), pokaže, da je naročnik v drugem odstavku točke 1.5.3 Naročnikova pravica do sprejema vsake ponudbe in do zavrnitve vsake ponudbe ali vseh prispelih ponudb zapisal, da "v primeru ustavitve postopka nobena stran ne sme pričenjati ali izvajati postopkov, ki bi oteževali razveljavitev ali spremembo odločitve o izbiri izvajalca, ali ki bi vlivali na nepristranskost Državne revizijske komisije za revizijo postopkov javnega naročanja".
Državna revizijska komisija poudarja, da ZRPJN določa v prvem odstavku 11. člena, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. Vložen zahtevek za revizijo ima torej ex lege suspenziven učinek na sam postopek oddaje javnega naročila. Povedano drugače, vložen zahtevek za revizijo torej ustavi (zamrzne) postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije o vloženem zahtevku za revizijo (če seveda vlagatelj izkoristi možnosti po ZRPJN, ki posledično vodijo v nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo) oziroma smiselno do odločitve naročnika o vloženem zahtevku za revizijo (revizijski postopek se namreč ustrezno - v skladu z ZRPJN - lahko tudi zaključi že pri naročniku). Pravico do vložitve zahtevka za revizijo vlagatelju torej omogoča že sam zakon.
Državna revizijska komisija v okviru predmetnega očitka poudarja, da je v luči zgoraj zapisanega torej potrebno tudi brati oziroma razlagati domnevo sporno točko 1.5.3 Splošnih pogojev javnega naročanja razpisne dokumentacije, in sicer da nobena stran ne sme pričenjati ali izvajati postopkov, ki bi vplivali na sam revizijski postopek, ki bi posledično lahko vplivali na t.i. razveljavitev oziroma spremembo odločitve o izbiri izvajalca, nikakor pa ne v smeri, da ponudnik ne sme vložiti zahtevka revizijo oziroma, da naročnik prepoveduje vlagatelju začetek postopka pred Državno revizijsko komisijo. Po mnenju Državne revizijske komisije naročniku torej ni mogoče v okviru predmetnega očitka očitati, da je z določbo 1.5.3 Splošnih pogojev javnega naročanja razpisne dokumentacije kršena ponudnikova pravica do pravnega sredstva, ki jo Ustava RS v 25. členu vsakomur zagotavlja.
V posledici gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot neutemeljenega.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, in sicer, da v razpisni dokumentaciji pod točko 1.6.1 Zavrnitev ponudbe naročnik opozarja, da bo zavrnil ponudbo, ki bo vsebovala netočne oziroma nepopolne podatke v bistvenih elementih, pri čemer pa naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni opredelil, kateri so bistveni elementi, zato takšna določba omogoča arbitrarno odločanje naročnika in je v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja ter načelom enakopravne obravnave ponudnikov.
Državna revizijska komisija ugotavlja na osnovi vpogleda v razpisno dokumentacijo, da je naročnik v Splošnih pogojih javnega naročanja (SPJN; Obrazec A-1) le-te v točki 1.6.1 Zavrnitev ponudbe določil med drugim, "da bo zavrnjena ponudba, ki bo vsebovala netočne oziroma nepopolne podatke v bistvenih elementih".
Naročnik v obrambi predmetnega očitka navaja med drugim, da "bo, ali gre za bistveni element, presojal, ko bo prejel ponudbe, ker je objektivno nemogoče vnaprej predvideti vse možnosti, na kakšen način lahko ponudniki podajo netočne oz. nepopolne podatke", ter da je gotovo bistven vsak podatek, ki vpliva na vsebino in razvrstitev ponudbe.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2) ne opredeljuje, kaj je bistven element. Prav tako pa Državna revizijska komisija poudarja, da naročnik pojma bistven element nikjer v razpisni dokumentaciji ni opredelil, kar naročnik priznava tudi v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, saj zapiše, da "bo, ali gre za bistveni element, presojal, ko bo prejel ponudbe, ker je objektivno nemogoče vnaprej predvideti vse možnosti, na kakšen način lahko ponudniki podajo netočne oz. nepopolne podatke". Takšno stališče naročnika pa dopušča po mnenju Državne revizijske komisije preveliko mero kasnejšega (ko bodo ponudbe že predložene) arbitrarnega odločanja naročnika, kdaj so nekateri podatki netočni oziroma nepopolni v bistvenih elementih. Tovrstno kasnejše arbitrarno odločanje naročnika vključuje po stališču Državne revizijske komisije preveliko mero subjektivnosti, poleg tega pa gre tudi ugotoviti, da ponudniki dejansko v danem trenutku sploh ne morejo vedeti dovolj natančno, kateri primeri t.i. netočnih oziroma nepopolnih podatkov bodo vodili v zavrnitev njihovih ponudb, zaradi česar t.i. pogoji zavrnitve ponudbe zaradi netočnih oziroma nepopolnih podatkov niso znani oziroma jasni vnaprej, kar je v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2). Ob tem gre poudariti še, da posledično lahko arbitrarnost odločanja naročnika v konkretnem primeru vodi tudi v neenakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2).
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija spoznala vlagateljev predmetni očitek kot utemeljen, zato je bilo posledično potrebno odpraviti točko 1.6.1 Zavrnitev ponudbe Splošnih pogojev javnega naročanja (SPJN; Obrazec A-1) razpisne dokumentacije v delu, ki določa, "da bo zavrnjena ponudba, ki bo vsebovala netočne oziroma nepopolne podatke v bistvenih elementih".

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, in sicer, da je v razpisni dokumentaciji kot prejemnik ponudb navedeno podjetje Praetor d.o.o., Ljubljana, pri čemer po ZJN-1 (očitna pomota; pravilno ZJN-2; opomba Državne revizijske komisije) ni dovoljeno, da se izvedba naročila prepusti zasebnemu subjektu.
Vlagatelj v okviru predmetnega očitka navaja, da so s takšnim postopanjem naročnika kršena temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo enakopravnosti in transparentnosti, saj je sedanji izvajalec storitev pri naročniku podjetje Periteks d.o.o., ki je po mnenju vlagatelja lahko potencialni ponudnik na tem razpisu. Vlagatelj pojasnjuje, da je to podjetje tudi vložilo ponudbo na javni razpis za pranje bolnišničnega perila v bolnišnici Ptuj in je na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je v tem postopku vložilo zoper izbranega ponudnika, ki je bil vlagatelj, na podlagi ponovne odločitve naročnika pridobilo naročilo. Ta postopek po navedbah vlagatelja še ni končan, saj je vlagatelj zahtevka za revizijo vložil pravno sredstvo v skladu z določili ZRPJN, po mnenju vlagatelja pa je dejstvo, da je v postopku revizije, ki je bil izveden na podlagi zahtevka za revizijo podjetja Periteks d.o.o., to podjetje uspelo zgolj na podlagi dokazov, ki jih je v postopku izvajalo podjetje Praetor d.o.o. oziroma zaposleni v tem podjetju, kar izhaja tudi iz obrazložitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018Â"-495/2006. Glede na poslovno sodelovanje podjetja Praetor d.o.o., ki očitno vodi predmetni postopek oddaje javnega naročila, in ob upoštevanju sodelovanja tega podjetja s podjetjem Periteks d.o.o. v postopku, ki še ni pravnomočno zaključen, podjetje Periteks d.o.o. pa je tudi sedanji izvajalec pri naročniku, vlagatelj upravičeno meni, da ni v enakopravnem položaju, glede na opisano situacijo. Iz navedenih razlogov torej podjetje PRAETOR d.o.o. po prepričanju vlagatelja ne more objektivno in nepristransko sodelovati v postopku zbiranja in ocenjevanja ponudb.
Državna revizijska komisija v okviru predmetnega očitka najprej ugotavlja, da 16. člen ZJN-2 v četrtem odstavku določa:
"Naročniki lahko za izvedbo in odločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le druge naročnike iz Seznama subjektov in kategorij subjektov javnega prava, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam subjektov in kategorij subjektov javnega prava) in Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti. Teh pristojnosti javni naročnik ne sme prenesti na osebo zasebnega prava.".
Citirano določbo gre po mnenju Državne revizijske komisije razumeti in razlagati v smeri, da lahko naročniki za izvedbo in odločanje v postopkih javnega naročanja pooblastijo le druge naročnike iz Seznama subjektov in kategorij subjektov javnega prava, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada in Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ne morejo pa teh pristojnosti skupaj (izvedba in odločanje v postopkih javnega naročanja) prenesti na osebe zasebnega prava, pač pa lahko prenesejo izvedbo (t.i. tehnično svetovanje, logistika v postopku oddaje etc.) v postopkih javnega naročanja tudi na osebe zasebnega prava, ne smejo pa prenesti pristojnosti odločanja (sprejem odločitve o izbiri etc.) v postopkih javnega naročanja na osebe zasebnega prava. Drugačna razlaga določbe četrtega odstavka 16. člena ZJN-2 bi bila mogoča v primeru, če bi citirana določba vsebovala namesto besedne zveze "... izvedbo in odločanje ..." besedno zvezo "... izvedbo ali odločanje ...". Bistveno je torej, da naročnik sam odloči v postopku oddaje javnega naročila, in sicer tudi drugače kot mu morebiti svetuje oseba zasebnega prava.
Z namenom razjasnitve sporne zadeve v okviru predmetnega očitka je Državna revizijska komisija vpogledala v relevantno spisovno dokumentacijo in ugotovila, da ima podjetje Praetor d.o.o. funkcijo svetovalca in t.i. logistične podpore v predmetnem postopku oddaje, ne pa funkcijo odločanja v konkretnem postopku oddaje. Prav tako iz relevantne spisovne dokumentacije izhaja, da podjetje Praetor d.o.o., ki ima z naročnikom sklenjeno pogodbo, po tej pogodbi ni pooblaščeno za odločanje v postopkih javnega naročanja. Bistveno v konkretnem primeru je torej, da podjetje Praetor d.o.o. nima pristojnosti odločanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.
Na tem mestu Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, "da glede na poslovno sodelovanje podjetja Praetor d.o.o., ki očitno vodi predmetni postopek oddaje javnega naročila in ob upoštevanju sodelovanja tega podjetja s podjetjem Periteks d.o.o. v postopku, ki še ni pravnomočno zaključen, podjetje Periteks d.o.o. pa je tudi sedanji izvajalec pri naročniku, vlagatelj upravičeno meni, da ni v enakopravnem položaju, glede na opisano situacijo", ter "da iz navedenih razlogov torej podjetje PRAETOR d.o.o. po prepričanju vlagatelja ne more objektivno in nepristransko sodelovati v postopku zbiranja in ocenjevanja ponudb" ugotavlja, da gre zgolj za vlagateljevo domnevo o t.i. neobjektivnosti in nepristranskosti podjetja Praetor d.o.o. zaradi sodelovanja le-tega pri enem od ponudnikov (Periteks d.o.o.) v (nekem drugem) postopku oddaje javnega naročila drugega naročnika (Bolnišnice Ptuj), ki je v konkretnem postopku oddaje naročnika možen potencialni ponudnik. Zgolj na podlagi citirane domneve pa ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je v neenakopravnem položaju, sploh pa ne v luči predhodne ugotovitve Državne revizijske komisije v okviru predmetnega očitka v tem sklepu, da podjetje Praetor d.o.o. ni pooblaščeno za odločanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.
Posledično izhajajoč iz gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot neutemeljenega.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, in sicer, da pogoj iz točke 9.1 podtočka 6 ni v skladu z ZJN-2.
Vlagatelj v okviru predmetnega očitka navaja, da drugi odstavek 77. ZJN-2 določa, da v kolikor naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezen ponudnik v ponudbi predložil neresnična ali zavajajoča dokazila, je dolžan ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja, ter da je očitno, da naročnik ne razume prav dobro citiranega določila drugega odstavka 77. člena, ki jasno določa dolžnost naročnika, da v postopku, ki se vodi šele po ZJN-2, torej po uveljavitvi novega zakona o javnem naročanju lahko iz postopka izloči ponudnika, če ugotovi, da je le ta v tem postopku (ki se vodi po ZJN-2; poudaril vlagatelj) dal zavajajoče in neresnične podatke. Vlagatelj pojasnjuje, da določbe ZJN-2 veljajo za vnaprej, retroaktivna uporaba zakona je ustavno prepovedana, poleg tega pa gre za vsebino, za katero ni podlage v ZJN-2.
Vpogled v razpisno dokumentacijo pokaže, da je naročnik Navodilih ponudnikom (Obrazec A-5) le-te v točki 9.1 Pogoji, podtočka 6, določil: "Naročnik bo iz postopka oddaje javnega naročila izločil vse ponudnike za katere je državni organ nesporno ugotovil, da so podali neresnično ali zavajajočo izjavo v preteklih postopkih oddaje javnih naročil in sicer v obdobju zadnjih treh let od roka za oddajo ponudb.". Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da točka g) tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 (ki je umeščen v poglavje - Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor) določa:
"Naročnik lahko določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil kandidata ali ponudnika, če je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49. člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih, namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil.".
Zatem Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi odstavek 77. člena ZJN-2 med drugim določa:
"V kolikor naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, je dolžan ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Naročnik je dolžan o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, ki vodi evidenco o ponudnikih z negativnimi referencami. ...".
Državna revizijska komisija v okviru obravnave predmetnega očitka pritrjuje naročniku, da pogoj v Navodilih ponudnikom (Obrazec A-5) v točki 9.1. podtočka 6, ni v povezavi z drugim odstavkom 77. člena ZJN-2, ter poudarja, da je citirani pogoj smiselno v povezavi s točko g) tretjega odstavka 42. člena ZJN-2, ki daje naročniku pravico določiti (to je izključna domena naročnika in ne ponudnikov), da bo izločil kandidata ali ponudnika, ki je pri dajanju informacij v tem ali predhodnih postopkih, namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil. Tako kot za t.i. fakultativne pogoje, velja tudi za domnevno spornega (ki je prav tako fakultativen), da mora biti smiselno povezan oziroma sorazmeren z namenom predmeta konkretnega javnega naročila. Naročnik v obrambi domnevno sporne citirane točke razpisne dokumentacije navaja, da je navedel omenjeni pogoj, saj je želel izločiti takšne ponudnike, ki so po njegovem mnenju nezanesljivi in oddaja ponudbe takšnemu ponudniku ni gospodarna. Državna revizijska komisija poudarja v okviru presoje predmetnega očitka, da če naročnik torej ne želi oddati naročila takšnemu ponudniku, ki je nezanesljiv in neresen, slednje pa se izkazuje tudi z morebitnim podajanjem zavajajočih izjav, naročnika v to ni mogoče prisiliti.
Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot neutemeljenega.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, in sicer, da je med pogoji, objavljenimi tudi v Uradnem listu naročnik zahteval: "Ponudnik ima ustrezen RAL certifikat, s katerim izkazuje kakovost postopkov pranja: RAL-Â"GZ 992/2: spričevalo higiene za bolnišnične tekstilije in osta1e tekstilije iz segmenta zdravstva ali RAL GZ-992/1: certifikat za kakovostno nego gospodinjskih in objektivnih tekstilij.".
Vpogled v razpisno dokumentacijo pokaže, da je naročnik domnevno sporni pogoj določil v Navodilih ponudnikom (Obrazec A-5) le-te v točki 9.1 Pogoji, podtočka 2, pri čemer je v točki 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev, podtočka 2, navedel kot dokazilo fotokopijo veljavnega potrdila o pridobljenem certifikatu.
Naročnik zagovarja v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen, svojo zahtevo pa certifikatu RAL med drugim z argumentom, da mu predstavlja storitev pranja in likanja osnovo za opravljanje njegove dejavnosti, ter da je kakovost pranja in likanja zanj zelo pomembna in zato se ne more zadovoljiti z nižjim standardom, ker to pomeni prevelik riziko za njegove varovance in popolnoma neupravičeno zniževanje standarda pranja, ki se trenutno izvaja pri naročniku.
Državna revizijska komisija je SIST na temelju tretjega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-114/2007-3, z dne 16.04.2007, pozvala, da ji posreduje odgovore na določena vprašanja v zvezi s certifikatom RAL. SIST je v odgovoru, z dne 20.04.2007, pojasnil, da je v RAL certifikat vključen koncept HAACP in na evropski ravni razvit sistem po DIN 14065-RABC (SIST EN 14065:2003). Nadalje je SIST v odgovoru pojasnil, da SIST EN 14065:2003 Tekstilije - Tekstilije v postopku pranja - Sistem kontrole biokontaminacije določa, da je skladnost s tem standardom potrebno dokazati z dokumentacijo izvajanja postopkov, ki so opisani v tem standardu, ni pa zasledil zahteve, da se skladnost dokaže s certifikatom.
Državna revizijska komisija poudarja, da 46. člen ZJN-2 (standardi za zagotovitev kakovosti) določa:
"Če zahteva naročnik predložitev spričeval neodvisnih organov, ki potrjujejo usklajenost gospodarskega subjekta z veljavnimi standardi za zagotovitev kakovosti, se mora sklicevati na
sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. Naročnik mora sprejeti enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov mora naročnik sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.".
Na tem mestu Državna revizijska komisija izrecno opozarja na zadnji stavek citirane določbe 46. člena ZJN-2, ki določa, "da mora naročnik od gospodarskih subjektov sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.". V konkretnem primeru je nesporno, da predstavlja RAL certifikat, ki ga je določil naročnik, element zagotavljanja kakovosti opravljanja predmetnih storitev. Pri tem pa gre opozoriti, da citirani zadnji stavek 46. člena ZJN-2 izrecno nalaga naročniku, da mora sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti izvajanja predmetnih storitev. Naročnik mora torej po zakonu dopustiti ponudniku, da dokaže izpolnjevanje zahtev v smislu zagotavljanja kakovosti tudi na drug ustrezen način, in ne zgolj s predložitvijo RAL certifikata. Nerazpolaganje s certifikatom RAL namreč še ne pomeni avtomatično, da nek ponudnik ne izpolnjuje določenih minimalnih kakovostnih zahtev v zvezi z opravljanjem storitev, zato je potrebno ponudniku dopustiti, da dokaže minimalni prag zahtevane kakovosti tudi na drug ustrezen način.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija spoznala vlagateljev predmetni očitek kot utemeljen, zato je bilo posledično potrebno odpraviti podtočko 2 točke 9.1 Pogoji ter podtočko 2 točke 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev Navodil ponudnikom (Obrazec A-5) razpisne dokumentacije.

Kot zadnjega je Državna revizijska komisija presojala še vlagateljev očitek, in sicer, da ne glede na to, da se zaveda dejstva, da to ne vpliva na odločitev v tem postopku, gre zastopati stališče, da bi moral naročnik vsaj jasno povedati, kam se vloži zahtevek za revizijo (ali na naslov naročnika ali na podjetje Praetor d.o.o.).
V zvezi s tem očitkom vlagatelja Državna revizijska komisija poudarja, da drugi odstavek 12. člena ZRPJN (izrecno) določa med drugim, da mora vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku. Kam se vloži torej zahtevek za revizijo, je torej določeno v ZRPJN, zato tudi ni nobene potrebe, da bi moral naročnik (še dodatno) navajati, kam se ga vloži. Poleg tega pa Državna revizijska komisija še poudarja, da je vlagatelj očitno vložil zahtevek za revizijo pri naročniku, niti mu ni nastala v konkretnem primeru nobena škoda.
Posledično izhajajoč iz gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot neutemeljenega.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljeve določene očitke presodila kot neutemeljene, določene pa kot utemeljene, je odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:

- strošek za takso za revizijo v višini 834,65 EUR,
- sestava zahtevka za revizijo 3000 točk, povečano za 20% DDV,
- materialne stroške v višini 2% (vezano na zahtevek za revizijo), povečano za 20% DDV,
- sestava zahteve o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk, povečano za 20% DDV.

Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel, Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:

- v višini 417,29 EUR za vplačano takso za revizijo (vlagatelj je sicer zahteval znesek za takso za revizijo v višini 834,65 EUR, ki pa ga ni vplačal, niti mu ga ni bilo potrebno vplačati v takšni višini, glede na ocenjeno vrednost javnega naročila v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN ter z 12. členom ZJN-2),
- sestava zahtevka za revizijo v protivrednosti 1.400 točk po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06; v nadaljevanju: ZUE) in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo Sveta (ES), št. 1086/2006, z dne 11.07.2006, o spremembi Uredbe (ES), št. 2866/98, o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (v nadaljevanju: Uredba) znaša (1 EUR = 239,640 SIT; vrednost 1 odvetniške točke je v skladu z navedenim 0,459 EUR) 642,60 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 771,12 EUR,
- v višini 2% od protivrednosti 1000 točk in 1% od protivrednosti 400 točk za materialne stroške (vezano na zahtevek za revizijo) po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z ZUE in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo znaša 11,02 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 13,22 EUR,
- sestava zahteve o nadaljevanju postopka v protivrednosti 50 odvetniških točk po veljavni Odvetniški tarifi, kar skladno z ZUE in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke skladno z Uredbo znaša 22,95 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 27,54 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.229,17 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 11.05.2007


Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije






























Vročiti:
- Dom upokojencev Center, Tabor - Poljane, Tabor 10, Ljubljana,
- Odvetnica mag. Marija Bukovec Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran