018-124/2007 Mestna občina Ptuj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/05 - ZRPJN-UPB3, 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po Samu Červeku, predsedniku Državne revizijske komisije, in ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izvedbo projekta "Celovito varovanje vodnihi virov podtalnice ptujskega polja-I. faza", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba WTE Wassertechnik GmbH, Essen, Nemčija, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ptuj, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavec, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) ter na podlagi predloga naročnika z dne 13.4.2007, za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, dne 23.4.2007

odločila:

1. Predlogu naročnika za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v delu do vključno sklenitve pogodbe o oddaji, se delno ugodi, in sicer tako, da vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 13.04.2007, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno sprejemanja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, vodenega na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

2. O odločitvi Državne revizijske komisije mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS, št. 132/06 z dne 15.12.2006, pod št. objave Ob-35083/06 in v Uradnem listu EU št. 2006/S 238-254234.

Vlagatelj je zoper objavljeno razpisno dokumentacijo vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik prejel 5.3.2007. V omenjenem zahtevku vlagatelj pojasnjuje, da je bil prvotni rok javnega naročila sicer podaljšan z dne 5.2.2007 na 5.3.2007, pri čemer kljub delnim spremembam razpisne dokumentacije, slednja še vedno ne ustreza zahtevam iz 1. odstavka 23. člena ZJN-1, saj ne vsebuje dovolj elementov, na podlagi katerih bi lahko ponudnik pripravil ustrezno ponudbo. Vlagatelj predlaga celotno razveljavitev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila in zahteva povrnitev stroškov vloženega zahtevka za revizijo in plačane takse.

Naročnik je dne 13.4.2007 vložil predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Predlog utemeljuje z dejstvom, da zaradi predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN vlagatelju ne more povzročiti nikakršnih škodljivih posledic. V kolikor bi Državna revizijska komisija sledila vlagateljevim navedbam, bi po mnenju naročnika posledično deloma razveljavila razpisno dokumentacijo z vsemi pravnimi posledicami tovrstne odločitve. Naročnik v nadaljevanju opozarja, da je predmetno naročilo sofinancirano v višini 65% vrednosti investicije s sredstvi Kohezijskega sklada, pri čemer je koriščenje sredstev omejeno s pravilom discipline programske porabe (pravilo n + 2) in s skrajnim rokom za koriščenje sredstev. Poleg tega so na podlagi 2. člena odločbe Komisije ES do povračila kohezijskih sredstev upravičeni le tisti izdatki, ki nastanejo do datuma 31.12.2010, zaradi kompleksnosti postopka finančnih transferjev mora nadzorni inženir izvajalcu pogodbenih del izdati Potrdilo o končnem plačilu vsaj do 15.10.2010. Tako je po naročnikovih navedbah predviden čas trajanja pogodbenih del 1230 dni. Pri tem naročnik opozarja, da v kolikor začetek del oz. uvedba v delo ne bosta izvedena, tudi Potrdilo o prevzemu in končnem plačilu ne bo izdano do zgoraj navedenega dne, zaradi česar lahko posledično naročnik in RS izgubita pravico koriščenja sredstev Kohezijskih skladov. Izguba evropskih virov pa po naročnikovem mnenju ogroža javni interes in oškodovanje, saj RS izgubi 19.755.880 EUR evropskih sredstev. S tem je po naročnikovih navedbah resno ogroženo sofinanciranje projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja-Faza II, v višini 14.098.000,00 EUR, ki pomeni nadaljevanje I Faze in je bila v Vlogi za sredstva kohezijskega sklada že napovedana. Naročnik nadalje še opozarja, da se interes za izvedbo postopka oddaje javnega naročila kaže tudi v rešitvi težav z onesnaževanjem podzemne vode in odpravo kakovostnih in količinskih pomanjkljivosti v sistemu oskrbe s pitno vodo na Ptujskem polju.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Ob odločanju o morebitni nesuspenzivnosti pravnega sredstva je Državna revizijska komisija dolžna pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode, ki se kaže v izgubi sredstev (so)financiranja predmetnega javnega naročila v višini 19.755.880 EUR iz Kohezijskega sklada. Navedeno izhaja iz šeste točke 3. člena odločbe Komisije Evropskih skupnosti, z dne 19.12.2005, o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada za projekt Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja- Faza I (v nadaljevanju odločba Komisije ES), ki določa, da maksimalni znesek pomoči iz Kohezijskega sklada znaša 19.755.880 EUR. V nadaljevanju je iz omenjene odločbe prav tako mogoče razbrati, da je predmetni projekt razdeljen na štiri faze, pri čemer so za vsako fazo posebej določena predvidena sredstva, ki jih naročnik lahko črpa (za vsako leto 4.938.970 EUR, od leta 2007-2010). Takšna vmesna plačila se vršijo v skladu z napredkom pri izvajanju projekta in so odvisna od izpolnjevanja pogojev iz člena D Priloge II k Uredbi (ES) št. 1164/94 (4. člen odločbe Komisije ES), ki določa, da je vmesna plačila mogoče opraviti, kadar projekt zadovoljivo napreduje in sta bili izvršeni najmanj dve tretjini izdatkov s predhodnim plačilom. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija sledila naročnikovim navedbam, da je koriščenje sredstev omejeno s pravilom discipline programske porabe in s skrajnim rokom za koriščenje sredstev, kar pomeni, da če projekt v obravnavanem primeru ne bo napredoval (oz. ne bo izveden začetek del) bo naročnik lahko izgubil pravico do koriščenja omenjenih sredstev. Tehtanje razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, torej pokaže, da je v obravnavanem primeru v javnem interesu utemeljeno sprejeti sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila do sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
Pri tem gre ugotoviti, da delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v izreku tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oziroma nima posebnih škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. S takšno odločitvijo je naročniku omogočeno, da kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvede del postopka oddaje javnega naročila, hkrati pa do pravnomočnega zaključka postopka revizije oddaje predmetnega javnega naročila, ki se vodi na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Istočasno je s prepovedjo sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila vlagatelju zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva in možnost učinkovite odprave domnevnih nezakonitosti, ki jih slednji zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 23.4.2007

Samo Červek, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana
- Odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana

Natisni stran