Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-001/2007 Splošna bolnišnica Maribor

    Številka: 018-1/2007-19
    Datum sprejema: 22. 3. 2007

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter predsednika Državne revizijske komisije Sama Červeka in članice Vide Kostanjevec, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za dializni material (skupina 01 Triacetatni dializatorji in skupina 03 Poliamidni dializatorji) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba MEDIS, d. o. o., Brnčičeva 1, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 22. marca 2007 soglasno

    odločila:

    1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 04. decembra 2004 se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 11. oktobra 2006 sprejel "SKLEP o začetku postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku" številka 10/DS-3/06 za "09-DIALIZNI MATERIAL", pri čemer je bil
    - v Uradnem listu Republike Slovenije številka 106/2006, izdanem dne 13. oktobra 2006, pod številko objave Ob-28321/06 objavljen predhodni razpis,
    - v Uradnem glasilu EU številka 2006/S 190, izdanem dne 05. oktobra 2006, pod številko objave 201846 objavljeno predhodno informativno obvestilo
    za predmetno javno naročilo, javni razpis za dializni material pa je bil objavljen v
    - Uradnem listu Republike Slovenije številka 108/2006, izdanem dne 20. oktobra 2006, pod številko objave Ob-29356/06,
    - Uradnem glasilu EU številka 2006/S 198, izdanem dne 17. oktobra 2006, pod številko objave 210394 (obvestilo o naročilu).
    Podaljšanje roka za predložitev prijav v predmetnem javnem naročilu (do 06. decembra 2006 do 13.00. ure) je bilo objavljeno
    - v Uradnem listu Republike Slovenije številka 120-121/2006, izdanem dne 24. novembra 2006, pod številko objave Ob-32624/06,
    - v Uradnem glasilu EU številka 2006/S 219, izdanem dne 17. novembra 2006, pod številko objave 234484.

    Na predmetno javno naročilo so prispele prijave sedmih kandidatov. Vlagatelj je dne 05. decembra 2006, torej pred potekom roka za sprejem prijav, vložil zahtevek za revizijo, izdan dne 04. decembra 2006, ki ga je naročnik prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da Državna revizijska komisija javni razpis (pravilno: javno naročilo; opomba Državne revizijske komisije) v izpodbijanem delu razveljavi, naročniku pa naloži, da vlagatelju povrne stroške vložitve zahtevka za revizijo "in sicer odvetniške stroške in znesek plačane takse, v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila." V zahtevku za revizijo nadalje:
    - v točki I vlagatelj zgolj povzema osnovne podatke o objavi predmetnega javnega naročila, utemeljuje njegovo aktivno legitimacijo in dodaja, da je naročnik v postopku kršil pravila postopka in nepravilno uporabil materialno pravo. Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil vsa temeljna načela Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000, 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) in njegov 32. člen;
    - v točki II vlagatelj povzema, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da prijavitelj lahko ponudi zahtevano vrsto blaga oziroma njeno ustrezno paralelo, pa tudi, da je za vse vrste blaga navedel opisna imena z namenom, da se določi nivo kakovosti razpisanih vrst blaga (11. člen razpisne dokumentacije). V specifikaciji zahtev naročnika so tako po zatrjevanju vlagatelja v skupini 01 predmet javnega naročila triacetatni dializatorji, v skupini 03 pa poliamidni dializatorji. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik glede na določila 11. člena razpisne dokumentacije dopustiti, da prijavitelji ponudijo za ti dve skupini tudi paralele, saj so imena navedena z namenom, da se določi nivo kakovosti;
    - v točki III vlagatelj zatrjuje, da so si razpisna dokumentacija in odgovori na vprašanja med seboj v nasprotju. V 11. členu razpisne dokumentacije tako po stališču vlagatelja naročnik dovoljuje, da prijavitelj ponudi zahtevano vrsto blaga oziroma njej ustrezno paralelo (z imenom je namreč po prepričanju vlagatelja določen le nivo kakovosti razpisnih vrst blaga), v odgovorih na vprašanja pa paralel ne dovoljuje (naročnik je z odgovori na vprašanja izločil paralele);
    - v točki IV vlagatelj zatrjuje, da pooblaščenec naročnika v danem primeru krši Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK), z razpisom pa v nasprotju z Ustavo in zakonom omejuje svobodno menjavo blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu in omogoča načine, s katerimi se preprečuje konkurenca. Vlagatelj še dodaja, da javni razpis vlagatelju in ostalim prijaviteljem preprečuje, da bi enakopravno konkurirali na njem, naročnik pa po prepričanju vlagatelja krši tudi 32. člen ZJN-1. Vlagatelj še zatrjuje, da so paralele triacetatnim dializatorjem sintetične membrane, nivo kakovosti paralel pa je enak triacetatnim dializatorjem. Glede ugotavljanja navedenega dejstva vlagatelj predlaga tudi, da se postavi izvedenec nefrolog. Enako velja po navedbi vlagatelja tudi za poliamidne dializatorje, katerim so po stališču vlagatelja prav tako paralele sintetične membrane. študije so po zatrjevanju vlagatelja pokazale, da so dializatorji z Rexbrane polisulfonsko membrano (ki bi jo ponudil ponudnik) glede na biokompatibilnost in očistke paralele poliamidnih dializatorjev in zagotavljajo kvaliteto, varno in racionalno zdravljenje in je torej nivo kakovosti enak kakovosti razpisnih vrst blaga;
    - v točki IV nadalje vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je določil, da menjave med skupinami dializatorjev niso dopustne, omejil ponudnike tako, da lahko samo en ponudnik ponudi en material enega proizvajalca. Tako lahko po navedbah vlagatelja triacetatne dializatorje po zahtevani specifikaciji ponudi samo en ponudnik - Nypro, poliamidne dializatorje pa Gambro. Vlagatelj se pri tem sklicuje na po njegovem mnenju enako odločitev Državne revizijske komisije številka 018-362/06-42-3529;
    - pod poglavjem "Skupina 01 Triacetatni dializatorji" točke IV vlagatelj navaja, da naročnik zahteva, da prijavitelji ponudijo triacetatno membrano, ki pa jo proizvaja le en proizvajalec na svetu (Nipro Japonska). Izvedenec nefrolog bo tako po mnenju vlagatelja potrdil, da razpisane dializatorje lahko ponudi le en proizvajalec in da so ostale sintetične membrane enakega oziroma višjega nivoja kakovosti;
    - pod poglavjem "Skupina 03 Poliamidni dializatorji" točke IV vlagatelj navaja, da tudi poliamidne dializatorje proizvaja samo en proizvajalec in sicer Gambro iz švedske. Paralele tem dializatorjem so po stališču vlagatelja vse ostale sintetične membrane, med njimi tudi polisulfonske. Da bi lahko ponudili vsi prijavitelji enakopravno bi moral biti po prepričanju vlagatelja predmet javnega naročila: sintetične membrane ali poliamidne membrane ali podobno. S tem je po zatrjevanju vlagatelja kršeno načelo konkurenčnosti in učinkovite porabe javnih sredstev (saj je možno ponuditi le en proizvod, po kakršnikoli ceni) ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.

    Naročnik je dne 19. decembra 2006 izdal sklep številka NK-7/12-06, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo uvodoma ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno in je popoln, vlagatelju pa priznava tudi aktivno legitimacijo za njegovo vložitev. Naročnik v nadaljevanju v povzetku dodaja, da:
    - v kolikor bi bil mnenja, da ne gre za različne vrste dializatorjev, le-teh sploh ne bi razdelil po skupinah. Razdelitve membran so prav tako razvidne iz literature, pri čemer je naročnik že v pojasnilih razpisne dokumentacije navedel, da menjave med posameznimi skupinami dializatorjev niso mogoče, ker ne gre za iste oziroma enake dializatorje;
    - nihče ne opisuje, da bi bili poliamidna in polisulfonska membrana enaki sintetični membrani;
    - vlagatelj ima možnost prijave na predmetno javno naročilo, saj je naročnik med drugim specificiral tudi skupino polisulfonskih dializatorjev. Verjetno pa je, kakor to domneva naročnik, skrb vlagatelja v številu dializatorjev, ki ni enako številu dializatorjev s poliamidno membrano;
    - je zdravnikovo osnovno poslanstvo skrb za zdravje bolnikov in ne za dobiček posamezne medicinske oziroma farmacevtske firme. Naročnik še zatrjuje, da je imel s poliamidnimi dializatorji doslej odlične izkušnje. Bolniki so imeli ustrezne parametre dializiranosti, ni bilo opažene večje koagulabilnosti krvi, mašitve kapilar ali kliničnih stranskih učinkov pri bolnikih, poliamidni dializatorji pa so po naročnikovih večletnih izkušnjah tudi varni in zanesljivi;
    - je bila membrana Rexeed, ki jo v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, (skladno s člankom "Brendolan A. et. al. Dialytic performance evaluation of Rexeed: a new polysulfone-based dialyzer with improved flow distributions. Int J Artif Organs. 2005 Oct; 28(10): 966-75") preizkušena na zelo majhnem številu bolnikov. Pri treh bolnikih so po trditvi naročnika s to membrano opravili hemodializo, pri dveh bolnikih pa hemodiafiltracijo (skupno 18 procedur). Klinična moč takšne raziskave je po stališču naročnika šibka in vprašljiva;
    - navedbe vlagatelja, da triacetatno membrano izdeluje le firma Nipro, poliamidno pa le firma Gambro, niso zdravnikova skrb. Tudi v drugih gospodarskih vejah je po mnenju naročnika veliko podobnih situacij, ko določen proizvod proizvaja le ena firma na svetu.

    Navedeno odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 21. decembra 2006, kar izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice. Vlagatelj je dne 22. decembra 2006 priporočeno s povratnico na pošto oddal "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", izdano dne 22. decembra 2006 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo), v katerem Državno revizijsko komisijo obvešča, da nadaljuje postopek pred njo. V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj v povzetku:
    - navaja, da nikoli ni trdil, da so dializatorji s polisulfonsko membrano isti oziroma enaki kot poliamidni oziroma triacetatni;
    - se popolnoma strinja z navedbo naročnika, da je osnovno zdravnikovo poslanstvo skrb za bolnikovo zdravje in ni nikoli trdil drugače, pa tudi, da dejstvo, da triacetatne oziroma poliamidne membrane izdeluje samo en proizvajalec na svetu ni zdravnikova skrb. Po mnenju vlagatelja pa je osnovno vodilo vsakega javnega naročila pridobiti kakovostne izdelke za najnižjo možno ceno;
    - zavrača očitke o neustrezni moči testiranj dializatorjev Rexeed, saj je testiranje opravil prof. dr. Claudio Ronco, ki je po trditvi vlagatelja svetovna referenca na tem področju;
    - ponavlja nekatere navedbe in stališča, ki jih je podal že v zahtevku za revizijo;
    - priglaša stroške sestave vloge in stroške poštnine.

    Naročnik je z dopisom "Odstop dokumentacije" številka NK-16/12-06, izdanim dne 29. decembra 2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 10. januarja 2007 izdala sklep številka 018-001/07-42-0056, s katerim je vlagateljevega pooblaščenca pozvala, da v roku petih dni od prejema sklepa zahtevek za revizijo dopolniti tako, da Državni revizijski komisiji navede ustrezno potrdilo o vplačilu dolžne takse za revizijo v višini kot izhaja iz 22. člena ZRPJN, Državni revizijski komisiji pa predloži tudi ustrezno vlagateljevo pooblastilo za vložitev zahtevka za revizijo (in zastopanje) v predmetnem revizijskem postopku. Vlagateljev pooblaščenec je navedeni poziv prejel dne 11. januarja 2007, dne 15. januarja 2007 pa je na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo "številka: 018-001/07-42-0056", izdano dne 15. januarja 2007, s katero je (ob upoštevanju prilog) ustrezno dopolnil zahtevek za revizijo, Državni revizijski komisiji pa predložil ustrezno vlagateljevo pooblastilo za vložitev zahtevka za revizijo (in zastopanje) v predmetnem revizijskem postopku.

    Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-001/07-42-0204 v predmetnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja zaupala Univerzi v Ljubljani, Medicinski fakulteti, Vrazov trg 2, 1104 Ljubljana (prof dr. Marku Malovrhu, dr. med.; v nadaljnjem besedilu: strokovna institucija), vlagatelju pa naložila, da mora v roku treh dni od prejema sklepa založiti predujem v višini 1.500 EUR za izvedbo dokaza s strokovno institucijo s področja medicine (in Državni revizijski komisiji predložiti pisno potrdilo o vplačilu predujma). Državna revizijska komisija je dne 29. januarja 2007 prejela vlagateljevo "POTRDILO O PLAČILU PREDUJMA", izdano dne 26. januarja 2007, kateremu je bilo priloženo tudi "Potrdilo o plačilu" predujma v zahtevani višini.

    Dne 30. januarja 2007 je Državna revizijska komisija izdala "Prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja" številka 018-001/07-42-0330, v kateri je strokovni instituciji zastavila osem vprašanj s podvprašanji. Državna revizijska komisija je dne 01. februarja 2007 dostavila strokovni instituciji vso ustrezno dokumentacijo za izdelavo strokovnega mnenja, skupaj s "Prošnjo za izdelavo strokovnega mnenja" številka 018-001/07-42-0330, dne 20. februarja 2007 pa je Državna revizijska komisija prejela "IZVEDENSKO MNENJE" številka FM-31-1/07, izdano s strani strokovne institucije dne 19. februarja 2007 (v nadaljnjem besedilu: izvedensko mnenje). Izvedensko mnenje je Državna revizijska komisija z dokumentoma "Izvedensko mnenje" številka 018-001/07-42-0532 in številka 018-001/07-42-0534, izdanima dne 20. februarja 2007, posredovala v odgovor in mnenje vlagatelju (njegovemu pooblaščencu) in naročniku. Vlagatelj je svoj odgovor na izvedensko mnenje, poimenovan "PRIPOMBE NA IZVEDENIšKO MNENJE št. FM-31-1/07 z dne 19.02.2007", z dne 26. februarja 2007 (v nadaljnjem besedilu: odgovor vlagatelja na izvedensko mnenje), priporočeno s povratnico na pošto oddal dne 26. februarja 2007, Državna revizijska komisija pa ga je prejela dan kasneje. Dne 27. februarja 2007 je Državna revizijska komisija prejela tudi odgovor naročnika na izvedensko mnenje, poimenovan "Izvedensko mnenje", številka NK-9/2-07, z dne 26. februarja 2007 (v nadaljnjem besedilu: odgovor naročnika na izvedensko mnenje), ki ga je priporočeno s povratnico na pošto oddal dne 26. februarja 2007.

    Državna revizijska komisija je strokovno institucijo dne 07. marca 2007 na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za dodatna pojasnila, ki jih je prejela dne 15. in 16. marca 2007.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. členom in drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz 112. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije številka 128/2006; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) izhaja, da se postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o javnem naročilu objavljena pred začetkom uporabe ZJN-2, izvedejo po dosedanjih predpisih, druga faza postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji pa se izvede po ZJN-2, če naročnik kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija pri odločanju o konkretnem postopku oddaje javnega naročila upoštevala določbe dosedanjih predpisov, torej določbe ZJN-1 in njegovih podzakonskih predpisov.

    Državna revizijska komisija nadalje poudarja, da je vlagateljeve očitke presojala po točkah in/ali zaporedju, kot jih je navedel v zahtevku za revizijo. Najprej je tako Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da bi moral naročnik glede na določila 11. člena razpisne dokumentacije dopustiti, da prijavitelji ponudijo za skupino 01 (triacetatni dializatorji) in skupino 03 (poliamidni dializatorji) paralele, saj so opisna imena v razpisni dokumentaciji navedena z namenom, da se določi nivo kakovosti. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik
    - v petem odstavku poglavja "2.2 Pravilnost prijave" določil: "Za pravilnost prijave mora prijavitelj izpolniti tudi vse tehnične zahteve za vrste blaga na katere se prijavlja. Tehnične zahteve so opredeljene v "Specifikaciji zahtev naročnika"";
    - v devetem odstavku poglavja "2.2 Pravilnost prijave" določil: "V specifikaciji zahtev naročnika je naročnik za vrste blaga, ki so predmet tega razpisa, navedel opisna imena, da se določi nivo kakovosti razpisanih vrst blaga. Prijavitelj mora ponuditi zahtevano vrsto blaga oz. njej ustrezno paralelo.";
    - v deveti alinei prvega odstavka poglavja "3.2 Obvezni pogoji" določil: "Naročnik bo pri pregledu in oceni dokumentov, podatkov in dokazil iz 12. člena teh navodil ugotavljal sposobnost prijaviteljev na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev:"
    â??
    "9. da ponuja blago, ki ustreza tehničnim in kakovostnim zahtevam, ki so opredeljene v specifikaciji zahtev naročnika".

    Glede na vse doslej izpostavljeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je naročnik v specifikaciji zahtev za vrste blaga, ki so predmet konkretnega javnega naročila, navedel opisna imena, da se določi nivo kakovosti razpisanih vrst blaga, prijavitelj pa mora ponuditi zahtevano vrsto blaga oziroma njej ustrezno paralelo, zato izpostavljenega očitka vlagatelja ni vsebinsko obravnavala.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da so razpisna dokumentacija in odgovori na vprašanja med seboj v nasprotju. Naročnik po stališču vlagatelja dovoljuje, da prijavitelj ponudi zahtevano vrsto blaga oziroma njej ustrezno paralelo, v odgovorih na vprašanja pa paralel ne dovoljuje. Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik
    - v "Pojasnilu razpisne dokumentacije" številka 442-DS/06, izdanem dne 10. novembra 2006, na vprašanje enega od ponudnikov ("3. Vprašanje") "Pri skupini 03. Poliamidni dializatorji; Vam lahko pod to skupino ponudimo polsulfonske ali polietersulfonske dializatorje" Namreč Poliamidne dializatorje proizvaja samo EN proizvajalec. Posledično variantnih ponudb ni možno dobiti. Po naših informacijah so polisulfonski boljši od zahtevanih. Zato predlagamo, da se nam dovoli ustrezno zamenjavo", odgovoril z "V skupini 03-Poliamidni dializatorji ni možna zamenjava za polietersulfonske dializatorje. Poliamidni dializatorji so zanesljivi in varni ter brez znakov povečane koagulabilnosti.";
    - v "Pojasnilu razpisne dokumentacije" številka 443-DS/06, izdanem dne 15. novembra 2006, na vprašanje enega od ponudnikov ("3. Vprašanje") "Skupina 01 Triacetatni dializatorji je oblikovana tako, da se lahko po zahtevani specifikaciji javi samo en ponudnik - Nypro. Ali lahko v skupini 01 kot paralelo ponudimo dializator s sintetično membrano"", odgovoril z "Menjave med posameznimi skupinami dializatorjev niso mogoče." (v nadaljnjem besedilu: odgovor na vprašanje številka 3);
    - v "Pojasnilu razpisne dokumentacije" številka 443-DS/06, izdanem dne 15. novembra 2006, na vprašanje enega od ponudnikov ("4. Vprašanje") "Skupina 03 Poliamidni dializatorji je oblikovana tako, da se lahko po zahtevani specifikaciji javi samo en ponudnik - Gambro. Sprašujemo ali lahko v skupini 03 ponudimo našo visoko kakovostno paralelo s polisulfonsko membrano, ki je glede na vaše zahteve ravno tako zanesljiva in varna, zaradi svoje asimetrične strukture pa tudi brez znakov povečane koagulabilnosti"", odgovoril z "Menjave med posameznimi skupinami dializatorjev niso mogoče." (v nadaljnjem besedilu: odgovor na vprašanje številka 4).

    Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritrditi vlagateljevi navedbi, da je naročnik, kot je bilo to že predhodno ugotovljeno, v specifikaciji zahtev za vrste blaga, ki so predmet konkretnega javnega naročila, navedel opisna imena, da se določi nivo kakovosti razpisanih vrst blaga (deveti odstavek poglavja "2.2 Pravilnost prijave"), vendar pa gre obenem ugotoviti, da iz izvedenskega mnenja nedvoumno izhaja, da "Polisulfonske membrane po karakteristikah niso paralela triacetatnim"â?? in "Triacetatne membrane so zagotovo v skupini celuloznih in modificiranih celuloznih membran najkvalitetnejše, niso pa povsem primerljive z polisulfonskimi membranami"â?? Iz odgovora vlagatelja na izvedensko mnenje izhaja, da "Slovar slovenskega knjižnega jezika pri razlagi pojma paralela ne opredeljuje za kakšno enakost ali podobnost naj bi šlo. Izvedenec pa je sam opredelil, da se to nanaša na kemično sestavo in to omejuje zgolj na enakost" in "Pod tč.2.knjiž. je torej navedeno: kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje. Torej ne gre le za enakost, temveč tudi podobnost", iz izvedenskega mnenja pa, da je izvedenec pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteval "razlago besede "paralela" (Slovar slovenskega knjižnega jezika)"â?? po kateri â??"naj bi šlo za enakost oz. enačenje med obema oblikama membran". Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija dne 19. marca 2007 na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN izvedenca zaprosila za dodatno pojasnilo, iz katerega jasno izhaja, "še vedno vztrajam pri svoji prvotnem mnenju, da to niso paralele triacetanim dializatorjem. Pomembna karakteristika dializatorja je namreč tudi kemična sestava dializatorja. Kakovost dializatorja pa določa med drugim tudi kemična sestava.S voje trditve naslanjam na strokovne principe, ki veljajo v medicini, s terminologijo Slovarja slovenskega knjižnega jezika pa sem jo skušal samo natančneje opredeliti in podpreti.
    Seveda s tem ne trdim, da so dializatorji proizvajalca Braun slabe kvalitete oz.slabše kvalitete kot triacetatni, vendar niso paralela v smislu kot ga poznamo v medicini in kot sem ga navedel v izvedenskem mnenje (primer antibiotikov)."

    Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno pri razlagi termina "paralela" primarno prav gotovo izhajati iz njenega smisla oziroma pomena, kot ga poznamo v medicini, ne pa iz kakšnega drugega (splošnega) smisla oziroma pomena, ki ga termin ima. Tudi izvedenec v izvedenskem mnenju navaja, da â??"je pojem "paralele" potrebno zelo natančno opredeliti"â?? ter za lažje razumevanje podaja primer zdravil: "Obstaja cela vrsta antibiotikov, ki se delijo v večje skupine - penicilinski, cefalosporinski itd., znotraj posameznih skupin pa so še daljne delitve v podskupine, kjer so med posameznimi podskupinami razlike sicer manjše, vendar klinično pomembne (doze, način aplikacije ipd.). Različni proizvajalci proizvajajo isto vrsto antibiotika pod različnimi imeni in tudi različnega izvora (generičnost), vendar je sestava in učinkovitost takega antibiotika popolnoma enaka, razlikuje se lahko morda samo v ceni. V takem primeru govorimo o paralelah in farmacevti lahko dve taki zdravili zamenjajo med seboj."

    Skladno s citiranim je tako izvedenec že pod odgovorom "Ad 4a:" v izvedenskem mnenju zapisal, da polisulfonske membrane po karakteristikah niso paralela triacetatnim, saj je že sestava drugačna, pod odgovorom "Ad 4b:" pa, da triacetatne membrane (glede na nivo kakovosti) niso povsem primerljive s polisulfonskimi membranami. Prav tako je izvedenec glede dializatorjev "REXEED" z membrano "REXBRANE" odgovoril, da niso čista paralela poliamidnim dializatorjem, v izvedenskem mnenju pa je poudaril: "S strokovnega stališča dopuščam sicer menjavo dializatorjev znotraj posameznih podskupin (npr. polisulfonski za polisulfonski), nikakor pa se"â?? ne â??"morem strinjati z zamenjavo dializatorjev med posameznimi skupinami, še manj pa med skupino celulozne in modificirane celulozne membrane in skupino sintetične membrane." ter dodal: â??"je sicer možna zamenjava membran med seboj, nikakor pa ne gre za paralelo"â?? Državna revizijska komisija v celoti sprejema vse izpostavljene ugotovitve izvedenca, saj je izvedensko mnenje izvedenca rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija daje izvedensko mnenje dovolj jasne odgovore glede obravnavanega očitka vlagatelja. Izbira ustreznega dializatorja je namreč odvisna od številnih karakteristik in temelji zlasti na učinkovitosti in biokompatibilnosti (pri čemer je zelo pomemben, če ne celo najpomembnejši element biokompatibilnosti dializna membrana). "Obstajajo torej razlike v kemični sestavi, načinu izdelave, podobne, ne pa povsem enake pa so lahko kvalitativne oz. funkcionalne lastnosti"â??, kot v izvedenskem mnenju jasno zapiše izvedenec. Pomembno vlogo pri izbiri dializatorja pa igra tudi bolnikova teža, žilni pristop in klinično stanje, kar vse kaže na to, da je potrebno termin "paralela" na tako občutljivem področju, kot je dializa, tolmačiti (zelo) ozko, torej na način, na kakršnega ga tolmači izvedenec.

    Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnikova odgovora na vprašanji številka 3 in 4, v katerih je zapisal "Menjave med posameznimi skupinami dializatorjev niso mogoče", razumeti na način, da je naročnik z njima spremenil razpisno dokumentacijo v tem delu na način, da paralel ne dopušča. Glede na
    - dejstvo, da po podatkih izvedenca obstaja le en proizvajalec triacetatnih membran (dializatorjev), to je družba Nissho, Nypro, Osaka, Japonska, prav tako pa tudi le en proizvajalec poliamidnih dializatorjev, družba Gambro, švedska,
    - naročnikova odgovora, da menjave med posameznimi skupinami dializatorjev niso mogoče,
    je v povezavi z dodatnimi pojasnili, ki jih je izvedenec podal Državni revizijski komisiji in iz katerih izhaja, da "Prave paralele triacetatnim dializatorjem ni" ter "Prve paralele poliamidnim dializatorjem ni", zaključiti, da je naročnik z odgovoroma na vprašanji številka 3 in 4 v izpostavljenem delu spremenil razpisno dokumentacijo. V povezavi z navedenim ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, v kateri zatrjuje "Glede na odgovora so si dokumentacija in odgovori med seboj v nasprotju", saj je bila razpisna dokumentacija v izpostavljenem delu spremenjena in posledično ni sama s seboj v nasprotju. Naročnik je namreč, kot že zapisano, z odgovoroma na vprašanji številka 3 in 4, ki sta razvidni iz "Pojasnil razpisne dokumentacije" številka 443-DS/06, z dne 15. novembra 2006, poslanih priporočeno s povratnico vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije, spremenil razpisno dokumentacijo v tem delu na način, da v skupinah "01 Triacetatni dializatorji" in "03 Poliamidni dializatorji" paralel ne dopušča (več).

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da pooblaščenec naročnika v danem primeru krši Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK), z razpisom pa v nasprotju z Ustavo in zakonom omejuje svobodno menjavo blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu in omogoča načine, s katerimi se preprečuje konkurenca, javni razpis pa vlagatelju in ostalim prijaviteljem preprečuje, da bi enakopravno konkurirali na njem. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list Republike Slovenije, številka 56/1999 in 37/2004; v nadaljnjem besedilu: Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence) ureja prepovedane omejitve konkurence, varstvo in ukrepe, če do takih omejitev pride, organe, ki skrbijo za varstvo konkurence, njihove pristojnosti in postopek državnih organov in strank v zvezi z omejitvami konkurence. Prvi odstavek 15. in prvi odstavek 17. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence določata, da nadzor nad uporabo določb omenjenega zakona izvaja Urad za varstvo konkurence (ki obenem tudi vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom, Državnemu zboru in vladi pa daje mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti). Skladno z doslej navedenim gre vlagatelja opozoriti, da Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil ne ugotavlja obstoja kršitev pravil Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence s strani ponudnikov kot subjektov na trgu, saj je, kot že zapisano, za nadzor nad uporabo določb Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence v skladu s 15., 17. in 18. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence pristojen Urad za varstvo konkurence. Vlagatelja je potrebno še opomniti, da ima, skladno z določili 44. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, po pravilih obligacijskega prava pravico zahtevati odškodnino (uveljavljati odškodninski zahtevek), če bi mu bila z dejanji, ki so po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence nedopustna, storjena škoda.

    Določba 5. člena ZJN-1, ki normira načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, se nanaša na ravnanja naročnika, saj mu zapoveduje, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s pravili o varstvu konkurence. V reviziji postopkov oddaje javnih naročil na podlagi ZRPJN lahko zato Državna revizijska komisija ugotavlja skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja, medtem ko presoja skladnosti ravnanja ponudnikov s predpisi, za nadzor katerih je v skladu z zakonom pristojen drug organ, ni v njeni pristojnosti.

    Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je v nasprotju z Ustavo in zakonom omejil svobodno menjavo blaga in storitev, svobodno nastopanje na trgu in omogoča načine, s katerimi se preprečuje konkurenca. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel konkretne pravice, zajamčene z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, številka 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljnjem besedilu: Ustava Republike Slovenije), ki naj bi mu bila kršena. Na podlagi ostalih vlagateljevih navedb pa je mogoče nedvoumno zaključiti, da vlagatelj naročniku očita kršitev tretjega odstavka 74. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

    Kakor že zgoraj navedeno, Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil tako ne ugotavlja obstoja kršitev pravil Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence s strani ponudnikov kot subjektov na trgu, ki bi posledično lahko pomenile tudi kršitev Ustave Republike Slovenije v poglavju, v katerem zagotavlja pravno varstvo na področju gospodarskih in socialnih razmerij.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da predmetni javni razpis preprečuje vlagatelju in ostalim prijaviteljem, da bi enakopravno konkurirali na razpisu. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da:
    - prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila;
    - drugi odstavek 9. člena ZRPJN pa, da lahko v primeru, če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, vložijo zahtevek za revizijo tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence. Navedeni organi lahko zahtevek za revizijo vložijo kadarkoli med potekom postopka, vendar najkasneje do dokončnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti.
    Glede na zapisano velja vlagatelja opozoriti, da gre citirana odstavka 9. člena ZRPJN interpretirati na način, da lahko vsak ponudnik (prijavitelj) v postopku revizije postopka javnega naročanja ščiti le lastni interes, ne pa tudi interesov drugih (dejanskih ali potencialnih) ponudnikov (prijaviteljev). V primeru ogroženosti javnega interesa namreč lahko zahtevek za revizijo vložijo le Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da je naročnik s tem, ko je določil, da menjave med skupinami dializatorjev niso dopustne, omejil ponudnike tako, da lahko samo en ponudnik ponudi en material enega proizvajalca. Tako lahko po navedbah vlagatelja triacetatne dializatorje po zahtevani specifikaciji ponudi samo en ponudnik - Nypro (triacetatno membrano pri tem po zatrjevanju vlagatelja proizvaja le en proizvajalec na svetu, Nipro iz Japonske), poliamidne dializatorje pa Gambro (poliamidno membrano pri tem po zatrjevanju vlagatelja proizvaja le en proizvajalec na svetu, Gambro iz švedske). Vlagatelj se pri tem sklicuje na, po njegovem mnenju, enako odločitev Državne revizijske komisije številka 018-362/06-42-3529. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pripravi razpisne dokumentacije avtonomen, v kolikor njegove zahteve niso v nasprotju z določili ZJN-1 in drugimi predpisi.

    DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev pod poglavjem IV "Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo" (2. točka 23. člena "Tehnične specifikacije") določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci, pa tudi (8. točka 23. člena "Tehnične specifikacije"), da se tehnične specifikacije, če tega ne opravičuje predmet naročila, ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. Podobno določa tudi 32. člen ZJN-1: "(1) Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil. (2) Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave. (3) Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno"". Državna revizijska komisija ugotavlja, da so tehnične specifikacije, skladno s prvim odstavkom 31. člena ZJN-1, obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, določitev tehničnih specifikacij pa v okviru definiranja predmeta javnega naročila pomeni implementacijo načela transparentnosti. Tehnične specifikacije je potrebno v razpisni dokumentaciji določiti na način, da s tem posamezni ponudniki (kandidati) ali kategorije ponudnikov (kandidatov) ne bodo neupravičeno v boljšem ali slabšem položaju, pomenijo pa tudi izpolnitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (kandidati). Navedenih pravil se mora naročnik držati kljub temu, da je načeloma svoboden pri odločitvi o vprašanju,
    1. ali bo predmet javnega naročila razdelil na smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno, ali pa ga bo oddajal kot celoto,
    2. na koliko sklopov ga bo oblikoval (in v kakšne smiselno sklenjene celote).
    Naročnik mora ob tem upoštevati načelo gospodarnosti, pa tudi okoliščino, ali je (ne)oddaja naročila po sklopih morebiti diskriminatorna.

    Na podlagi doslej izpostavljenega je mogoče zaključiti, da prvi odstavek 32. člena ZJN-1 preprečuje oziroma prepoveduje naročniku določiti takšne tehnične specifikacije, ki bi posamezne ponudnike (kandidate) ali več ponudnikov (kandidatov) v odnosu do ostalih potencialnih ponudnikov (kandidatov) postavljale neupravičeno (iz neobjektivnih razlogov) v boljši oziroma ugodnejši položaj ali pa jih neupravičeno izločile. Navedena določba pomeni tudi spoštovanje načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (kandidati) kot enega od temeljnih načel javnega naročanja (5. člen ZJN-1), saj a priori ne prepoveduje določenih konkretnih tehničnih specifikacij, prepoveduje pa uporabo tistih tehničnih specifikacij, za katere ni objektivno upravičenih razlogov. Prvi stavek drugega odstavka 32. člena ZJN-1 namreč nedvoumno določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Opravičljivost je v tem primeru odvisna od naročnikovih objektivnih potreb in ne od ponudnikovih (kandidatovih) subjektivnih okoliščin.

    ZJN-1 torej domneva, da je zapis določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev nedopusten, pri čemer pa naročniku omogoča, da zatrjuje (in dokaže) nasprotno. Dokazno breme je v tem primeru torej na naročniku (obrnjeno dokazno breme).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz izvedenskega mnenja na strani 2 pod odgovorom "Ad 2." nedvoumno izhaja, da po podatkih izvedenca "obstaja le en proizvajalec triacetetnih membran (dializatorjev) ( Nissho, Nypro, Osaka, Japonska).", iz dodatnega pojasnila izvedenca Državni revizijski komisiji pa "Po mojih podatkih obstaja le en proizvajalec poliamidnih membran (dializatorjev) ( Gambro, švedska)." V povezavi z navedenim je tako pritrditi vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, v katerem zatrjuje
    - "Tako lahko Triacetatne dializatorje po zahtevani specifikaciji ponudi samo en ponudnik - Nypro, Poliamidne dializatorje pa Gambro",
    - "Naročnik zahteva, da prijavitelji ponudijo triacetatno membrano, ki jo proizvaja le en proizvajalec na svetu (Nipro Japonska)"â??,
    - "Izvedenec nefrolog bo potrdil, da razpisane dializatorje lahko ponudi le en proizvajalec"â??,
    - "Tudi poliamidne dializatorje proizvaja samo en proizvajalec in sicer Gambro iz švedske",
    vendar pa je potrebno obenem ugotoviti, da so v konkretnem primeru v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene tehnične zahteve v skupinah "01 Triacetatni dializatorji" in "03 Poliamidni dializatorji". Ugotoviti je namreč potrebno, da sta triacetatna in poliamidna membrana med seboj različni, obe pa se razlikujeta od polisulfonske membrane. Razlike so v kemični sestavi in načinu izdelave, ne povsem enake pa so tudi kvalitativne oziroma funkcionalne lastnosti. Razlike so sicer v posameznih primerih lahko zelo majhne, vendar pa doslej še niso bile opravljene znanstveno relevantne študije, ki bi dokazovale niti da so in niti da niso razlike in specifičnosti klinično pomembne. Da bi lahko potegnili kake pomembne zaključke, je potrebno dolgotrajnejše obdobje zdravljenja in spremljanja bolnikov, dokler ni nasprotnih znanstveno potrjenih dokazov pa je potrebno v dobro bolnika izhajati iz stališča, da so razlike lahko klinično pomembne. Iz izvedenskega mnenja, ki ga Državna revizijska komisija v izpostavljenem delu v celoti sprejema, saj je izvedensko mnenje izvedenca rezultat strokovne preučitve obstoječe dokumentacije in temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila, namreč izhaja tudi, da je â??"sicer možna zamenjava membran med seboj, nikakor pa ne gre za paralelo in se moramo različnosti, pa čeprav minimalne vendarle zavedati. Odločitev o izbiri vrste membrane"â?? â??"je vezana na vsakega posameznega bolnika". Poleg tega naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo poudarja, da je imel "naročnik v svojem dializnem centru s poliamidnimi dializatorji odlične izkušnje. Bolniki so imeli ustrezne parametre dializiranosti, nismo opazovali večje koagulabilnosti krvi, mašitve kapilar ali kliničnih stranskih učinkov pri bolnikih. Poliamidni dializatorji so po naročnikovih večletnih izkušnjah varni in zanesljivi."

    Ob doslej izpostavljenem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je dializna membrana zelo pomemben, če ne celo najpomembnejši element biokompatibilnosti (združljivosti z življenjem), na izbiro dializatorja pa pomembno vpliva tako bolnikova teža, kakor tudi žilni pristop in klinično stanje. Ne gre pa spregledati niti javnega interesa, ki v konkretnem primeru vsekakor pretehta zasebnega in je prav gotovo v tem, da se vsakemu bolniku posebej, glede na njegovo težo, žilni pristop in klinično stanje, vselej, ob vsakem trenutku in v vsakršnih razmerah zagotovi optimalno medicinsko oskrbo z izbiro dializatorja (oziroma dializne membrane), za katerega zdravnik oceni, da bo v konkretni situaciji in konkretnih (specifičnih) okoliščinah primera najbolj biokompatibilen in primeren za uporabo pri posameznem bolniku, upoštevaje njegovo klinično stanje in druge, že omenjene elemente.

    Državna revizijska komisija vlagatelja tudi opozarja, da je v svoji odločitvi številka 018-362/06-42-3529, izdani dne 20. novembra 2006, na katero se vlagatelj sklicuje, odločala zgolj o poliamidnih membranah (dializatorjih), ne pa o triacetatnih membranah (dializatorjih). V povezavi z navedenim odločitev Državne revizijske komisije številka 018-362/06-42-3529, izdana dne 20. novembra 2006, glede triacetatnih membran (dializatorjev) ni v nikakršni povezavi s konkretnim postopkom revizije oddaje predmetnega javnega naročila. Ob navedenem Državna revizijska komisija še poudarja, da je v predmetni odločitvi že tedaj zapisala, "da naročnik v konkretnem primeru (poudarila, tedaj pa v ležečem besedilu zapisala Državna revizijska komisija) ni uspel v zadostni meri pojasniti okoliščin, ki bi objektivno upravičevale postavljene tehnične zahteve v sklopu 01: Poliamidni dializatorji (zgolj zatrjevanje skladnosti s svetovno in evropsko prakso ter zgled Ministrstva za zdravje, Kliničnega centra in drugih večjih bolnišnic, ki so v svojih razpisih, ki so se nanašali na isti predmet, določili enako ime in vsebino obeh predmetnih sklopov, ne zadostuje)". Že iz citiranega besedila je torej razbrati, da bi Državna revizijska komisija v primeru, če bi naročnik podal drugačne, objektivno opravičljive argumente, lahko odločila drugače.

    Državna revizijska komisija tudi zavrača izvedbo dokaza z izvedencem nefrologom iz tujine, katerega predlaga vlagatelj v odgovoru na izvedensko mnenje, saj ugotavlja, da v predmetnem postopku izdelano izvedensko mnenje izvedenca daje dovolj jasne odgovore glede obravnavanih očitkov vlagatelja.

    V povzetku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v spornem delu z razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila ni kršil 32. člena ZJN-1, prav tako pa ni kršil nobenega od temeljnih načel javnega naročanja, katerih kršitev mu očita vlagatelj. Potrebno je namreč ugotoviti, da so v konkretnem primeru v zadostni meri pojasnjene okoliščine, ki objektivno opravičujejo postavljene tehnične zahteve naročnika v skupinah "01 Triacetatni dializatorji" in "03 Poliamidni dializatorji".

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-001/07-42-0204, izdanim v predmetni zadevi dne 24. januarja 2007, vlagatelju naložila, da mora založiti predujem v višini 1.500,00 EUR za izvedbo dokaza s strokovno institucijo s področja medicine, vlagatelj pa je predujem vplačal (založil) dne 25. januarja 2007. Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejanski stroški izdelave izvedenskega mnenja znašajo 1.500,00 EUR, zaradi česar preostanka založenega predujma ni, pač pa se znesek 1.500,00 EUR všteva med stroške, nastale z revizijo.

    Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 22. marca 2007


    predsednica senata
    Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
    - odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana vna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran