018-096/2007 Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje
Številka: 018-96/2007-3Datum sprejema: 28. 3. 2007
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Dobava specialnih plinov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Messer Slovenija, d.o.o., Jugova 20, Ruše, ki ga zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska cesta 55b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.03.2007
odločila:
1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 30.01.2006, se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti "Dobava specialnih plinov", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Sklep o oddaji naročila", št. 43015-58/2006-19, z dne 29.12.2006.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 754,38 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 13.07.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Dobava specialnih plinov". Istega dne je k oddaji ponudb povabil tri potencialne ponudnike.
Dne 23.08.2006 je naročnik izdal dokument "Sklep o oddaji naročila", št. 43015-58/2006-6, iz katerega med drugim izhaja, da se predmetno javno naročilo male vrednosti odda ponudniku Linde plin, d.o.o., Bukovžlak 65/b, Celje (v nadaljevanju: Linde plin, d.o.o.).
Na podlagi vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 05.09.2006, je Državna revizijska komisija dne 27.11.2006 izdala sklep, št. 018-452/2006-43-3578, s katerim je naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti razveljavila.
Dne 29.12.2006 je naročnik izdal nov dokument "Sklep o oddaji naročila", št. 43015-58/2006-19, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo male vrednosti odda ponudniku Istrabenz plini, d.o.o., Sermin 8a, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ter ponudbo ponudnika Linde plin, d.o.o., ocenil kot nepravilno, saj naj bi prispeli v nepravilno označenih ovojnicah.
Dne 11.01.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v dokumentacijo o izvedenem postopku ter ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelju je bil vpogled omogočen dne 16.01.2007.
Dne 17.01.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti. Naročnik je obrazložen sklep o oddaji naročila male vrednosti izdal dne 22.01.2007.
Z vlogo, z dne 30.01.2007, je vlagatelj na naročnika naslovil nov revizijski zahtevek. V njem navaja, da so razlogi, ki jih kot razloge za izločitev njegove ponudbe navaja naročnik, neutemeljeni. Vlagatelj zatrjuje, da je med ponudbo ponudnika Linde plin, d.o.o., in njegovo ponudbo bistvena razlika, saj iz slednje izhaja, da je vlagatelj v celoti upošteval vse zahteve naročnika, vključno z zahtevami o tem, kako mora biti označena ponudba. Iz pisemske ovojnice, v kateri se je nahajala vlagateljeva ponudbena dokumentacija, je tako razvidno, da je vlagatelj na le-tej označil tako (1) naslov predmeta javnega naročila, (2) ime in naslov ponudnika, kakor tudi (3) dodal zapis "Ne odpiraj - za javni razpis zbiranje ponudb". Takšno pisemsko ovojnico je sprejel tudi naročnik, kar je razvidno iz njegovega dohodnega žiga, odtisnjenega na tej ovojnici, s katerim je naročnik jasno označil, da je pošiljko, na kateri so označeni vsi zahtevani elementi, sprejel dne 31.07.2006, ob 9.00 uri. Drži sicer, da je vlagatelj ovojnico, na kateri je označil vse zahtevane podatke, poslal v dodatni zaščitni ovojnici, na kateri je navedel naslovnika, kar pa ni v nasprotju z zahtevami naročnika in tudi sicer ni neobičajen način pošiljanja, kot to trdi naročnik. Splošno znano je namreč, da tudi t.i. hitra pošta pisemsko ovojnico stranke shrani v dodatno zaščitno ovojnico in kot tako dostavi na naslovnikov naslov, kar bi po skrajno neživljenjski naročnikovi interpretaciji pomenilo, da ovojnica ponudbe ne bi bila pravilno označena. Poleg tega pa takšen način pošiljanja sploh ni v nasprotju z naročnikovimi zahtevami, kot izhajajo iz poziva k oddaji ponudb. Zgolj dodatno vlagatelj opozarja, da je sedanja naročnikova ugotovitev o tem, da naj bi bila njegova ponudba posredovana v nepravilno označeni ovojnici, sicer nedovoljena novota v ponovljenem postopku. Naročnik je namreč vlagateljevo ponudbo v prvotnem postopku že sprejel kot pravilno, zaradi česar je v ponovljenem postopku ne more izločiti kot nepravilno. Vlagatelj predlaga, da naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti razveljavi v delu, v katerem je kot najugodnejšega izbral izbranega ponudnika ter v ponovljenem postopku ocenjevanja ponudbi izmed veljavnih ponudb izbere najugodnejšega ponudnika, vlagatelju pa prizna tudi stroške revizijskega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje revizijske odločbe dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo. Stroške, nastale v zvezi z revizijo, vlagatelj priglaša, kakor sledi: pod postavko "zahteva za revizijo" vlagatelj priglaša stroške v protivrednosti 800 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), pod postavko "obvestilo Uradu" stroške v protivrednosti 20 točk po Odvetniški tarifi, pod postavko "posvet s stranko" stroške v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, pod postavko "materialni stroški" pa stroške v višini 2% od navedenih protivrednosti, vse navedeno povečano za 20% DDV. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih s plačilom takse za revizijo, in sicer v višini 417,29 EUR.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 16.02.2007, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa navaja, da je Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevega predhodnega revizijskega zahtevka sprejela sklep, št. 018-452/2006-43-3578, z dne 27.11.2006, s katerim je le-temu ugodila in je razveljavila sklep o oddaji predmetnega javnega naročila z dne 23.08.2006 ter naročniku naložila, da mora pri ponovnem pregledu in ocenitvi ponudb dosledno upoštevati zahteve, ki jih je sam navedel za pravilnost ponudbe. V svojem sklepu Državna revizijska komisija nikjer ne navaja, da je vlagateljeva ponudba pravilna, temveč samo to, da je ponudba Linde plin, d.o.o., nepravilna ter da mora naročnik pri ponovni ocenitvi prispelih ponudb dosledno upoštevati v sklepu navedene zahteve, kdaj lahko sprejme ovojnico kot pravilno označeno. Naročnik je dosledno upošteval sklep Državne revizijske komisije in pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovil, da je glede na navedbe v tem sklepu nepravilno označena tudi vlagateljeva ponudba, zato je slednjo izločil iz nadaljevanja postopka ocenjevanja ponudb. Vlagateljeva ponudba je prispela po pošti v ovojnici formata A4. Ponudba je nepravilno označena, saj ima na ovojnici naveden le naslov naročnika. Zaradi nepravilne in pomanjkljive oznake je bila v glavni pisarni odprta kot običajno dospela pošta, in sicer pred potekom roka za oddajo ponudb, zaradi česar bi morala biti izločena iz postopka ocenjevanja ponudb. Pri odpiranju običajne pošte je bila v tej ovojnici najdena manjša kuverta v velikosti A5 z označbami "NE ODPIRAJ- ZA JAVNI RAZPIS! ZBIRANJE PONUDB", "Naslov javnega razpisa: DOBAVA SPECIALNIH PLINOV" ter "Ponudnik: MESSER SLOVENIJA d.o.o., Jugova ulica 20, 2342 Ruše", vendar brez navedenega naslovnika. Zato je nepravilno označena tudi manjša ovojnica. Tudi če bi bila slednja pravilno označena, naročnik zaradi zgoraj navedenega vlagateljeve ponudbe ne bi mogel šteti kot pravilno. Naročnik pri sortiranju pošte vse ponudbe- to je ovojnice, ki imajo vidno oznako "Ne odpiraj- zbiranje ponudb", odvede neodprte v vložišče, kjer se ponudbe elektronsko evidentirajo in dodajo in vpišejo v register prispelih ponudb za določeno javno naročilo. Samo pošte pošiljke, ki nimajo razen naslova naročnika nobene druge oznake, se odprejo. Neoznačena pošiljka vlagatelja bi bila tako lahko bila odprta tudi po roku za predložitev ponudb, ko bi bilo zbiranje ponudb zaključeno in ponudbe z izpolnjenim registrom ponudb predane strokovni komisiji za odpiranje in oceno ponudb v nadaljnji postopek. Naročnik ni dolžan ponudbe prispele po pošti v nepravilno označeni oziroma neoznačeni ovojnici prekvalificirati v "osebno predano ponudbo". Vlagatelj navaja, da oddaja ponudbe v več ovitkih ni v nasprotju z zahtevami naročnika samega. Ponudnik lahko odda ponudbo v več ovitkih, vendar morajo biti ti označeni v zaporedju, navedeno mora biti njihovo skupno število in vsak ovitek mora biti označen z oznakami, kot da je ponudba predana v enem samem ovitku. Tak način je naveden na obrazcu "Potrdilo o predložitvi ponudbe", ki ga ponudnik izpolni, če osebno prinese ponudbo na naročnikov naslov. Naročnik vlagateljeve ponudbe ne more sprejeti za pravilno, ker bi s tem ravnal v neskladju s 7. členom svojih Navodil o oddaji naročil male vrednosti, kot tudi v neskladju z načelom enakopravnosti med ponudniki, saj bi s sprejetjem nepravilne ponudbe vlagatelju dajal neupravičeno prednost. Vlagatelj se tudi ne more sklicevati na dejstvo, da je naročnik v prvem sklepu o oddaji naročila sprejel njegovo ponudbo kot pravilno; ocena o pravilnosti vlagateljeve ponudbe s strani delavke v vložišču po sklepu Državne revizijske komisije namreč ni več pravilna.
Z vlogo z dne 22.02.2007 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. V podani vlogi je obenem ponovno pojasnil svoja stališča v zadevi.
V prilogi dopisa z dne 15.03.2007 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje naročila male vrednosti. Posredovano dokumentacijo je naročnik dopolnil dne 28.03.2007.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), ki se v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila male vrednosti uporablja na podlagi prvega odstavka 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06)). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. Ob zapisanem pa je potrebno opozoriti, da je naročnik ne glede na to, ali vodi postopek oddaje javnega naročila ali pa postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, dolžan spoštovati temeljna načela javnega naročanja, kot so opredeljena v 4.- 7. členu ZJN-1, to je načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti porabe javnih sredstev ter enakopravnosti ponudnikov. To izhaja tudi iz določil prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa, da "naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona".
Z vpogledom v Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti (številka: 0071-28/2006, z dne 25.04.2006; v nadaljevanju: Navodilo), ki ga je naročnik sprejel na podlagi zgornje določbe ZJN-1, gre ugotoviti, da naročnik v 2. členu le-tega kot "pravilno ponudbo" opredeljuje ponudbo, "ki je pravočasna in v celoti izpolnjuje vse zahteve naročnika". V 7. členu Navodila pa naročnik smiselno določa tudi, da se v postopku oddaje naročil male vrednosti nepravočasne in nepravilne ponudbe izločijo.
Državna revizijska komisija z vpogledom v "Poziv k oddaji ponudbe", ki ga je naročnik dne 13.07.2006 poslal izbranemu ponudniku, vlagatelju in še enemu ponudniku, ugotavlja, da je naročnik na le-tem med drugim postavil naslednjo zahtevo:
"Pisne prijave z vso zahtevano dokumentacijo in z vidno oznako, ki naj vsebuje:
- naslov Predmeta javnega naročila,
- "Ne odpiraj - zbiranje ponudb",
- Ime in naslov ponudnika,
je treba predložiti v zaprtih ovojnicah na naslovâ??".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva ponudba iz razlogov, ki jih navaja naročnik (domnevne pomanjkljivosti ovojnic, v katerih je bila predložena), ni nepravilna.
Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje naročila male vrednosti gre nedvoumno ugotoviti, da je naročnik dne 31.07.2006, ob 9.00 uri (t.j. pred potekom roka za oddaji ponudb, ki je potekel istega dne ob 12.00 uri), prejel ovojnico (format A5), označeno z vsemi zgoraj opredeljenimi in s strani naročnika zahtevanimi oznakami, v kateri je bila vlagateljeva ponudba. To dejstvo, torej čas prejema tako opremljene ovojnice, je razvidno iz naročnikovega sprejemnega žiga, odtisnjenega na omenjeni ovojnici. Dalje gre ugotoviti, da vlagatelj na omenjeno ovojnico, v kateri je predložil svojo ponudbo, kot pravilno ugotavlja naročnik, ni zapisal "naslovnika"; vendar pa gre ob zapisanem ugotoviti tudi, da naročnik, v nasprotju z njegovimi drugačnimi ugotovitvami ob ugotavljanju pravilnosti vlagateljeve ponudbe, v svojem pozivu k oddaji ponudbe zapisa "naslovnika" na ovojnico ni zahteval, temveč je zahteval zgolj, da se ponudbe dostavijo na njegov naslov, kar pa je vlagatelj (očitno) izpolnil. Kot slednje gre v tej zvezi ugotoviti še, da vlagatelj svoje ponudbe ni razdelil na več delov, zato s tem v zvezi niso uporabljive niti s tem povezane določbe obrazca "Potrdilo o predložitvi ponudbe", na katere se sklicuje naročnik; pri tem gre pojasniti še, da omenjeni obrazec ni bil niti del naročnikovega poziva k oddaji ponudbe niti ni del naročnikovega internega akta, s katerim ureja oddajo naročil malih vrednosti, zato zahtev, kot izhajajo iz le-tega, vlagatelj tudi sicer ni bil dolžan upoštevati. Upoštevajoč navedeno gre vlagateljevo ponudbo glede označevanja ovojnice, v kateri je bila predložena, šteti za skladno z naročnikovimi zahtevami.
Na zgoraj navedeno okoliščina, da je bila ovojnica, v kateri je bila predložena vlagateljeva ponudba, naročniku predložena po pošti, in sicer v dodatni, večji ovojnici (format A4), nima nikakršnega vpliva; naročnik namreč v svojem pozivu k oddaji ponudbe ni nikjer določil "vrste prenosa", prek katerega mu morajo biti ponudbe dostavljene, prav tako pa v posledici dostave vlagateljeve ponudbe po pošti, v dodatni ovojnici, sledeč razpoložljivi dokumentaciji ni prišlo do predčasnega ali pa prepoznega odpiranja le-te (kar naročnik sicer navaja kot situacijo, do katere bi utegnilo priti)- še enkrat gre torej izpostaviti, da je imel naročnik, sledeč razpoložljivi dokumentaciji o postopku oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti, dne 31.07.2006, ob 9.00 uri, "v rokah" pravilno (skladno z njegovimi zahtevami) označeno ovojnico, v kateri je bila vlagateljeva ponudba.
Upoštevajoč zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva ponudba iz razlogov, ki jih navaja naročnik (domnevne pomanjkljivosti ovojnic, v katerih je bila predložena), ni nepravilna. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila, in sicer tako, da je razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti "Dobava specialnih plinov", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Sklep o oddaji naročila", št. 43015-58/2006-19, z dne 29.12.2006.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za zahtevo za revizijo- stroške v protivrednosti 800 točk po Odvetniški tarifi,
- za "obvestilo Uradu"- stroške v protivrednosti 20 točk po Odvetniški tarifi,
- za posvet s stranko- stroške v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi
- za poročilo stranki- stroške v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi,
- za materialne stroške- stroške v višini 2% od prej navedenih vrednosti,
vse navedeno povečano za 20% DDV.
Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih s plačilom takse za revizijo, in sicer v višini 417,29 EUR.
Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za plačilo takse za revizijski postopek- stroške v višini 417,29 EUR,
- za zahtevek za revizijo- stroške v protivrednosti 600 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 330,48 EUR,
- za materialne stroške- stroške v višini 2% od zgoraj navedene protivrednosti 600 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 6,61 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za odvetniško zastopanje pri sestavi zahtevka za revizijo, saj za priznanje le-tega, glede na vrednost spora (ponudbena cena ponudbe izbranega ponudnika), podlage ni najti. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava tudi priglašenih stroškov za "obvestilo Uradu", saj ta postavka stroškov po višini in temelju ni obrazložena in za njeno priznanje v Odvetniški tarifi ni najti podlage, kot tudi ne priglašenih stroškov za posvet s stranko ter poročilo stranki, saj slednjih stroškov ne ocenjuje za potrebne. Državna revizijska komisija kot slednje vlagatelju ni sledila tudi pri predlaganem pričetku teka zakonskih zamudnih obresti na priznane stroške, saj za upoštevanje takšnega predloga podlage ni najti.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 754,38 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 28.03.2007
mag. Nataša Jeršič,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana,
- Odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska cesta 55b, Ljubljana,
- Istrabenz plini, d.o.o., Sermin 8a, Koper,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.