018-084/2007 Osnovna šola Lenart

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, ter ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Živila in material za prehrano po sklopih" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik PAF export import d.o.o., Industrijska ulica 20, Lenart (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovna šola Lenart, Ptujska cesta 25, Lenart (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.03.2007 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 10.02.2007 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19.12.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "Živila in material za prehrano po sklopih" in ga objavil v Uradnem listu RS, št. 137-139/06 dne 29.12.2006, pod številko objave Ob-36366/06.

Naročnik je dne 30.01.2007 sprejel sklepe o izbiri najugodnejšega ponudnika po posameznih sklopih.

Vlagatelj je dne 10.02.2007 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila za sklop 1, za katerega je naročnik izbral vlagatelja in ponudnika Pitus d.o.o., Ob Dravi 2a, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in za sklop 6, za katerega je naročnik izbral izbranega ponudnika ter predlaga izbor vlagatelja. Vlagatelj zatrjuje kršitev načela zakonitosti, ker naj naročnik ne bi izdal sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ker se naročnik sklicuje na 17. člen ZJN-1. Vlagatelj nadalje meni, da izbrani ponudnik s svojo ponudbo ni izpolnil vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, saj ni predložil izjave o dostavi cenikov (priloga 5), prav tako pa v ponudbenem predračunu ni navedel cene v zahtevani valuti (SIT).

Naročnik je dne 27.02.2007 sprejel sklep, št. 118/07, iz katerega izhaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je sprejel ceno, ki je bila podana v ponudbi (predračunu za skupino) za ves čas dobave blaga, kar pomeni, da je cena fiksna, zaradi česar ne potrebuje dodatnih cenikov v času dobave blaga. V zvezi z navedbo ponudbenih cen v valuti EUR in SIT pa naročnik poudarja, da je z januarjem 2007 začela uradno veljati plačilna enota EUR, kar pomeni, da je navedena enota bistvena za nadaljevanje postopka javnega naročila. Izbrani ponudnik je res navedel le ceno v EUR, vendar po mnenju naročnika ne gre za pomanjkljivost, ki bi karkoli vplivala na ponujeno ceno.

Vlagatelj je dne 05.03.2007 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom z dne 12.03.2007 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo v predmetnem postopku v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je uvodoma opredelila do navedbe vlagatelja, da naj naročnik ne bi izdal sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika na podlagi ZJN-1, ker se sklicuje na 17. člen ZJN-1. Po vpogledu v predloženo dokumentacijo je ugotoviti, da se naročnik v obrazložitvi izdanih sklepov o izbiri najugodnejšega ponudnika za posamezne sklope sicer sklicuje na 17. člen ZJN-1, vendar v zvezi z izbiro vrste postopka (odprtega postopka) za oddajo javnega naročila, kar ne vpliva na zakonitost izdanih odločitev (sklepov o izbiri najugodnejših ponudnikov), katere je naročnik ne glede na dejstvo, da ne navaja pravne podlage, sprejel skladno z 78. členom ZJN-1. Določba 78. člena ZJN-1 namreč zahteva le obrazložitev odločitve o oddaji naročila in navedbo ugotovitev in razlogov zanjo ter pisno obvestilo ponudnikom, ni pa zahtevana obveznost navajanja pravne podlage v izdani odločitvi (sklepu).

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru med naročnikom in vlagateljem sporno vprašanje glede pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1 (sadje in zelenjava) in sklop 6 (jajca - sveža).

Skladno z določili 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: pravilnik) ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 3. "Popolna ponudba", navedel, da bo ponudba popolna v primeru, da ponudnik do predpisanega roka za oddajo ponudbe v javnem razpisu predloži dokumente, ki jih je nato izrecno navedel v točkah od a) do u). V točki 3.i) je naročnik zahteval "izjavo o dostavi cenikov (priloga 5)", za katero vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik ni predložil. V točki 3.f) pa je naročnik zahteval izpolnjen obrazec ponudbenega predračuna po posameznih skupinah (priloga 4), v zvezi s katerim vlagatelj navaja, da ponudbeni predračun izbranega ponudnika ne vsebuje ponujene cene v zahtevani valuti SIT. Naročnik je namreč v točki 9. "Ponudbena cena" zahteval, da morajo biti cene v ponudbi izražene v evrih in slovenskih tolarjih.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom, točki 3. "Popolna ponudba" kot prilogo 5 označil pet izjav, in sicer pod g) izpolnjen obrazec - plačilni pogoji, h) izjavo o zagotavljanju dostave blaga, i) izjavo o dostavi cenikov, j) izjavo o odzivnem času in k) izjavo, da bo na zahtevo naročnika poslal vzorec blaga. Naročnik je nadalje v 11. točki navodil ponudnikom "Dokazila o usposobljenosti in sposobnosti" zahteval izjavo o zagotavljanju dostave blaga, izjavo o dostavi cenikov, izjavo o odzivnem času in izjavo, da bo na zahtevo naročnika poslal vzorec blaga. V točki III. navodil ponudnikom "Obrazci za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti" pa je naročnik navedel, da za obrazce za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti razume dokumente, ki jih morajo predložiti ponudniki naročniku kot dokazilo o usposobljenosti in sposobnosti, navedene v poglavju II. navodil ponudnikom, točka 11.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je le-ta predložil zahtevano prilogo 5 na obrazcu, ki je enak obrazcu priloge 5, kakršnega je naročnik predpisal v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik je tako v tem delu sledil predpisanemu obrazcu naročnika in ni spreminjal ali dopolnjeval njegove vsebine oziroma predložil morebitne dodatne izjave. Tudi po vpogledu v ponudbe ostalih ponudnikov, ki so oddali ponudbe za predmetno javno naročilo, izhaja, da so le-ti (z izjemo vlagatelja) predložili enak obrazec priloge 5, kakor izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vsebina s strani naročnika predpisanega obrazca priloge 5 ni enaka zahtevanim izjavam od točke 3.g) do 3.k), zaradi česar je potrebno v tem delu ugotoviti nejasnost razpisne dokumentacije, tudi v povezavi s točko 11. in točko III. navodil ponudnikom. Državna revizijska komisija na tem mestu poudarja, da mora naročnik skladno s 23. členom ZJN-1 pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Navedeno določilo usmerja in zavezuje naročnika k pripravi jasne, nedvoumne in razumljive razpisne dokumentacije, kar mu posledično omogoča pridobitev pravilnih (in medsebojno primerljivih) ponudb. Ob zgoraj navedenih izjavah, ki niso dosledno zapisane v predpisanem obrazcu priloge 5, je tako potrebno ugotoviti, da so zahteve v razpisni dokumentaciji oblikovane tako, da ponudnikom onemogočajo jasno razumevanje le-teh in jim (posledično) ne omogočajo oddaje pravilnih (in medsebojno primerljivih) ponudb.

Enako je ugotoviti tudi glede navedbe cen v ponudbenem predračunu v slovenskih tolarjih (SIT), saj je naročnik v navodilih zahteval ponujene cene v eurih (EUR) in SIT, medtem ko je pripravil obrazce predračuna (priloga 4), ki vsebujejo rubrike: cena/enota brez DDV, cena/enota z DDV, vrednost v SIT z DDV ter na koncu okvirno vrednost brez DDV, DDV in skupaj z DDV, zaradi česar ni jasno, na katerem mestu naj bi ponudniki vnesli obe valuti, ali pri enoti, ali skupni ceni, pri čemer je pri slednji predvidel le SIT. Da gre za nejasno zahtevo naročnika, izhaja tudi iz vpogleda v ostale ponudbe, v katerih ponudniki na različne načine vpisujejo valute v predračun oziroma ročno vpisujejo zneske še v EUR, pa naročnik v tem delu nobenemu ni očital nepravilnosti ponudbe.

Državna revizijska komisija na podlagi ugotovljenega in ob upoštevanju dejstva, da so sporne zahteve iz razpisne dokumentacije nejasne oziroma dopuščajo tudi različno razlago in jih zato ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 23.03.2007


Predsednik senata:
Samo Červek, univ.dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Osnovna šola Lenart, Ptujska cesta 25, Lenart
- PAF export import d.o.o., Industrijska ulica 20, Lenart
- Pitus d.o.o., Ob Dravi 2a, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran