018-131/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo
Številka: 018-131/2007-2Datum sprejema: 25. 4. 2007
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list Republike Slovenije, številka 44/2005; v nadaljnjem besedilu: Poslovnik Državne revizijske komisije), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, v postopku revizije oddaje javnega naročila "izvedba gradbeno obrtniško instalacijskih del na prenovi objekta Kadetnice v Mariboru", začetega na podlagi zahtevka za revizijo gospodarske družbe GRADIS, gradbeno podjetje Celje, d. d., Bukovžlak 71, 3221 Bukovžlak (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dne 25. aprila 2007
odločila:
1. Predlogu naročnika za sprejem sklepa na podlagi določila drugega odstavka 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se ugodi na način, da vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 23. aprila 2007, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, vodenega na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
2. O odločitvi Državne revizijske komisije mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.
Obrazložitev:
Državna revizijska komisija je dne 24. aprila 2007 prejela naročnikovo "VLOGO PREDLOGA ZA IZDAJO SKLEPA ZA NADALJEVANJE POSTOPKA JAVNEGA NAROČILA DO SKLENITVE POGODBE ZA II. ETAPO PRENOVE OBJEKTA KADETNICA Z OZNAKO MORS-3/2007-ODP" številka 430-168/2007-2, izdano dne 24. aprila 2007, iz katere izhaja, da naročnik "vlaga predlog za izdajo sklepa za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila do sklenitve pogodbe za II. etapo prenove objekta Kadetnica v Mariboru z oznako MORS-3/2007-ODP na podlagi določil drugega odstavka 11. člena"â?? ZRPJN (v nadaljnjem besedilu: predlog za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila).
V obrazložitvi predloga za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, naročnik pojasnjuje in predlog utemeljuje s tem, da je z Nadškofijo Ljubljana, Ciril-Metodov trg 4, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Nadškofija Ljubljana), sklenil izvenupravno poravnalno pogodbo, šifra: 430-01-145/1997-101, z dne 17.11.2005 (v nadaljnjem besedilu: pogodba o prevzemu), in se z njo zavezal, da bo Nadškofiji Ljubljana nepremičnine bivšega vojaškega kompleksa šentvid izročil v neposredno posest najkasneje do dne 31. decembra 2008.
Naročnik v predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, nadalje še pojasnjuje, da na lokaciji vojaškega kompleksa v šentvidu trenutno deluje Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske (PDRIU), v katerega je vključeno celotno šolstvo Slovenske vojske. V okviru PDRIU po navedbah naročnika deluje tudi šola za častnike, šola za tuje jezike in Center za doktrino in razvoj ter vojaški muzej Slovenske vojske. Naročnik ob tem dodaja, da je pripravljal celosten projekt Kadetnice v Mariboru, katerega del je rekonstrukcija oziroma prenova objekta, ki bo lokacijsko prevzela dejavnost naročnika po predaji vojaškega kompleksa šentvid Nadškofiji Ljubljana (I. etapa prenove objekta Kadetnica v Maribor je bila po navedbi naročnika uspešno zaključena 15. marca 2007). Zaradi roka, ki je bil določen s pogodbo o prevzemu, je naročnik pospešil aktivnosti za prenovo Kadetnice, morebitno podaljšanje roka za prenovo Kadetnice pa bi povzročilo resne težave pri izvajanju procesov vojaškega šolstva, po naročnikovem zatrjevanju pa bi to imelo tudi dolgoročne posledice pri vzpostavljanju zmogljivosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela za razvoj Slovenske vojske na podlagi mednarodnih pogodb (NATO in Evropska unija). Glede na obseg usposabljanja in aktivnosti, ki jih Slovenska vojska izvaja v vojaškem kompleksu šentvid in katerih prenos oziroma (pre)selitev je predvidena v Kadetnico, prav tako ni mogoče izvesti selitve na kakršnokoli drugo (tudi ne začasno) lokacijo ali lokacije.
Naročnik v nadaljevanju obrazložitve predloga za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, pojasnjuje, da so GOI dela pri rekonstrukciji oziroma prenovi Kadetnice zelo obsežen in zahteven poseg, ki lahko z določeno, tako finančno kot časovno dimenzijo, v primeru zaustavitve aktivnosti oddaje javnega naročila pomenijo neizpolnitev rokov naročnika, s katerimi se je pogodbeno zavezal s pogodbenim partnerjem Nadškofija Ljubljana. Slednje bi, po zatrjevanju naročnika, pomenilo tudi uveljavljanje odškodninskega zahtevka.
Po drugi strani, svoj predlog utemeljuje naročnik, bi nemoč izvedbe selitve na drugo začasno lokacijo za Republiko Slovenijo kot naročnika pomenila povzročitev škodljivih posledic ne samo v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, ampak tudi dolgoročnega sistemskega delovanja naročnika oziroma Slovenske vojske. Skladno z navedenim naročnik ocenjuje, da so razlogi za nezadržanje postopka oddaje javnega naročila močnejši od razlogov za zadržanje. Navedeni celostni projekt Kadetnice Maribor za naročnika namreč pomeni izvesti zelo obsežno, kompleksno in zahtevno logistično nalogo (prenova objekta, ureditev okolice, preselitev opreme in osebja z nastanitvijo), saj mora ob navedenem roku zagotoviti vzpostavitev nemotenega in neprekinjenega delovnega in učnega procesa, ki je temeljnega pomena za razvoj Slovenske vojske.
Po preučitvi navedb naročnika je Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ugodila na način, na kakršnega izhaja iz izreka tega sklepa in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) kot osnovno pravilo določa suspenzivnost zahtevka za revizijo, saj vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila (in s tem nadaljnje aktivnosti naročnika) do odločitve Državne revizijske komisije. Skladno z navedenim ima vloženi zahtevek za revizijo torej ex lege suspenzivni učinek, naročnik pa ne sme opravljati tistih ravnanj, ki imajo ali bi lahko imela kakršnekoli učinke ali pravne posledice v postopku oddaje javnega naročila ("Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-A) s komentarjem sprememb in dopolnitev", GV Založba, d. o. o., Ljubljana, 2003 - komentar dr. Vesne Kranjc k 11. členu ZRPJN, stran 26). V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, temveč določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je prepuščena Državni revizijski komisiji, ki mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo je torej pridržana le za izjemne, v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene primere. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje.
V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila nedvomno obstaja, saj se kaže v nujnosti izvedbe predmeta javnega naročila z vidika procesov vojaškega šolstva (med drugim nemotenega in neprekinjenega delovnega ter učnega procesa, ki je temeljnega pomena za razvoj Slovenske vojske), dolgoročnega sistemskega delovanja Slovenske vojske in njenega razvoja, pa tudi vzpostavljanja zmogljivosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela za razvoj Slovenske vojske na podlagi mednarodnih pogodb (NATO in Evropska unija). Morebitno podaljševanje roka za prenovo Kadetnice bi tudi po prepričanju Državne revizijske komisije lahko povzročilo resne težave. Obenem z doslej navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da delna nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, kot je določena v izreku tega sklepa, ne vpliva na koristi zadržanja za vse, ki bi lahko bili oškodovani, oziroma nima posebnih škodljivih posledic za udeležene v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. S takšno odločitvijo je naročniku omogočeno, da kljub vloženemu zahtevku za revizijo izvede del postopka oddaje javnega naročila (izvede zbiranje ponudb, njihovo odpiranje, pregledovanje in vrednotenje), hkrati pa do pravnomočnega zaključka postopka revizije oddaje predmetnega javnega naročila, ki se vodi na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Z dovolitvijo doslej izpostavljenih dejanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročniku dana možnost, da ob upoštevanju načela hitrosti iz 2. točke prvega odstavka 3. člena ZRPJN ter rokov, ki jih za posamezna procesna dejanja predvideva ZRPJN, čim prej odloči o vloženem vlagateljevem zahtevku za revizijo in s tem prispeva k čim hitrejšemu pravnomočnemu zaključku revizijskega postopka, hkrati pa izvede določena ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, s čimer je zagotovljeno upoštevanje razumnih rokov za oddajo predmetnega javnega naročila. Istočasno je s prepovedjo sprejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila vlagatelju zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega varstva in možnost učinkovite odprave domnevnih nezakonitosti, ki jih slednji zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo. Opozoriti gre namreč, da odločitev Državne revizijske komisije o naročnikovem predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, v primeru nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo v ničemer ne prejudicira morebitne odločitve Državne revizijske komisije o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Suspenzivni učinek ima namreč vsak vložen zahtevek za revizijo, ne glede na njegovo vsebinsko utemeljenost.
Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (oziroma v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do vlagateljevega zahtevka za revizijo. Odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti in tako dalje) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti in tako dalje) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.
Navedeno pa pomeni, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika morebiti navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje v smislu, kot ga predvideva drugi odstavek 11. člena ZRPJN.
Ob doslej zapisanem Državna revizijska komisija naročnika še opozarja, da (morebitno) uveljavljanje odškodninskega zahtevka s strani pogodbenega partnerja Nadškofija Ljubljana, kot posledice neizpolnitve rokov naročnika, za katere se je z njim pogodbeno zavezal, ni mogoče upoštevati niti kot javnega interesa niti kot posebne ali izredne okoliščine za odločitev o nezadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje konkretnega javnega naročila.
Upoštevajoč vse doslej izpostavljeno je Državna revizijska komisija ugotovila, da v konkretnem primeru resnično obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode, obenem pa odločila, da se naročnikovemu predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ugodi na način kot izhaja iz izreka tega sklepa. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 23. aprila 2007, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja. Naročnik do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka, vodenega na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
V povezavi z vsem doslej zapisanim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritrditi naročniku, ki v predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, â??"ocenjuje, da so razlogi za nezadržanje postopka oddaje javnega naročila močnejši od razlogov za zadržanje", zato je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Predsednik Državne revizijske komisije na podlagi petega odstavka 11. člena ZRPJN (in ob ugotovitvi izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka 11. člena ZRPJN) predmetni sklep izdaja še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, pri čemer Državna revizijska komisija lahko po prejemu obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo ali poteku tridnevnega roka iz tretjega odstavka 11. člena ZRPJN, na predlog vlagatelja ali po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi sklep predsednika Državne revizijske komisije iz petega odstavka tega člena (šesti odstavek 11. člena ZRPJN). Slednjo določbo gre po "Stališču Državne revizijske komisije glede 9. in 11. člena ZRPJN", sprejetem na njeni 15. in 16. občni seji, interpretirati na način, da se poseben akt (nov sklep) izda le v primeru, če se Državna revizijska komisija odloči (na podlagi predloga vlagatelja ali po uradni dolžnosti) spremeniti ali razveljaviti tako imenovano ex parte začasno odredbo (izdano po petem odstavku 11. člena ZRPJN). V nasprotnem primeru (če Državna revizijska komisija ugotovi, da ni razlogov za spremembo ex parte začasne odredbe) o morebitnem predlogu vlagatelja za spremembo sklepa Državna revizijska komisija odloči hkrati ob odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo (oziroma odločanju o drugem pravnem sredstvu). Takšno razlago podpira tudi drugi odstavek 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije, po katerem lahko posamezen član ali senat po prejemu zadeve sklep predsednika Državne revizijske komisije spremeni, če po preučitvi celotne dokumentacije ugotovi, da za to obstajajo utemeljeni razlogi.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 25. aprila 2007
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- GRADIS, gradbeno podjetje Celje, d. d., Bukovžlak 71, 3221 Bukovžlak
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana