018-086/2007 JGZ Brdo, Protokolarne storitve RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) in 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004 in 10/2004-popr; v nadaljevanju ZPP), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalcev Sonje Marušič in Boruta Smrdela v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava tehničnega materiala, čistil in osebne varovalne opreme", II faza, za 15 sklop - pralna in čistilna sredstva in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Johnson Diversey d.o.o., Tržaška cesta 37 a, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JGZ Brdo, Protokolarne storitve RS, Predoslje 39, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.03.2007

odločila:

Zahteva vlagatelja za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 09.03.2007 se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.12. 2006 sprejel sklep o začetku II. faze predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 15.01.2007 (očitna napaka "z dne 15.01.2006") je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni in pravilni ponudbi ter kot najugodnejšo izbral ponudbo ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

V nadaljevanju je vlagatelj v skladu 78. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju ZJN-1) vložil zahtevo za dodatno obrazložitev naročnikove odločitve (dopis z dne 25.01.2007). Po prejemu dodatne obrazložitve (z dne 07.02.2007) je vlagatelj z vlogo z dne 19.02.2007 vložil zahtevek za revizijo v katerem se sklicuje na kršitev 78. člena ZJN-1 in ga utemeljuje z naslednjimi navedbami:

I. Vlagatelj utemeljuje svoj zahtevek za revizijo kot pravočasen torej vložen v roku iz 1. odstavka 12. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN-UPB3). Svojo aktivno legitimacijo vlagatelj utemeljuje z navedbo, da je sodeloval v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in sicer je oddal ponudbo za II. fazo na podlagi Obvestila o priznanju sposobnosti in Povabila k oddaji ponudbe z dne 11.12.2006.

II. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo označil kot pravilno v dodatnih zahtevah pa je od naročnika zahteval:
-dokazilo oz. certifikat o dezinfekcijskem delovanju specialnega samostojnega sredstva za pranje in razkuževanje perila pri 40° C, primernem za ročno doziranje (dne 04.12.2006);
-dodatno obrazložitev ali ponujeni artikel omogoča dezinfekcijsko delovanje pri 40°C in ima ustrezen certifikat, ki to dokazuje (22.12.2006);
- veljaven certifikat, ki je izdan s strani neodvisne uradne institucije(10.01.2007);
Vlagatelj navaja, da je naročniku vseskozi posredoval ustrezen certifikat, ki ga je sicer izdal sam, vendar na podlagi poročil o testiranju pri neodvisni instituciji, ter je tako izpolnil zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. Naročnik je tudi v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji predmetnega naročila navedel, da je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnje obravnave ker le ta ni posredoval ustreznega dokumenta, izdanega s strani uradne neodvisne institucije. Naročnik je po mnenju vlagatelja z dodatnimi zahtevami spreminjal zahteve iz razpisne dokumentacije po preteku roka za oddajo in odpiranje ponudb ter tako kršil določila ZJN-1.

III. Vlagatelj navaja, da je na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je naročnik izbranega ponudnika po preteku roka za oddajo ponudb pozval da odpravi "neprimerno visoko ceno" pri artiklu pod zaporedno št.6. Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik popravil ceno navedenega artikla oziroma na ta način izdelal novo ponudbo. Naročnik je tako ponudbo upošteval kot pravočasno in pravilno obenem pa je vlagateljevo ponudbo izločil na podlagi dodatnih zahtev, ki jih ni zahteval v razpisni dokumentaciji.
Izbrani ponudnik je tako podal dve ponudbi, ki sta obe višji od vlagateljeve, kljub temu pa je naročnik kot najugodnejšo izbral "popravljeno" ponudbo izbranega ponudnika.

IV. Vlagatelj je mnenja, da je naročnik s svojimi ravnanji kršil:
- 4.člen ZJN-1-načelo gospodarnosti, z izborom višje ponudbe;
- 5.člen ZJN-1 načelo zagotavljanja konkurence, saj je z dodatnimi zahtevami omejeval ponudbo vlagatelja;
- 7.člen načelo enakopravnosti in 8. člen ZJN-1 zaupnost podatkov, ker je izbranemu ponudniku omogočil naknadno korekcijo cene in mu s tem neposredno posredoval informacijo, da so ponudbe drugih ponudnikov nižje;

Na podlagi utemeljitev iz zgoraj navedenih točk vlagatelj v svojem zahtevku predlaga, da naročnik:
1. izloči obe ponudbi izbranega ponudnika zaradi kršitev 5., 7. in 8. člena ZJN-1,
2. odpravi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 15.01.2007,
3. oceni ponudbo vlagatelja kot pravilno,
4. odda naročilo vlagatelju po njegovi ponudbi,
5. vlagatelju povrne stroške, ki so mu nastali z revizijo v višini 417,29 EUR.

Naročnik je dne 06.03.2007 izdal "sklep", iz izreka katerega je razvidno, da je zahtevku za revizijo ugodil ter razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila, vlagatelju pa je priznal tudi stroške nastale v zvezi z revizijo v višini 417,29 EUR. V obrazložitvi dokumenta naročnik odgovarja na posamezne revizijske navedbe, ki jih navaja vlagatelj.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami iz II. točke (zgoraj) naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval praškast detergent, ki razkužuje pri 40° C in je primeren tudi za ročno pranje ter zahteval kot dokazilo ustrezen certifikat, ki to dokazuje. Ob tem naročnik razlaga, da ustrezen certifikat pomeni certifikat neodvisne institucije, ki objektivno izkazuje zahtevano dejstvo. Vlagatelj si je naročnikovo zahtevo po ustreznem certifikatu razlagal drugače in sicer je predložil lasten certifikat, ki ga je izdal na podlagi poročil o mikrobioloških kvantitativnih in suspenzijskih testih pri neodvisni instituciji, ki izkazujejo zahtevano. Ker naročnik z dodatnimi zahtevami ni hotel spreminjati razpisne dokumentacije in na podlagi prakse Državne revizijske komisije, je v dvomu do katerega je prišlo odločil v korist ponudnika in odpravil svojo odločitev o oddaji javnega naročila.
V zvezi z vlagateljevimi očitki iz III. točke (zgoraj), naročnik pojasnjuje, da je šlo v ponudbi izbranega ponudnika za tipično računsko napako, katero lahko naročnik, skladno z 54. členom ZJN-1, po predhodnem soglasju ponudnika, odpravi.
Naročnik razveljavlja svojo odločitev o oddaji javnega naročila, zato je tudi sledil vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov v višini plačane takse.

Vlagatelj je z vlogo z dne 09.03.2007 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.
V vlogi vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v sklepu, ki ga je vlagatelj prejel 08.03.2007 odločil, da se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in da se mu povrne stroške v višini plačane takse.
Vlagatelj ponovno navaja, da je izbrani ponudnik popravil ceno izdelka oziroma predložil novo ponudbo in sicer po izteku roka za oddajo ponudb, na podlagi poziva naročnika (naj popravi neprimerno visoko ceno). Vlagatelj poudarja, da se naročnik v tem primeru ne more sklicevati na odpravo računske napake v skladu z 54. členom ZJN-1.
Vlagatelj naročniku očita, da se leta ni opredelil do 3. in 4. točke vlagateljevega zahtevka za revizijo (da oceni ponudbo vlagatelja kot pravilno, odda naročilo vlagatelju po njegovi ponudbi), kljub temu, da je bil odpravljen vzrok zaradi katerega je bila vlagateljeva ponudba izločena iz nadaljnjega postopka.
Vlagatelj se strinja z naročnikovo odločitvijo, navaja pa, da se naročnik do drugih zahtev vlagatelja ni opredelil, zato predlaga, da Državna revizijska komisija odloči kot vlagatelj zahteva v revizijskem zahtevku.

Naročnik je z dopisom z dne 12.03.2007 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN in 274. člena ZPP, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo lahko vlagatelj (kot je to razvidno iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN) postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim lahko zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo ima v primeru ugoditve zahtevku za revizijo razveljavitveni oz. kasatorični učinek, saj se z njo razveljavi določeno pravno ravnanje v postopku oddaje javnega naročila (npr. odločitev o oddaji javnega naročila, določen del razpisne dokumentacije, celoten postopek oddaje javnega naročila itd.).

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar mora slednja v skladu s smiselno uporabo pravil pravdnega postopka (324. člen ZPP v zvezi z petim odstavkom 3. člena ZRPJN) vsebovati vse sestavine odločitve o pravovarstvenem zahtevku (uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk). Smiselna uporaba 324. člena ZPP pomeni, da izrek obsega odločitev, s katero naročnik ugodi posameznim razveljavitvenim zahtevkom ali jih zavrne. Navedeno pomeni, da naročnik v izreku svoje odločitve o zahtevku za revizijo odloči tako, da odloči o razveljavitvenem (kasatoričnem) pravovarstvenem zahtevku vlagatelja, torej o tem, ali in v katerem delu bo razveljavil postopek oddaje javnega naročila. Naročnik v izreku svoje odločitve ne odloča o posameznih navedbah, dejstvih ali dokazih, s katerimi vlagatelj v zahtevku za revizijo utemeljuje svoj kasatorični pravovarstveni zahtevek, temveč odloča o pravovarstvenem zahtevku samem. O dejstvih in dokazih se naročnik opredeljuje v obrazložitvi svoje odločitve, v kateri utemeljuje svojo odločitev iz izreka.

Pri odločanju o zahtevku za revizijo je naročnik praviloma vezan na meje pravovarstvenega zahtevka in ne more odločati mimo njega ali preko njegovih meja. Takšno zahtevo ZRPJN sicer izrecno postavlja le za odločanje Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), vendar po naravi stvari to velja, ob upoštevanju smiselne uporabe prvega odstavka 2. člena ZPP, tudi za naročnika. Določbo prvega odstavka 16. člena ZRPJN je zato treba v povezavi z določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN ter ob smiselni uporabi 324. člena in prvega odstavka 2. člena ZPP razumeti na način, da naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da v izreku svoje odločitve odloči o vlagateljevem pravovarstvenem razveljavitvenem zahtevku in da pri tem odloča v njegovih mejah, medtem ko v obrazložitvi navede razloge za svojo odločitev in se pri tem opredeli do vseh dejstev in dokazov, s katerimi vlagatelj utemeljuje svoj zahtevek za revizijo.

Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo je razvidno, da je s pravovarstvenim zahtevkom zahteval 1) izločitev obeh ponudb izbranega ponudnika zaradi kršitev 5., 7. in 8. člena ZJN-1;
2) odpravo odločitve o oddaji javnega naročila z dne 15.01.2007; 3) da naročnik oceni ponudbo vlagatelja kot pravilno; 4) odda naročilo vlagatelju po njegovi ponudbi; 5) povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, v višini 417,29 EUR.

Vlagatelj je s pravovarstvenim zahtevkom, kot je razviden iz zahtevka za revizijo z dne 19.02.2007, poleg razveljavitve naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila zahteval tudi izločitev ponudb izbranega ponudnika, ugotovitev, da je njegova ponudba pravilna, in izbor njegove ponudbe kot najugodnejše oz. oddajo javnega naročila vlagatelju po njegovi ponudbi. Državna revizijska komisija pripominja, da takšen pravovarstveni zahtevek (ugotovitev o pravilnosti vlagateljeve ponudbe in njen izbor ter izločitev ponudbe izbranega ponudnika) v revizijskem postopku ni dopusten. Naročnik lahko namreč novo odločitev o oddaji javnega naročila, v kateri ugotavlja (ne)pravilnost ponudb oz. izbere (novega) najugodnejšega ponudnika, sprejme le po končanem revizijskem postopku, ko v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila (na podlagi ugotovitev iz revizijskega postopka) opravi novo ocenjevanje in vrednotenje ponudb in sprejme novo vsebinsko odločitev. Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da imajo vlagatelj oz. vsi udeleženci postopka zoper novo odločitev naročnika ponovno zagotovljeno pravno varstvo v skladu z določbami ZRPJN.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s sklepom z dne 06.03.2007, s katerim je razveljavil svojo odločitev o oddaji naročila in ugodil vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov v višini plačane takse, s čemer je v celoti ugodil dopustnemu delu vlagateljevega pravovarstvenega zahtevka.

Ker vlagatelju, glede na zgoraj opredeljene (dopustne) meje njegovega revizijskega zahtevka, ob morebitnem nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo tako ne bi moglo biti "prisojeno" več ali nekaj drugega, kot mu je z odločitvijo o njegovem revizijskem zahtevku že "prisodil" naročnik, vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je na podlagi ugotovljenega odločila, da se njegovo zahtevo za nadaljevanje postopka z dne 09.03.2007 zavrže.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



Ljubljana, 26.03.2007



Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Javni gospodarski zavod Brdo, Protokolarne storitve RS, Predoslje 39, Kranj;
- Johnson Diversey d.o.o., Tržaška cesta 37 a, Maribor;
- ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran