018-115/2007 Mestna občina Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata in mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Anite Kozel, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "zavarovanje premoženja last Mestne občine Celje" na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Oddelek za finance in gospodarstvo, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.04.2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, z dne 15.3.2007, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za oddajo javnega naročila za zavarovanje premoženja last Mestne občine Celje objavil v Uradnem listu RS, št. 137-139, z dne 29.12.2006, pod številko objave Ob-36717/06.

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dne 15.2.2007 izdal obvestilo, v katerem je podjetje Adriatic Slovenica d.d., PE Celje, Lava 7, Celje izbral kot najugodnejšega ponudnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 15.3.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je bilo kršeno določilo 49. člena Zakona o javnih naročilih. Po vlagateljevem mnenju so bili pogoji razpisa nejasni, kar izhaja iz neobičajne razlike med najvišjo (147.308,00 EUR) in (67.575,66 EUR) najnižjo ponujeno ceno za storitev. Vlagatelj pri tem pojasnjuje, da so ponudniki po ugotovitvi razlik v razponu cen ugotovili, takoj ugovarjali nejasnost razpisnih pogojev, ki po vlagateljevem mnenju niso dajali jasne orientacije in meril za izhodišča za pripravo ponudbe za posamezna zavarovanja. Pri tem navaja, da ni bilo navedeno za kakšna stekla, kakšne tipe računalnikov in za posebnosti vloma gre, glede česar bi moral naročnik po vlagateljevem mnenju zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe. Vlagatelj tudi opozarja, da bi moral naročnik še posebej zahtevati pojasnila o ponudbi izbranega ponudnika, kateri je v ponudbi kot čas plačila škode navedel prvi dan od dneva, ko je zbrana vsa škodna dokumentacija, na podlagi česar je odločil, da je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša, čeprav je bila vlagateljeva ponujena cena bistveno nižja, le da je v svoji ponudbi navedel realni rok plačila 3 dni. Ob tem pa vlagatelj opozarja na nejasen pojem popolne škodne dokumentacije, kar bi lahko izbrani ponudnik izkoristil in si rok plačila poljubno podaljševal z izgovorom, da škodna dokumentacija še ni popolna. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da takšno merilo (rok plačila škode) ne more biti odločilno pri izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj pri tem še opozarja na element vrednotenja cene zavarovanja iz katerih jamstev po višini izhaja ponudnik pri svoji ponudbeni ceni storitve. Tudi glede tega je bila vlagateljeva ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, ki svoje jamčevanje za škodo pogojuje z odbitno franšizo, kar pomeni, da do zneska odbite franšize krije škodo naročnik sam, medtem ko vlagatelj v svoji ponudbi jamči plačilo škode brez odbitne franšize. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, naj naročnik spremeni svojo izbiro najugodnejšega ponudnika in kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja, podrejeno pa, da naročnik postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi.

Naročnik je s sklepom, z dne 29.3.2007, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo se naročnik sklicuje na nepravilnost uporabe materialnega prava. Naročnik pojasnjuje, da vlagatelj ni upošteval dejstva, da je bil postopek uveden in objavljen v Ur. Listu RS na podlagi prejšnjega veljavnega Zakona o javnih naročilih ZJN-1, ki se skladno z določili 112. člena (Ur.l. RS, št. 128, v nadaljevanju: ZJN-2), uporabi za vse postopke, katerih objava je bila opravljena pred začetkom veljavnosti ZJN-2. Pri tem opozarja, da elementi ponudbe izbranega ponudnika niso izražali nikakršnega dvoma o neizpolnitvi naročila, zaradi česar ni zahteval dodatnih pojasnil. Nadalje naročnik pojasnjuje, da so vsi zainteresirani ponudniki prevzeli enako razpisno dokumentacijo in da je bila pri tem dovolj izražena potreba za posamezne vrste zavarovanja. Pri tem pa naročnik še opozarja, da je naročnik v zakonsko določenem roku vsem ponudnikom ves čas preko elektronske pošte posredoval odgovore na vprašanja in dodatna pojasnila, popravke morebitnih računskih napak in manjkajoče podatke, ki so jih ponudniki posredovali. Pri tem naročnik še dodaja, da so bili vsi podatki glede vrste in debeline stekla natančno navedeni v tabeli 6 razpisne dokumentacije. Naročnik je bil v času pred rokom za oddajo ponudbe tudi pozvan, da navede vrednost stekla, na podlagi česar je pridobil cene za m2 posameznih vrst stekel pri Steklarstvu Leskovšek in dobljene podatke nemudoma posredoval vsem ponudnikom. Na podlagi navedenega naročnik zaključuje, da so imeli vsi ponudniki enake izhodiščne elemente za pripravo ponudbe. Glede vlagateljevih ugovorov v zvezi z merili pa naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je pri določanju meril avtonomen, in da se je odločil za vrednotenje ponudb po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, tako kot je to določeno v 50. in 51. členu ZJN-1, pri tem pa še opozarja na določbo 5. odstavka 12. člena ZRPJN, da so takšni vlagateljevi ugovori prepozni. Glede časa plačila škode naročnik pojasnjuje, da je bila sestavni del razpisne dokumentacije tudi izjava obr. 18, kjer je bilo navedeno, da ponudnik izjavlja, da bo v primeru škodnega dogodka škodo poravnal v 14 dneh ali manj. Pri tem naročnik ugotavlja, da so trije ponudniki ponudili en dan, vlagatelj pa tri dni od dneva zbrane škodne dokumentacije, kar so v izjavi tudi navedli. Prav tako naročnik pojasnjuje, da mu pojem plačila škode do popolne škodne dokumentacije ni tuj. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 4.4.2007, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu je vlagatelj ugovarjal naročnikovim navedbam v sklepu glede zmotne uporabe materialnega prava in v nadaljevanju priglasil povračilo stroškov, v višini plačane takse.

Naročnik je z dopisom, z dne 23.1.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 24.1.2007, na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da so med strankama sporni pogoji navedeni v razpisni dokumentaciji, kar naj bi se po vlagateljevih navedbah odražalo v neobičajni razliki med najvišjo (147.308,00 EUR) in najnižjo (67.575,66 EUR) ponujeno ceno za storitev. Prav tako vlagatelj ugovarja možnosti izpolnitve predmetnega naročila s strani izbranega ponudnika in nejasnost razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da so vlagateljevi ugovori glede nejasnosti razpisne dokumentacije in spornih pogojev v smislu 5. odstavka 12. člena prepozni.

Določba petega odstavka 12. člena ZRPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oz. prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oz. prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na nejasnost razpisne dokumentacije (vrsta stekel, tipe računalnikov, posebnosti vloma) in tudi pogoje, prepozni. Na podlagi predložene dokumentacije gre namreč ugotoviti, da vlagatelj (pred rokom za oddajo ponudb) v zvezi z domnevnimi nejasnostmi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročniku ni postavil ne dodatnih vprašanj, niti ni v nadaljevanju izkazal, da zatrjevanih kršitev pred rokom za predložitev ponudb objektivno ni bilo mogoče ugotoviti. Vlagatelj bi tako moral v skladu z zgoraj omenjenim členom ZRPJN uveljavljati pravico do vložitve zahtevka za revizijo iz naslova predmetnega očitka najkasneje do poteka roka za predložitev ponudb.
Izhajajoč iz gornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevemu predmetnemu očitku in ga je spoznala kot neutemeljenega.

Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil 49. člen Zakona o javnih naročilih in da bi od izbranega ponudnika moral pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so neutemeljene. Kajti Državna revizijska komisija po pregledu spisovne dokumentacije ugotavlja, da je vlagatelj napačno uporabil omenjeno določbo novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), saj 112. člen ZJN-2 v prvem odstavku jasno določa, da se postopki oddaje javnih naročil, za katera so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe tega zakona, izvedejo po dosedanjih predpisih. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru vlagateljeve navedbe presojala v okviru določb 53. člena prejšnjega Zakona o javnih naročilih (ZJN-1), ki določa, da mora naročnik v primeru, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Iz besedila te pravne norme izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil. Postopek preverjanja t.i. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika, ki je podal "nizko" ceno (in ne naročnika!), v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Vlagatelj ne ponuja nobenih konkretnih dokazov za svoje trditve, zgolj zatrjevanje, da so ponudbene cene neobičajno različne, saj se gibljejo med najvišjo (147.308,00 EUR) in najnižjo (67.575,66 EUR) ponujeno ceno. Državna revizijska komisija poudarja, da se osrednji namen tega instituta ne nanaša neposredno na višino cene ponudb, temveč na vprašanje možnosti izvedbe javnega naročila s ponujeno ceno, česar pa vlagatelj v spisovni dokumentaciji ne izpostavlja kot problematično. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik od ponudnikov v predmetnem postopku javnega naročanja ni zahteval dodatnih pojasnil glede ponudb, na podlagi česar gre sklepati, da predložene ponudbe naročniku niso izražale nejasnosti ali dvoma o možnosti izpolnitve naročila.
Glede na zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija predmetni očitek spoznala kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala vlagateljev očitek, da bi moral naročnik še posebej zahtevati pojasnila o ponudbi izbranega ponudnika, kateri je v ponudbi kot čas plačila škode navedel 1 dan od dneva, ko je zbrana vsa škodna dokumentacija, saj vlagatelj meni, da je naročnik na podlagi tega merila odločil, da je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša. V sklopu tega očitka vlagatelj opozarja tudi na nejasen pojem popolne škodne dokumentacije ter da merilo, rok plačila škode, ne more biti odločilno pri izbiri najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je v razpisni dokumentaciji na OBR - 18 podana izjava s katero ponudniki izjavljajo, da bodo "v primeru škodnega dogodka celotno (dejansko) škodo poravnali v roku (14 dni) ali manj (navesti dni) od dneva zbrane popolne (škodne) dokumentacije potrebne za končno poravnavo škode". Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bili ponudniki pri izpolnjevanju predmetne izjave enakovredni in samostojni, saj so sami sprejeli odločitev glede navedbe števila dni za poravnavo (dejanske) škode, ki so jo morali vpisati na prazno črto. Državna revizijska komisija pri obravnavi predmetnega očitka tudi pritrjuje naročniku, ki v sklepu, z dne 29.03.2007, pravilno ugotavlja, da so očitki, ki se nanašajo na nejasnost pojmov (popolna škodna dokumentacija) in na merila razpisne dokumentacije (rok plačila škode), z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozni. Določila razpisne dokumentacije postanejo po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, aksiom, saj vlagatelj po poteku tega roka ne more več navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka. Ponudnik se z določili in vsebino razpisne dokumentacije seznani ob prejemu le-te in pripravi ponudbe, zato mora v primeru, če meni, da je posamezno določilo razpisne dokumentacije nezakonito, nesmiselno ali nejasno, vložiti zahtevek za revizijo nemudoma oz. najkasneje do preteka roka za predložitev ponudb.
Državna revizijska komisija poudarja, da so ponudniki, če zoper morebitne kršitve naročnika v zvezi z objavo javnega razpisa ali razpisne dokumentacije (s katerimi so bili seznanjeni do roka za predložitev ponudb) do navedenega roka ne ugovarjajo, v pravici do vložitve zahtevka za revizijo zoper te (domnevne) kršitve naročnika prekludirani.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi zadnji vlagateljev očitek, ki se nanaša na element vrednotenja cene zavarovanja pri čemer vlagatelj opozarja, da je bila tudi glede tega merila njegova ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, ki svoje jamčevanje za škodo pogojuje z odbitno franšizo, kar pomeni, da do zneska odbite franšize krije škodo naročnik sam, medtem ko vlagatelj v svoji ponudbi jamči plačilo škode brez odbitne franšize. Državna revizijska komisija je po pregledu spisovne dokumentacije ugotovila, da je naročnik na OBR - 7 v razpisni dokumentaciji (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe), v 10. točki določil merila, ki jih bo za oceno ponudb uporabil. Naročnik je pri vrednotenju ponudb uporabil 4 merila, kot so: 1. skupna ponudbena vrednost - višina premije, 2. čas potreben za izplačilo odškodnine oz. v pogodbi določene zavarovalne vsote, 3. certifikat kakovosti ISO 9001 ter 4. revizorsko mnenje. Določba 50. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik objaviti tista merila, po katerih bo izbral najugodnejšo ponudbo. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da naročnik jamstev kot merila za vrednotenje ponudb v razpisni dokumentaciji ni določil, zaradi česar tudi ponudb na podlagi navedenega elementa (jamstev) ni vrednotil. Ker jamstva niso bila določena kot merilo za ocenjevanje ponudb, je bilo potrebno vlagateljeve ugovore glede jamstev v zvezi z ocenjevanjem ponudb v nadaljevanju zavrniti.

Vlagatelj je v nadaljevanju zahtevka za revizijo priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 25.04.2007

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Mestna občina Celje, Oddelek za finance in gospodarstvo, Trg celjskih knezov 9, Celje
- Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3, Maribor
- Adriatic Slovenica d.d., PE Celje, Lava 7, Celje
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran