018-133/2007 Občina Tržič

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, številka 44/2005; v nadaljnjem besedilu: Poslovnik Državne revizijske komisije), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, v postopku revizije oddaje javnega naročila za "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda", začetega na podlagi zahtevkov za revizijo gospodarske družbe ALPRO, Trgovsko podjetje, d. o. o., Motnica 9, 1236 Trzin in gospodarske družbe KOVINOPLASTIKA PISKAR MP, trgovsko in proizvodno podjetje, d. o. o., Gorenjska cesta 9, 1234 Mengeš, ki ju zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu, po vrsti: prvi vlagatelj in drugi vlagatelj), ter gospodarske družbe PRIMORJE, d. d., družba za gradbeništvo, inženiring in druge poslovne storitve, Vipavska cesta 3,5270 Ajdovščina, ki jo zastopa odvetnik Borut Zajc, Slomškova ulica 12a, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dne 26. aprila 2007

odločila:

1. Predlogu naročnika za sprejem sklepa na podlagi določila drugega odstavka 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ugodi na način, da zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja, z dne 23. aprila 2007, ter zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja, z dne 23. aprila 2007, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevih zahtevkov za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

2. O odločitvi Državne revizijske komisije mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu Republike Slovenije številka 88/2006, z dne 18. avgusta 2006, pod številko objave Ob-23412/06, pa tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti številka 2006/S 155, z dne 17. avgusta 2006, pod številko objave 167264, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila "Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v občini Tržič - izgradnja kanalizacije in vodovoda" po odprtem postopku (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo). Predhodni razpis v povezavi s predmetnim javnim naročilom je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 28/2006, z dne 17. marca 2006, pod številko objave Ob-7741/06, ter v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti številka 2006/S 53, z dne 17. marca 2006, pod številko objave 55231. Popravki objave so bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije številka 33/2007, z dne 13. aprila 2007, pod številko objave Ob-10211/07, ter v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti številka 2007/S 68, z dne 06. aprila 2007, pod številko objave 082311.

Naročnik je dne 23. aprila 2007 ob 10. uri in 51 minut, to je pred rokom za sprejemanje ponudb (ki je bil določen na 23. april 2007 do 11. ure), prejel zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja ter zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja. Navedeno smiselno izhaja tudi iz naročnikovega "PREDLOGA ZA IZDAJO SKLEPA, DA VLOŽENI ZAHTEVEK ZA REVIZIJO NE ZADRŽI NADALJNJIH AKTIVNOSTI V POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA - 11. člen ZRPJN" številka 354-015/2006-31, izdanega dne 23. aprila 2007 (v nadaljnjem besedilu: predlog za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila), v katerem je naročnik zapisal: "Naročnik je ustrezno dopolnil razpisno dokumentacijo, ter predvidel nov rok za oddajo ponudb in sicer dne 23. 04. 2007.
Pred novim rokom, določenim za oddajo ponudb pa je naročnik prejel zahtevi za revizijo s strani vlagatelja Primorje d.d., Ajdovščina ter vlagateljev Alpra trgovskega podjetja, d.o.o., Trzin in Kovinoplastike Piskar d.o.o., Mengeš."

Državna revizijska komisija je dne 25. aprila 2007 prejela naročnikov predlog za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, iz katerega izhaja, da "naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila." Iz naročnikovega predloga za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, nadalje izhaja, da je predlog strukturiran v pet točk, pri čemer naročnik v točki I. oziroma točki IV. podaja predlog po 11. členu ZRPJN, v točki II., ki zajema njegov pretežni del, povzema dejansko in pravno stanje v zadevi (utemeljitev predloga) ter se opredeljuje do navedb vlagateljev v zahtevkih za revizijo, v točki III. navaja priloge, v točki V. pa podaja obvestila in določa pooblaščenca za sprejemanje pisem.

Predlog za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, naročnik utemeljuje z zatrjevanjem, da je predmetno javno naročilo sofinancirano s sredstvi Kohezijskega sklada, katerih koriščenje je opredeljeno v Odločbi komisije številka 2005 SI 16 C PE 002, z dne 13. decembra 2005 (v nadaljnjem besedilu: Odločba Komisije), o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada za skupino projektov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v Občini Tržič v Republiki Sloveniji. Naročnik posebej poudarja, da je koriščenje sredstev Kohezijskega sklada, s katerimi se predmetno javno naročilo sofinancira v višini 60,05 % vrednosti investicije, omejeno s pravilom discipline programske porabe (pravilo n+2) in s skrajnim rokom za koriščenje sredstev. Po pravilih Kohezijskega sklada morata biti po zatrjevanju naročnika uvedba v delo oziroma začetek del izvedena v roku 24 mesecev po izdaji Odločbe Komisije. Odločba Komisije je bila izdana dne 13. decembra 2005 in je začela veljati naslednji dan po njeni izdaji, ko so jo prejeli na Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU.

Navedeno pomeni, dodaja naročnik, da v primeru, če uvedba v delo oziroma začetek del ne bosta izvedena do dne 14. decembra 2007, naročnik in Republika Slovenija izgubita pravico koriščenja sredstev Kohezijskega sklada. Izguba evropskih virov financiranja po prepričanju naročnika ogroža javni interes, saj pomeni neizpolnitev obveznosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela z Odločbo Komisije o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada za skupino projektov, ki vključujejo izgradnjo kolektorjev odpadnih voda in čistilne naprave za odpadne vode ter obnovo in izgradnjo sistema oskrbe s pitno vodo, za zbiranje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo v Občini Tržič, prav tako pa tudi oškodovanje, saj Republika Slovenija izgubi 11.306.521,00 EUR evropskih sredstev. V dokaz svojih navedb naročnik predlogu za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, prilaga tudi Odločbo Komisije.

Interes za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila se po zatrjevanju naročnika kaže tudi v rešitvi težav z onesnaženjem površinskih voda in s tem uskladitev z evropskimi standardi kakovosti pitne vode, z vzpostavitvijo novih postopkov čiščenja vode, delovanja sistema oskrbe z vodo, kar bo omogočilo manjši obseg odtekanja vode iz omrežja ter sanitarnih razmer in tveganj za zdravje prebivalcev. V dokaz svojih navedb naročnik predlogu za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, prilaga tudi Prilogo I k Odločbi Komisije.

Po proučitvi navedb naročnika je Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ugodila na način, na kakršnega izhaja iz izreka tega sklepa in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predlogu za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, "naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila." Glede na dejstvo, da sta bila v postopku oddaje predmetnega javnega naročila vložena zahtevek za revizijo prvega in drugega ter zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja, je Državna revizijska komisija naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala na ustrezno pojasnilo. Naročnik je Državni revizijski komisiji pojasnil, da â??"se predlog nanaša na oba prejeta zahtevka vlagateljev za revizijo", to je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja ter zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja. Obenem je naročnik zapisal, da "Na podlagi navedenih razlogov"â?? â??"Državni revizijski komisiji predlaga, da sprejme sklep, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila." Skladno z doslej navedenim je Državna revizijska komisija tudi odločala o predlogu za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) kot osnovno pravilo določa suspenzivnost zahtevka za revizijo, saj vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila (in s tem nadaljnje aktivnosti naročnika) do odločitve Državne revizijske komisije. Skladno z navedenim ima vloženi zahtevek za revizijo torej ex lege suspenzivni učinek, naročnik pa ne sme opravljati tistih ravnanj, ki imajo ali bi lahko imela kakršnekoli učinke ali pravne posledice v postopku oddaje javnega naročila ("Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-A) s komentarjem sprememb in dopolnitev", GV Založba, d. o. o., Ljubljana, 2003 - komentar dr. Vesne Kranjc k 11. členu ZRPJN, stran 26). V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, temveč določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je prepuščena Državni revizijski komisiji, ki mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo je torej pridržana le za izjemne, v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene primere. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila nedvomno obstaja, saj iz Odločbe Komisije izhaja, da se predmetno javno naročilo (v obliki pomoči) sofinancira iz sredstev Kohezijskega sklada, pri čemer znaša odobrena stopnja pomoči Skupnosti za projekt 60,05 % (četrta točka 3. člena Odločbe Komisije). V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila obstaja tudi dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode, ki se kaže v izgubi sredstev sofinanciranja predmetnega javnega naročila iz sredstev Kohezijskega sklada v višini 11.306.521,00 EUR, kakor to zatrjuje naročnik, zapisano pa izhaja tudi iz šeste točke 3. člena Odločbe Komisije, ki določa: "Maksimalni znesek pomoči iz Kohezijskega sklada znaša 11.306.521 EUR." Pri tem "izdatki, nastali pred 1. avgustom 2005, ne izpolnjujejo pogojev za pomoč iz Kohezijskega sklada. Izdatki, ki se nanašajo na projekt, izpolnjujejo pogoje za pomoč do 31. decembra 2010." (druga točka 2. člena Odločbe Komisije), "Najvišji izdatek, ki se ga lahko upošteva za izračun pomoči"â?? pa â??"znaša 18.828.147 EUR" (prva točka 3. člena Odločbe Komisije).

Odločba Komisije v prvi točki 4. člena nadalje določa, da se "Obveznosti in plačila pomoči Skupnosti, odobrene za projekt,"â?? â??"izvršijo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1164/94 in s členoma C in D Priloge II k Uredbi." "Prvi obrok pomoči znaša 9.045.217 EUR in se dodeli iz proračuna za 2005. Ostanek pomoči se dodeli naknadno glede na napredek pri izvajanju projekta." (sedma točka 4. člena Odločbe Komisije), "Vmesna plačila se izvršijo v skladu z napredkom pri izvajanju projekta." (deveta točka 4. člena Odločbe Komisije). Člen 11 (Finančne določbe) Uredbe Sveta (ES) številka 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada določa, da se v proračun zapisane odobrene pravice za prevzem obveznosti dodelijo na podlagi odločb o odobritvi ukrepov v skladu s členom 10, pomoč v zvezi s projekti pa se praviloma dodeli v letnih obrokih. Komisija lahko ob sprejetju odločbe o dodelitvi pomoči v ustreznih primerih kljub temu dodeli skupni znesek dodeljene pomoči. Izplačila, ki sledijo začetnemu predplačilu, morajo biti tesno in pregledno povezana z napredkom, doseženim pri izvajanju projektov, plačila pa so podvržena posebnim določbam iz Priloge II. Iz Odločbe Komisije pa nadalje v 11. členu izhaja tudi to, da "Neizpolnjevanje te odločbe lahko vodi v zmanjšanje, začasno opustitev ali prekinitev pomoči"â??

Državna revizijska komisija na podlagi doslej izpostavljenega ugotavlja, da tehtanje razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, v obravnavanem primeru v javnem interesu nesporno napotuje na sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita postopka oddaje javnega naročila do sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Razlogi za nezadržanje postopka so namreč v konkretnem primeru po oceni Državne revizijske komisije nedvomno močnejši od razlogov za zadržanje. Delna nesuspenzivnost zahtevkov za revizijo, kot je določena v izreku tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oziroma nima posebnih škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. S takšno odločitvijo je naročniku omogočeno, da kljub vloženim zahtevkom za revizijo izvede del postopka oddaje javnega naročila (izvede zbiranje ponudb, njihovo odpiranje, pregledovanje in vrednotenje), hkrati pa do pravnomočnega zaključka postopka revizije oddaje predmetnega javnega naročila, ki se vodi na podlagi zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja ter tretjega vlagatelja, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Z dovolitvijo doslej izpostavljenih dejanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročniku dana možnost, da ob upoštevanju načela hitrosti iz 2. točke prvega odstavka 3. člena ZRPJN ter rokov, ki jih za posamezna procesna dejanja predvideva ZRPJN, čim prej odloči o vloženih zahtevkih za revizijo in s tem prispeva k čim hitrejšemu pravnomočnemu zaključku revizijskega postopka, hkrati pa izvede določena ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, s čimer je zagotovljeno upoštevanje razumnih rokov za oddajo predmetnega javnega naročila. Istočasno je s prepovedjo sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila vlagateljem zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva in možnost učinkovite odprave domnevnih nezakonitosti, ki jih slednji zatrjujejo v svojih zahtevkih za revizijo. Opozoriti gre namreč, da odločitev Državne revizijske komisije o naročnikovem predlogu za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, v primeru nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo v ničemer ne prejudicira morebitne odločitve Državne revizijske komisije o (ne)utemeljenosti posameznega zahtevka za revizijo. Suspenzivni učinek ima namreč vsak vložen zahtevek za revizijo, ne glede na njegovo vsebinsko utemeljenost.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (oziroma v njem podanih revizijskih navedb), zato za njeno odločitev o takšnem predlogu niso relevantna stališča naročnika do vlagateljevega zahtevka za revizijo. Odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti in tako dalje) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru predloga za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti in tako dalje) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Navedeno pa pomeni, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditve takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika morebiti navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi izpostavljenih argumentov (dejstev, dokazov) Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje v smislu, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.

Upoštevajoč vse doslej izpostavljeno je Državna revizijska komisija ugotovila, da v konkretnem primeru resnično obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode, obenem pa odločila, da se naročnikovemu predlogu za sprejem sklepa, da vložena zahtevka za revizijo ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ugodi na način kot izhaja iz izreka tega sklepa. Zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja, z dne 23. aprila 2007, ter zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja, z dne 23. aprila 2007, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadržita nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevih zahtevkov za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Predsednik Državne revizijske komisije na podlagi petega odstavka 11. člena ZRPJN (in ob ugotovitvi izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN) predmetni sklep izdaja še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, pri čemer Državna revizijska komisija lahko po prejemu obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo ali poteku tridnevnega roka iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, na predlog vlagatelja ali po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi sklep predsednika Državne revizijske komisije iz petega odstavka 11. člena ZRPJN (šesti odstavek 11. člena ZRPJN). Slednjo določbo gre po "Stališču Državne revizijske komisije glede 9. in 11. člena ZRPJN", sprejetem na njeni 15. in 16. občni seji, interpretirati na način, da se poseben akt (nov sklep) izda le v primeru, če se Državna revizijska komisija odloči (na podlagi predloga vlagatelja ali po uradni dolžnosti) spremeniti ali razveljaviti tako imenovano ex parte začasno odredbo (izdano po petem odstavku 11. člena ZRPJN). V nasprotnem primeru (če Državna revizijska komisija ugotovi, da ni razlogov za spremembo ex parte začasne odredbe) o morebitnem predlogu vlagatelja za spremembo sklepa Državna revizijska komisija odloči hkrati ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo (oziroma odločanju o drugem pravnem sredstvu). Takšno razlago podpira tudi drugi odstavek 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije, po katerem lahko posamezen član ali senat po prejemu zadeve sklep predsednika Državne revizijske komisije spremeni, če po preučitvi celotne dokumentacije ugotovi, da za to obstajajo utemeljeni razlogi.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 26. aprila 2007


Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana
- odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana
- odvetnik Borut Zajc, Slomškova ulica 12a, 1000 Ljubljana
- ALPRO, Trgovsko podjetje, d. o. o., Motnica 9, 1236 Trzin
- KOVINOPLASTIKA PISKAR MP, trgovsko in proizvodno podjetje, d. o. o., Gorenjska cesta 9, 1234 Mengeš
- Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran